52013DC0179

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Drugo poročilo o izvajanju strategije notranje varnosti EU

1.           Uvod

1.1.        Notranja varnost v sedanjih razmerah

Strategija notranje varnosti EU je zasnovana tako, da omogoča Evropi odzivanje na obstoječe izzive in nastajajoče grožnje, v skladu s skupnim pristopom, ki vključuje tako akterje EU kot akterje na nacionalni in lokalni ravni.

Ta strategija temelji na skupnih vrednotah spoštovanja temeljnih pravic in pravne države, solidarnosti in medsebojni podpori. Komisija bo še naprej zagotavlja popolno spoštovanje teh vrednot, zlasti Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

Ena od glavnih groženj naši notranji varnosti je organiziran kriminal s svojimi škodljivi učinki za gospodarstvo EU, vključno z motnjami na notranjem trgu.

Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) na primer ocenjuje, da je leta 2009 vrednost premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivim dejanjem, znašala približno 3,6 % svetovnega BDP oziroma približno 2,1 milijarde USD. Korupcija, goljufije in tihotapljenje povzročajo velike izgube vladam držav članic EU v času, ko so stabilni prihodki in davčna osnova bistvenega pomena za reševanje njihovih javnih primanjkljajev.

Prizadevanja za pridobitev denarja in vračilo premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, so še naprej glavni cilj strategije EU za razbitje organiziranih kriminalnih mrež.

Komisija je že uvedla pobude in instrumente za dosego tega cilja, kot so: Direktiva o zamrznitvi in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem v Evropski uniji, Četrta direktiva proti pranju denarja in Direktiva o zaščiti finančnih interesov EU.

Upravni pristop, ki zagotavlja možnosti za odkrivanje in odzivanje na vdor kriminala v gospodarstvo, podpira tudi cilje glede odpravljanja neravnovesij, ki jih med drugim povzroča organiziran kriminal, in glede ustvarjanja ugodnih pogojev za razvoj notranjega trga. Nedavna ustanovitev Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti (EC3) v okviru Europola je namenjena krepitvi zmogljivosti Evrope za zaščito državljanov, podjetij in vlad ter njihove infrastrukture pred kibernetskimi napadi, ki lahko povzročijo pretresljive gospodarske izgube.

Strategija notranje varnosti (v nadaljnjem besedilu: SNV) temelji na petih strateških ciljih: razbitje mednarodnih kriminalnih mrež, preprečevanje terorizma, krepitev kibernetske varnosti, krepitev obmejne varnosti ter povečanje odpornosti na krize in nesreče. V poročilu o izvajanju SNV za leto 2011 sta bila boj proti organiziranemu kriminalu in boj proti kibernetski kriminaliteti opredeljena kot glavna izziva, s katerima se je treba spoprijeti v prihodnjem letu. Od takrat je bilo veliko storjenega, skupaj z ukrepi iz drugih ciljev strategije.

2.           Strategija notranje varnosti v preteklem letu

2.1.        Strateški cilj 1: Razbitje mednarodnih kriminalnih mrež

Dejavnosti mrež organiziranega kriminala so bolj zapletene, raznolike in mednarodnega obsega kot kdaj koli prej. Na primer organizirani kriminal, ki ga omogoča splet, se bo še naprej povečeval z vse večjo uporabo širokopasovnega spleta in mobilnih naprav.

Cikel oblikovanja politike EU glede hudih oblik in organiziranega kriminala pomaga usklajevati operativno sodelovanje na področju pojava kriminala, kar je pomembno za vso EU. Države članice skupaj prednostno ukrepajo v boju proti čezmejnemu kriminalu, ob podpori agencij in institucij EU. Pojavi kriminala, ki jih je treba prednostno obravnavati, so opredeljeni v ocenah (nevarnosti), ki jih je na podlagi prispevkov iz držav članic pripravil Europol (zlasti SOCTA), . Trenutno se kratek cikel oblikovanja politike za obdobje 2011–2013 izvaja kot učna faza v celotnem ciklu oblikovanja politike za obdobje 2013–2017.

Komisija je v začetku leta 2013 sprejela predloge za Četrto direktivo o pranju denarja[1], skupaj z Uredbo o prenosu sredstev[2]. Slednji bosta tekom leta 2013 dopolnjeni s predlogom za direktivo o kaznivosti pranja denarja. S tem paketom bodo obravnavana nova tveganja in nevarnosti, predvsem z izboljšanjem preglednosti pravnih subjektov. Ukrepe za boj proti pranju denarja tudi zunaj EU razvija služba za zunanje delovanje, v sodelovanju z regionalnimi platformami v Afriki in Latinski Ameriki.

V začetku leta 2013 je bil sprejet tudi predlog direktive o ponarejanju denarja[3]. Predlog določa zlasti nove kazenske sankcije. Druga pomembna značilnost pa je obveznost držav članic, da dajo na voljo učinkovita preiskovalna orodja za odkrivanje primerov ponarejanja denarja, enaka tistim, ki se uporabljajo za boj proti organiziranemu kriminalu ali drugim hudim oblikam kriminala.

Predloga za direktivo o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava[4] in direktivo o kazenskih sankcijah za trgovanje na podlagi notranjih informacij in o tržni manipulaciji[5] sta dodatni orodji kazenskega prava, s katerima se obravnavajo ključne šibke točke trgovanja na notranjem trgu in finančnih trgov.

Komisija še naprej spodbuja nove strateške pobude EU o boju proti korupciji. To temelji na dvojnem pristopu: s „Poročilom EU o boju proti korupciji“ za redno ocenjevanje prizadevanj držav članic v boju proti korupciji, in z večjim poudarkom glede korupcije na notranjih in zunanjih področjih politike EU. Za pripravo prvega poročila EU o boju proti korupciji, ki bo predstavljeno v letu 2013, je bila vzpostavljena skupina 17 strokovnjakov s področja korupcije in mreža lokalnih raziskovalnih korespondentov v vseh državah članicah.

Evropski projekt nacionalnih sistemov integritete (angl. European National Integrity Systems – ENIS), ki ga sofinancira Komisija, je nevladna organizacija „Transparency International“ končala v letu 2012 in zajema 23 držav članic EU ter Norveško in Švico. V vsaki od navedenih držav je bilo preučenih in ocenjenih skupno 13 ustanov in sektorjev glede njihove sposobnosti odpravljanja korupcije. Organizacija Transparency International je objavila ocene za posamezne države in primerjalno analitično poročilo. Priporočila in sklepi ocen ENIS so med viri, ki se upoštevajo pri pripravi Poročila EU o boju proti korupciji.

Z zaplembo premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, se je mogoče učinkovito boriti proti kriminalu, saj se s tem zmanjšuje finančno privlačnost te dejavnosti za člane kriminalnih združb, zaščiti gospodarstvo pred vdorom kriminala in korupcije ter pomaga ohranjati socialno pravičnost. Komisija je sprejela predlog direktive o zamrznitvi in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem v EU[6], da bi bilo lažje zamrzniti in zapleniti dobiček, ki izhaja iz hudih oblik in organiziranega kriminala v Evropski uniji na podlagi skupnih minimalnih pravil, in tako zaščititi zakonito gospodarstvo.

Prizadevanja na ravni EU potekajo v skladu s pobudami držav članic, kot je na primer vzpostavitev novih uradov in posebnih enot za odvzem premoženjskih koristi v Avstriji, Romuniji in Estoniji, podpora Europola državam članicam pa se izvaja prek Urada Europola za premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem (angl. Europol Criminal Assets Bureau – ECAB). Nekatere države članice so uvedle tudi mehanizme za uporabo zaseženega premoženja za javne in socialne namene.

Projekt španskega centra odličnosti za odvzem premoženjske koristi in usposabljanje (CEART), ki ga sofinancira Evropska komisija, je pripravil belo knjigo o uradih za odvzem premoženjske koristi, v kateri so podrobno opisane dejavnosti vsakega urada. Projekt CEART obsega tudi mednarodni tečaj usposabljanja za odvzem premoženja in finančne preiskave. To je eden prvih panevropskih tečajev, ki je bil na voljo uslužbencem, ki izvajajo odvzem premoženjske koristi.

Evropska unija je sklenila nove sporazume z Združenimi državami Amerike in Avstralijo o uporabi in prenosu podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR)[7] in je skoraj končala pogajanja s Kanado. Ti sporazumi omogočajo našim partnerjem, da analizirajo podatke za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja hudih oblik čezmejnega kriminala, vključno s kaznivimi dejanji terorizma. Podatki PNR navsezadnje z omogočanjem identifikacije oseb, ki so bile pred tem „neznane“ organom pregona – vendar pomenijo tveganje za varnost, pomagajo hitreje in učinkoviteje razbijati kriminalne mreže.

Strategija EU za odpravo trgovine z ljudmi (2012–2016), sprejeta junija 2012, se osredotoča na okrepljen kazenski pregon trgovcev z ljudmi, pomoč žrtvam trgovine z ljudmi in njihovo zaščito ter preprečevanje navedene trgovine, z razširitvijo in dopolnitvijo Direktive, sprejete leta 2011[8]. Koordinator EU za boj proti trgovini z ljudmi ima ključno odgovornost pri izvajanju navedene strategije s ciljem izboljšati usklajenost in skladnost med relevantnimi akterji. Operativni akcijski načrt o boju proti trgovini z ljudmi, ki ga skupaj vodita Združeno kraljestvo in Nizozemska, je eno od prednostnih področij v okviru cikla oblikovanja politike EU glede hudih oblik kriminala in organiziranega kriminala. Za večjo osredotočenost in skladnost glede zunanje razsežnosti prizadevanj EU v zvezi z bojem proti trgovini z ljudmi so se države članice, v tesnem sodelovanju s Komisijo, Evropsko službo za zunanjepolitično delovanje in agencijami EU, dogovorile glede seznama tretjih držav, ki imajo prednost.

Čezmejna izmenjava informacij v okviru EU je bistvena za boj proti hudim oblikam kriminala in čezmejnemu kriminalu. Vendar pa jo je mogoče še izboljšati. Komisija v svojem sporočilu o evropskem modelu za izmenjavo informacij (EIXM) določa načrt za boljše izvajanje obstoječih instrumentov EU, bolj sistematično uporabo Europolovega kanala za izmenjavo informacij, ter nacionalne enotne kontaktne točke, ki bi združevale glavne kanale za izmenjavo informacij[9].

Nova strategija EU na področju drog 2013–2020 se med drugim osredotoča na dinamiko na trgih prepovedanih drog, vključno na spreminjajoče se poti nedovoljenega prometa z drogami, čezmejni organizirani kriminal in uporabo novih komunikacijskih tehnologij, ki omogočajo distribucijo nedovoljenih drog in novih psihoaktivnih snovi. Ima več ciljev, med katerimi je npr. prispevati k izmerljivemu zmanjšanju povpraševanja po drogah, odvisnosti od drog in z drogami povezanih zdravstvenih in socialnih tveganj in učinkov drog; prispevati k razbitju trga s prepovedanimi drogami in k izmerljivemu zmanjšanju razpoložljivosti prepovedanih drog; spodbujati usklajevanje prek aktivne razprave in analize razvoja in izzivov na področju drog na ravni EU in mednarodni ravni.

S Poročilom o trgih z drogami v EU, predstavljenim januarja 2013, je bil storjen velik korak naprej pri usklajevanju med agencijami na področju notranjih zadev za boj proti organiziranemu kriminalu in nedovoljenem prometu s prepovedanimi drogami. V navedenem poročilu, ki sta ga skupaj pripravila Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) ter Europol, so poudarjeni številni novi trendi, vključno z mobilno proizvodnjo amfetamina in ekstazija ter skokovito rastjo novih psihoaktivnih snovi, ki se intenzivno tržijo mladim prek interneta. Vseevropsko sodelovanje in jasno razumevanje razvoja trga drog sta bistvenega pomena za učinkovito uveljavljanje zakonodaje na tem hitro spreminjajočem se področju.

Europol ima pomembno vlogo pri omogočanju čezmejne izmenjave informacij v EU z zagotavljanjem izmenjave informacij in sistemov za skladiščenje ter več storitev operativne podpore in analitskih proizvodov. Europol je ob koncu tretjega četrtletja leta 2012 olajšal izmenjavo prek 200 000 operativnih sporočil, začetih pa je bilo skoraj 12 000 zadev. Europol je podprl rastoče število[10] visokoprofilnih dejavnosti v državah članicah z zagotavljanjem storitev operativne podpore in več kot 600 poročil o operativnih analizah. Število prispevkov v obliki informacij, ki so jih države članice posredovale za analitične delovne datoteke, se je skupno povečalo za 40 odstotkov po izvajanju prednostnih nalog, dogovorjenih v okviru cikla oblikovanja politike EU, in se za več kot 60 odstotkov povečalo na področju trgovine z ljudmi.

Čezmejno sodelovanje in izmenjava informacij sta podprta tudi z usposabljanjem na ravni EU, ki ga zagotavlja Evropska policijska akademija (v nadaljnjem besedilu: Cepol). Cepol je v letu 2012 poskrbel za usposabljanje skoraj 6 000 udeležencev v več kot 100 različnih dejavnostih na različnih področjih, od finančnega kriminala in trgovine s prepovedanimi drogami do skupnih preiskovalnih enot (Joint Investigation Teams, JITs) trgovine z ljudmi in kibernetske kriminalitete.

Eurojust ostaja pomemben akter na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah. Boj proti hudim oblikam kriminala in organiziranemu kriminalu je bil in je še naprej prednostna naloga v zadevah, ki jih obravnava Eurojust. Organizirane kriminalne združbe se pojavljajo ne le kot samostojne strukture ampak tudi kot medsektorske značilnosti, ki dodajo resnejšo komponento drugim kaznivim dejanjem. V letu 2012 so pri Eurojustu evidentirali 231 zadev v zvezi z organiziranim kriminalom, medtem ko jih je bilo v letu 2011 evidentiranih 197.

Drugo učinkovito orodje pri sledenju članom kriminalnih združb je uporaba skupnih preiskovalnih enot (JITs). Financiranje, ki ga zagotavlja Eurojust, omogoča lažje ustanavljanje skupnih preiskovalnih enot na podlagi operativnih potreb, lahko tudi v kratkem času. Eurojust je do februarja 2013 prek drugega projekta financiranja JIT podprl 87 različnih skupnih preiskovalnih enot, na podlagi 252 prejetih vlog za financiranje. Večina skupnih preiskovalnih enot se osredotoča na trgovino s prepovedanimi drogami in ljudmi, vendar obravnavajo tudi pranje denarja, goljufije, korupcijo in organizirane rope.

Skupna preiskovalna enota je bila v „zadevi Tokio“ vzpostavljena med Belgijo, Francijo in Združenim kraljestvom, v sodelovanju z Eurojustom in Europolom, in sicer za preiskavo mreže kurirjev, ki jih je rekrutirala mreža organiziranega kriminala v Belgiji in Franciji za mednarodno trgovanje s prepovedanimi drogami iz Brazilije in nekaterih centralnoafriških držav na Japonsko prek Londona. Skupna operacija je z več prijetji potekala v Belgiji in Združenem kraljestvu. Dva posameznika sta bila nato obsojena. Eden na osem let zaporne kazni in denarno kazen 3 780 EUR. Drugi pa šest let in šest mesecev zaporne kazni ter denarno kazen 30 000 EUR.

Pot naprej v letu 2013

Komisija bo:

· objavila prvo poročilo EU o boju proti korupciji, vključno s priporočili za države članice;

· predlagala direktivo o kazenskih sankcijah za pranje denarja;

· predlagala reformo Eurojusta;

· pripravila politično pobudo za boj proti nedovoljeni trgovini s strelnim orožjem za zaščito notranje varnosti EU;

· predlagala dva zakonodajna akta o spremembi Sklepa Sveta 2005/387/PNZ z dne 10. maja 2005 o izmenjavi podatkov, oceni tveganja in nadzoru nad novimi psihoaktivnimi snovmi ter Okvirni sklep Sveta 2004/757/PNZ z dne 25. oktobra 2004 o opredelitvi minimalnih določb glede sestavnih elementov kaznivih dejanj in kazni na področju nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami;

· predstavila uredbo o ustanovitvi Urada Evropskega javnega tožilstva, da se izboljša varovanje proračuna Evropske unije in okrepi kazenski pregon na tem področju;

· sprejela sporočilo o celoviti strategiji za boj proti tihotapljenju cigaret.

Države članice se spodbuja, da:

· hitro napredujejo v pogajanjih glede predloga za reformo Europola in Cepola, z močnejšim poudarkom na usposabljanju uslužbencev organov pregona, da se okrepi čezmejno sodelovanje;

· zaključijo razprave z Evropskim parlamentom o Direktivi o zamrznitvi in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem v EU ter o Direktivi o uporabi podatkov iz evidenc podatkov o letalskih potnikih za namene kazenskega pregona;

· nadaljujejo z nadaljnjim razvojem sredstev in pooblastil njihovih uradov za odvzem premoženjske koristi;

· sledijo priporočilom iz Sporočila o evropskem modelu za izmenjavo informacij (EIXM);

· sprejmejo ukrep, kakor je določen v strategijah EU za boj proti trgovini z ljudmi in prepovedanimi drogami;

· sledijo priporočilom iz prvega poročila EU o boju proti korupciji, ki bo izdano v letu 2013;

· izvajajo operativni akcijski načrti v okviru cikla oblikovanja politike o: boju proti trgovini z ljudmi, mobilnih organiziranih kriminalnih združbah, tihotapljenju blaga v zabojnikih, sintetičnih drogah, poteh za tihotapljenje drog iz zahodne Afrike in kriminalu, ki izvira z zahodnega Balkana.

2.2.        Strateški cilj 2: Preprečevanje terorizma ter obravnavanje radikalizacije in rekrutiranja

Po mnenju Europola so, čeprav se skupno število terorističnih napadov v državah članicah EU v zadnjih letih zmanjšuje, teroristične grožnje trenutno zelo raznolike (terorizem, ki izhaja iz Al Kaide, terorizem skrajno desničarske in skrajno levičarske ali anarhistične narave, separatistični terorizem ali terorizem, osredotočen na eno samo vprašanje) ter se lahko geografsko širijo prek delovanja posameznih akterjev in manjših, neodvisnih skupin. Poleg tega bodo nove geopolitične razmere na Bližnjem vzhodu, območju Sahela in Afriškega roga vplivale na varnostne razmere v Evropi. Velika grožnja za EU bodo še naprej državljani EU, ki so podvrženi radikalnim idejam in potujejo na konfliktna območja ter se tam vključujejo v boje kot tuji borci, nato pa se vrnejo v Evropo z izkušnjami iz konfliktov.

Boj proti terorizmu je še naprej prednostna naloga za Evropsko unijo v letu, ko je bilo z napadi v Toulousu in Burgas tragično opozorjeno na dejansko teroristično grožnjo.

Zaradi posledic napada na bolgarskem letališču Burgas je Europol dal na voljo zelo dobrodošlo operativno podporo bolgarskim organom. Poleg tega je mreža letaliških organov kazenskega pregona EU (Airpol), ki jo sestavljajo policijski organi, odgovorni za varnost na letališčih in v njihovi okolici, v 24 urah izdala navodila o novih varnostnih ukrepih in postopkih za preprečevanje podobnih napadov.

Mreža Airpol je svoje naloge začela izvajati na podlagi sklepa Sveta v okviru odpravljanja posledic napadov z uporabo tovornega letalskega prometa v Jemnu leta 2010 in si prizadeva za izmenjavo najboljših praks in izgradnjo zmogljivosti na podlagi Komisijinega Programa financiranja za preprečevanje kriminala (ISEC).

Boj proti terorizmu je še vedno ena od prednostnih nalog v okviru operativnega delovanja Eurojusta[11]. Eurojust je poleg tega v letu 2012 nadalje razvil koncept in vsebine spremljanja obsodb za teroristična dejanja (angl. Terrorism Convictions Monitor, TCM), ki v državah članicah zagotavlja nadzor nad razvojem dela pravosodja, ki obravnava terorizem, ter pravne analize izbranih zadev.

Na delavnici, ki sta jo decembra 2012 skupaj organizirala Eurojust in Europol, so se zbrali strokovnjaki s področja boja proti terorizmu, in sicer iz Indije in EU. Njen cilj je bil spodbuditi pravosodno sodelovanje z opredelitvijo skupnih interesov in standardov.

Evropska politika boja proti terorizmu temelji na preprečevanju. Mreža EU za ozaveščanje o radikalizaciji (Radicalisation Awareness Network – RAN) je bila ustanovljena za povezovanje akterjev na terenu pri preprečevanju radikalizacije in nasilnega ekstremizma v Evropi (izvajalci na terenu, strokovnjaki na terenu, socialni delavci, znanstveniki, nevladne organizacije itd.). Ta mreža z osmimi tematskimi skupinami ponuja edinstveno priložnost za izmenjavo izkušenj in rezultatov. Rezultati dela navedene mreže so bili do zdaj posredovani tudi oblikovalcem politike in se je o njih razpravljalo na konferenci na visoki ravni konec januarja 2013.

Priporočila mreže za ozaveščanje o radikalizaciji in zlasti priporočila, ki jih je podala delovna skupina za obravnavanje tujih borcev, bodo tudi prispevala k prizadevanjem EU za okrepitev sinergij med notranjimi in zunanjimi varnostnimi politikami.

V okviru programa ISEC se izvajajo podporni projekti, ki obravnavajo vprašanje radikalizacije in nasilnega ekstremizma, zlasti z boljšim usposabljanjem in ozaveščanjem ekstremistov oziroma radikalistov, z ukrepi nagovarjanja navedenih, da prenehajo s svojimi dejavnostmi in z ukrepi proti radikalizaciji, s povečanjem odzivne sposobnosti državljanov in civilne družbe, širjenjem pričanj žrtev terorizma in bojem proti teroristični propagandi. Take projekte izvajajo sodelujoče organizacije, med drugim iz Belgije, Danske, Nemčije in Združenega kraljestva.

EU je kot naslednji primer prizadevanj za preprečevanje terorizma prek Uredbe o trženju in uporabi predhodnih sestavin za eksplozive[12], vzpostavila najbolj napreden sistem na svetovni ravni za preprečevanje dostopa do predhodnih sestavin za eksplozive, ki bi jih lahko uporabili teroristi.

Komisija trenutno v sodelovanju z državami članicami pripravlja nove predloge o kemični, biološki, radiološki in jedrski varnosti in varnosti eksploziv (angl. Chemical, Biological, Radiological, Nuclear and Explosives – CBRN-E) na ravni EU. Poudarek je na najprimernejših ukrepih, ki jih je treba izvesti v prihodnjih letih, in na ustvarjanju sinergij iz dela, opravljenega na področjih CBRN-E, vključno z odkrivanjem, ki temelji na dveh poročilih o napredku, ki sta bili objavljeni v letu 2012.

Komisija je začela s pregledom direktive o varovanju ključne infrastrukture[13], z namenom, da predlaga nov pristop v prvi polovici leta 2013. Cilj je zagotoviti, da bi se storitve, bistvenega pomena za družbo, še naprej izvajale. Izguba ali okvara ključne infrastrukture bi lahko imeli resne posledice za družbo.

V okviru projekta Poseidon, ki je bil sofinanciran iz Programa za varovanje ključne infrastrukture, so bile ugotovljene grožnje in šibke točke v obeh ključnih infrastrukturah ter mehanizmih odločanja za izboljšanje varnosti čezmejnega potniškega prometa v regiji Baltskega morja. Rezultati so v poskusni študiji (preprečevanje terorizma v obmorskih regijah – študija zadev projekta Poseidon) in se nanašajo na primer strategije boja proti terorizmu na področju trajektnega prometa.

Celoten sistem povezav med različnimi načini prevoza zahteva trdno strategijo boja proti terorizmu za zaščito stabilnosti trgovine in ohranjanje zaupanja v varnost transportnega omrežja. Komisija je v letu 2012 izdala knjigo o prometni varnosti[14], v kateri je poudarila več področij, ki so ključnega pomena za učinkovito zmanjšanje terorističnih groženj. Med drugim v knjigi predlaga oblikovanje splošnega okvira varnosti za prevoznike, kot so varnostni programi, urjenja in vaje za boljšo osveščenost na področju varnosti, načrti ukrepanja v izrednih razmerah in načrtovanje obnove.

Na področju varnosti letalstva gre razvoj v smeri zaznavanja groženj in tehnologije odkrivanja, da bo v koraku s stalnimi inovacijami terorističnih skupin. Vzpostavitev usklajenega sistema certificiranja na ravni EU za letališke pregledovalne naprave je zaključena, v teku pa je mednarodno usklajevanje za poenostavitev znanstvenega dela. Komisija in države članice morajo dejavno podpirati poskuse inovativne tehnologije za izboljšanje odkrivanja različnih nevarnosti (na primer v obliki tovora, prtljage in oseb).

Poleg številnih raziskovalnih dejavnosti v zvezi s preskušanjem inovativnih tehnologij je Komisija, skupaj z državami članicami, začela izvajati proaktivno odkrivanje dejavnosti s številnimi preizkusi delovanja v času evropskega nogometna prvenstva leta 2012 in na področjih masovnega javnega prevoza in varnosti javnih zgradb, da bi se razvili najučinkovitejši varnostni modeli.

Komisija na primer izvaja program ITRAP (program ocenjevanja radiološkega nadzora nedovoljene trgovine, angl. Illicit Trafficking Radiation Assessment Programme) z namenom zagotavljanja neodvisne ocene opreme za odkrivanje sevanja, ki je na voljo na trgu in se uporablja za odkrivanje in ugotavljanje jedrskih in radioaktivnih materialov.

Usposabljanje je temelj za učinkovito izvajanje varnostnih sistemov. Primer konkretnega ukrepanja, ki ga podpira Komisija na tem področju, je ustanovitev Evropskega centra za varnostno usposabljanje (angl. European Security Training Centre – EUSECTRA), katerega namen je razviti program usposabljanja na področju varnosti za vse službe pregona.

ATLAS, ki je mreža protiterorističnih intervencijskih sil EU ter jo je ustanovila in jo financira Komisija v okviru programa ISEC od leta 2008, izboljšuje sodelovanje med posebnimi intervencijskimi enotami v EU ter zagotavlja delovanje EU v kriznih razmerah (npr. v primeru terorističnega napada ali zajetja talcev), kadar država članica potrebuje pomoč. Prav tako vzpostavlja skupne platforme za usposabljanje, izmenjavo opreme in tesno sodelovanje na obmejnih območjih držav članic.

Pot naprej v letu 2013

Komisija bo:

· posodobila pristop EU k boju proti nasilnemu ekstremizmu z razvojem evropskega „svežnja orodij“, ki bodo temeljila na najboljših praksah v državah članicah;

· predlagala ukrepe glede CBRN-E;

· razvila orodja za izboljšanje odkrivanja terorističnih groženj na vseh področjih, vključno s standardi za varnost letalstva;

· predlagala nov pristop za zaščito evropske ključne infrastrukture.

Države članice se spodbuja, da:

· pospešijo prizadevanja za preprečevanje nasilnega ekstremizma in boj proti njemu;

· izvajajo akcijski načrt o varnosti letalskega tovornega prometa;

· vzpostavijo potrebno upravno strukturo za izvajanje Uredbe o predhodnih sestavinah za eksplozive.

2.3.        Strateški cilj 3: Zvišanje ravni spletne varnosti za državljane in podjetja

Različne dejavnosti v zvezi z internetnimi goljufijami postajajo vse izrazitejše, vključno z nedovoljenimi internetnimi posli, uporabo prenašalcev („denarnih mul“) za pranje denarja in lažnimi spletnimi mesti. V zadnjih dveh letih se je tudi povečalo število vdorov v računalnik (angl. hackings) in nezakonitih internetnih dejavnosti.

Boj proti kibernetski kriminaliteti se ne nanaša le na zmanjšanje kriminala v spletnem okolju, temveč tudi na zagotovitev varnega kibernetskega prostora, v katerem lahko uspevajo gospodarske in družbene dejavnosti. To ostaja prednostna naloga Komisije in držav članic ter je cilj tudi Evropske digitalne agende. Pomembno je, da se za boljšo preventivo in zmožnost odločnejšega odziva združi vire na ravni EU. Sprejeti so bili pomembni ukrepi na strateški in operativni ravni.

Strategija kibernetske varnosti za Evropsko unijo, sprejeta februarja 2013[15], določa obsežno vizijo in predlaga potrebne ukrepe, ki temeljijo na močni zaščiti in spodbujanju uveljavljanja pravic državljanov, da bo imela EU najvarnejše spletno okolje na svetu. Cilj strategije je okrepiti prožnost ter varnost omrežja in informacij; znatno zmanjšati kibernetsko kriminaliteto; razviti politiko EU glede kibernetske zaščite; okrepiti industrijske in tehnološke vire za kibernetsko varnost; spodbujati raziskave in razvoj (R&R); in okrepiti politiko EU glede mednarodnega kibernetskega prostora.

Strategija poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje in izmenjavo informacij med ustreznimi akterji za zgodnje odkrivanje in bolj usklajen odziv. Cilji strategije se vzajemno krepijo. Na primer, cilj prožnosti ter varnosti omrežja in informacij vključuje ukrepe za okrepitev partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem ter za vzpostavitev nacionalnih enot za odzivanje na računalniške grožnje (angl. National Computer Emergency Response Teams – CERTs). Te pa bodo podpirale boj proti kibernetski kriminaliteti.

Ti cilji so bili poudarjeni v predlogu direktive o varnosti omrežij in informacij[16], ki dopolnjuje strategijo. Glavni cilj predloga je, da se zagotovi nemoteno delovanje notranjega trga. Cilj predloga je povečati nacionalno pripravljenost, okrepiti sodelovanje na ravni EU in zagotoviti, da upravljavci osnovnih storitev in infrastrukture ustrezno obvladujejo tveganja in pristojnim nacionalnim organom poročajo o resnih incidentih.

Pomemben korak v boju proti kibernetski kriminaliteti je bila ustanovitev Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti (EC3) v okviru Europola v začetku leta 2013. Ta center bo v tesnem sodelovanju z Eurojustom okrepil zmogljivosti EU za spoprijemanje z rastočo in kompleksno grožnjo kibernetske kriminalitete in bo postal osrednja informacijska točka za vprašanja v zvezi s kibernetsko kriminaliteto. Zagotavljal bo boljšo operativno podporo zmogljivosti na ravni EU za boj proti čezmejnemu kriminalu, specializirane strateške ocene in ocene ogroženosti ter bolj osredotočena usposabljanja ter raziskave in razvoj, katerih rezultat je razvoj posebnih orodij za boj proti kibernetski kriminaliteti. Center bo tudi razvijal sodelovanje z vsemi zainteresiranimi stranmi, vključno s tistimi izven služb pregona. Glede na samoumevno čezmejno naravo tega pojava in potrebo po mednarodnem sodelovanju bo EC3 lahko vključil službe kazenskega pregona EU skupaj z drugimi mednarodnimi akterji, kot je Interpol, in se zanesel na prizadevanja drugih akterjev, kot so industrija informacijske in komunikacijske tehnologije (angl. ICT industry) ali Internetna korporacija za dodeljevanje imen in številk (angl. Internet Corporation for Assigned Names and Numbers – ICANN).

EC3 bo lahko prek Komisije izrazil zaskrbljenost in podal predloge o vprašanjih v zvezi z upravljanjem interneta. EC3 se bo pri večanju zmogljivosti CERT in dvigu ozaveščenosti končnih uporabnikov povezal tudi z Evropsko agencijo za varnost omrežij in informacij (angl. European Network and Information Security Agency – ENISA, ki zbira in izvaja analize varnosti omrežij in informacij, podpira države članice pri oblikovanju usklajenih pristopov poročanja o kršitvah. Predvideno podaljšanje mandata agencije ENISA bo omogočilo njeno podporo državam članicam in Komisiji tudi v prihodnjih letih.

Drug primer strateške pobude, ki je bila uvedena leta 2012, je pobuda EU-ZDA za vzpostavitev Svetovnega zavezništva proti spolni zlorabi otrok na spletu (angl. Global Alliance against Child Sexual Abuse Online). Zavezništvo, ki je ob vzpostavitvi obsegalo 48 držav po svetu, bo pomagalo krepiti globalno sodelovanje v boju proti otroški pornografiji na spletu. Z združevanjem držav s skupnimi cilji in nameni se pričakuje, da bo na podlagi tega mogoče odkriti in rešiti več otrok, ki so žrtve pornografije, učinkoviteje preganjati storilce kaznivih dejanj in bolje preprečevati taka kazniva dejanja in zmanjšati razpoložljivost slik spolne zlorabe otrok na spletu. Evropska strategija za boljši internet za otroke[17] še dodatno krepi preventivne ukrepe za določitev varnostnih ukrepov, ki temeljijo na krepitvi vloge otrok in varstva, ter s tem spodbuja otroke k odgovorni uporabi interneta.

Cilja predloga direktive o napadih na informacijske sisteme[18], o katerem se zdaj pogajata Evropski parlament in Svet, sta približevanje kazenskega prava v državah članicah na področju kibernetske kriminalitete in uvedba opredelitev in kazni za nezakonit dostop do informacijskih sistemov, nezakonito poseganje v sistem in podatke ter nezakonito prestrezanje podatkov. Poleg tega se predlog nanaša na kaznovanje izdelave, prodaje, omogočanje uporabe, uvoz in distribucijo teh orodij za storitev teh kaznivih dejanj. Konvencijo o kibernetski kriminaliteti, sklenjeno v Budimpešti, mora ratificirati le še šest držav članic EU.

Poleg tega je kibernetska kriminaliteta eno od osmih področij operativnega sodelovanja v okviru cikla oblikovanja politike EU za boj proti organiziranemu kriminalu in hudih oblikah mednarodne kriminalitete. Posebni ukrepi, ki bi jih države članice morale izvesti pod vodstvom Romunije, obsegajo vzpostavitev nacionalnih sistemov poročanja v vsaki državi članici o kršitvah varnosti podatkov / kibernetskih incidentih / kibernetskih kaznivih dejanjih zoper pravne osebe in posameznike, okrepitev upravljanja interneta, tako da organi držav članic lahko identificirajo uporabnike kibernetskega prostora iz legitimnih razlogov kazenskega pregona, ter odprava orodij (botnetov), ki olajšujejo obsežne kibernetske napade.

Program ISEC zagotavlja sofinanciranje za pomoč državam članicam pri krepitvi njihovih zmogljivosti za boj proti kibernetski kriminaliteti in spodbujanju čezmejnega in javno-zasebnega sodelovanja. Nedavni uspešni projekti obsegajo vzpostavitev mreže nacionalnih centrov odličnosti za spodbujanje pobud za sodelovanje med raziskovanjem, znanstveniki in izvajalci kazenskega pregona, katerih posledica so opredmetena sredstva za razumevanje, odkrivanje in boj proti kibernetski kriminaliteti. Trenutno je skupaj osem tovrstnih centrov, ki jih financira Komisija. Komisija je do zdaj prispevala skoraj 5 milijonov EUR za vzpostavitev zmogljivosti za usposabljanje in raziskovanje glede kibernetske kriminalitete v državah članicah.

Pot naprej v letu 2013

Komisija bo:

· zagotovila, da Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti (EC3), ki deluje v okviru Europola, sprejme pomembne korake, da postane popolnoma operativen;

· izvajala strategije EU za kibernetsko varnost za Evropsko unijo;

· podprla sprejetje predlagane direktive o določitvi ukrepov za zagotavljanje visoke skupne ravni varnosti omrežij in informacij v EU ter si prizadevala za novi mandat agencije ENISA;

· še naprej podpirala in razvijala Svetovno zavezništvo za boj proti spolni zlorabi otrok na spletu.

Države članice se spodbuja, da:

· tesno sodelujejo z evropskim centrom za boj proti kibernetski kriminaliteti (EC3);

· tesno sodelujejo z agencijama Eurojust in ENISA;

· izvajajo operativni akcijski načrt za boj proti kibernetski kriminaliteti v okviru cikla oblikovanja politike;

· izvajajo skupne cilje politike Svetovnega zavezništva za boj proti spolni zlorabi otrok na spletu in sprejmejo posebne ukrepe za dosego teh ciljev;

· podprejo ratifikacijo in izvajanje Konvencije Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti, sklenjene v Budimpešti.

2.4.        Strateški cilj 4: Povečanje varnosti z upravljanjem meja

Komisija je decembra 2011 predstavila zakonodajni predlog o vzpostavitvi evropskega sistema nadzorovanja meja (angl. European Border Surveillance System –Eurosur). Njegovo sprejetje je predvideno v letu 2013 in bo državam članicam in agencijam EU zagotovil skupni okvir za izmenjavo informacij v skoraj realnem času in za sodelovanje med agencijami na nacionalni in evropski ravni za boj proti nezakoniti migraciji in čezmejnemu kriminalu. Eurosur bo tudi prispeval h krepitvi zaščite in reševanja življenj migrantov.

Nacionalne koordinacijske centre za nadzor meja, v katere so vključeni številni nacionalni organi, kot so pripadniki mejne straže, policije, obalne straže in mornarice, je ustanovilo 18 schengenskih držav na južnih in vzhodnih zunanjih mejah EU, ki so se prve pridružile sistemu nadzorovanja meja (Eurosur). Teh 18 nacionalnih koordinacijskih centrov je agencija Frontex poskusno priključila mreži Eurosur.

V okviru Evropskega sistema za nadzor meja (Eurosur) so se iz Sklada za zunanje meje (EBF) financirali pomembni regionalni nadzorni sistemi, ki omogočajo boljši nadzor zunanjih meja schengenskega območja. Prispevki Sklada za zunanje meje so bili dodeljeni španskemu integriranemu nadzornemu sistemu (špansko: Sistema Integrado de Vigilancia Exterior – SIVE), ki se je osredotočil zlasti na gibraltarsko ožino, Kanarske in Balearske otoke ter južno sredozemsko obalo. Sklad za zunanje meje je prav tako znatno prispeval k francoskemu sistemu obalnega nadzora.

Komisija je v skladu z dvojnim ciljem krepitve varnosti na mejah in poenostavitve potovanja in dostopa za osebe, ki niso državljani EU, v začetku leta 2013 sprejela dva zakonodajna predloga za Sistem vstopa/izstopa (SVI) in Program za registrirane potnike (PRP), t.i. Paket pametnih meja.

Po mnogih letih razvoja in testiranj bo schengenski informacijski sistem II (SIS II) postal polno operativen in bo zagotavljal dodatna orodja za upravljanje meja. Z uvedbo Vizumskega informacijskega sistema (VIS) po vsem svetu bo hkrati še dodatno okrepljena varnost.

Komisija pomaga Grčiji pri izvajanju akcijskega načrta na področju azila in upravljanja migracij, kar zajema tudi upravljanje meja, za povečanje zmogljivosti Grčije za boljši nadzor njenih zunanjih meja, zlasti zunanje meje s Turčijo.

Na področju carinskega upravljanja meja se nadaljuje s prizadevanji glede skupnega upravljanja s tveganji, Komisija pa je predložila sporočilo o obvladovanju tveganja in varnosti dobavne verige[19]. Cilj tega sporočila je spodbuditi razpravo glede priporočil z institucijo, da se zagotovijo pogoji za kolektivno izboljšanje sedanjega stanja. Poleg tega se v skladu z visoko ravnjo načrta varnosti letalskega tovornega prometa nadaljujejo prizadevanja s prevoznimi organi in trgovci, da bi se izboljšala kakovost podatkov, ki jih že prejemajo carinski organi.

Agencija Frontex je podprla varnost prek različnih dejavnosti, ki jih omogoča njen okrepljeni mandat. Zlasti v tesnem sodelovanju s službami držav članic za upravljanje meja je nadalje razvila svojo mrežo za analizo tveganja ter za redne in ad hoc analize tveganja glede nezakonite migracije na zunanjih mejah EU. Skupne operacije so bile izvedene na vseh glavnih kriznih območjih na zunanjih mejah. Agencija Frontex je operativno sodelovala z drugimi zadevnimi agencijami EU, kot so Europol, Evropski urad za podporo prosilcem za azil in Evropska agencija za temeljne pravice. Agencija FRONTEX je tudi pomagala državam članicam pri organizaciji skupnih operacij vrnitve v skladu s politiko EU glede vračanja oseb.

Komisija je glede na uspešno sodelovanje v skupni operaciji INDALO, ki jo je leta 2011 in 2012 koordinirala agencija Frontex in s katero sta se obravnavala nezakonito priseljevanje in tihotapljenje drog, spodbudila agencijo Frontex, Europol, Center za usklajevanje boja proti drogam na sredozemskem območju (fr. Centre de Coordination pour la lutte antidrogue en Méditerranée – CeCLAD-M) ter Pomorski analitični in operacijski center za narkotike (fr. Maritime Analysis and Operation Centre Narcotics – MAOC-N) k formalizaciji njihovega sodelovanja v skladu s predlagano Uredbo Eurosur.

Poleg tega je Komisija po začetku veljavnosti spremenjene Uredbe Frontex ob koncu leta 2011 spodbudila agencijo Frontex in Europol k dokončnem oblikovanju potrebnih postopkov za omogočanje prenosa osebnih podatkov iz agencije Frontex na Europol v zvezi s čezmejnimi kriminalnimi dejavnostmi, ki omogočajo nezakonito migracijo ali trgovino z ljudmi.

V letu 2012 je bil storjen velik napredek glede izvajanja novih določb o temeljnih pravicah iz spremenjene Uredbe Frontex. Ustanovljen je bil Forum za temeljne pravice, ki je že začel delovati. Imenovan je bil tudi uradnik za temeljne pravice.

Prizadevanja za izboljšanje sodelovanja med mejnimi stražami in carinskimi službami so tudi v letu 2012 ostala pomembno področje dejavnosti. Cilj je olajšati trgovino in potovanje ter povečati varnost EU, med drugim prek usklajenega nadzora, izmenjave informacij, usposabljanja, skupne analize tveganja in skupnih operacij. Napredne rešitve v nekaterih državah članicah že obstajajo in se uporabljajo kot primer najboljše prakse. Finska je na primer ustanovila obveščevalne, preiskovalne in analitične enote, ki združujejo policijo, carino in obalno stražo ter omogočajo večjo učinkovitost v boju proti hudim oblikam kriminala.

Evropski sklad za meje podpira države članice pri njihovih prizadevanjih za boj proti uporabi lažnih in ponarejenih osebnih dokumentov in potnih listin, zlasti glede nakupa posebne opreme, ki jo uporabljajo mejne straže in konzularni uradi za preverjanje avtentičnosti dokumentov. Evropski sklad za meje je prav tako prispeval k razvoju spletnega orodja FADO (angl. False and Authentic Documents), ki olajšuje izmenjavo informacij med državami članicami o ugotovljenih primerih ponarejanja dokumentov.

Pot naprej v letu 2013

Komisija bo:

· podprla začetek delovanja sistema EUROSUR od 1. oktobra 2013;

· zagotovila, da bo schengenski informacijski sistem II (SIS II) spomladi v celoti deloval.

Države članice se spodbuja, da:

· zagotovijo, da vsi nacionalni organi, ki so odgovorni za nadzorovanje meja, sodelujejo prek nacionalnih koordinacijskih centrov;

· hitro napredujejo v pogajanjih o predlogih glede Sistema vstopa/izstopa (SVI) in Programa za registrirane potnike (PRP)

· dosežejo soglasje o skupnih priporočilih in najboljših praksah glede sodelovanja med obmejno stražo in carino, da se zagotovi enaka raven varnosti in storitev na vseh zunanjih mejah EU ter zmanjšajo stroški kontrole;

· obravnavajo in se dogovorijo o skupnih priporočilih za izboljšanje obvladovanja carinskega tveganja in varnosti dobavne verige;

· izvajajo operativni akcijski načrt o nezakonitem priseljevanju v okviru cikla oblikovanja politike;

Agencije naj:

· še izboljšajo svoje sodelovanje za odkrivanje in preprečevanje nezakonitega priseljevanja ter čezmejne kriminalitete na zunanjih mejah (Frontex, Europol, MAOC-N in CeCLAD-M);

· sprejmejo potrebne ukrepe, da se omogoči prenos osebnih podatkov Europolu v skladu s spremenjeno Uredbo Frontex (Frontex in Europol).

2.5.        Strateški cilj 5: Povečanje odpornosti Evrope na krize in nesreče

Na področju naravnih in tistih tveganj, ki jih povzroči človek, je EU okrepila svojo zmogljivost obvladovanja tveganja, da bi učinkoviteje razporedila sredstva ter okrepila zmogljivost EU na področju preprečevanja in pripravljenosti.

Predlog za izvajanje solidarnostne klavzule (člen 222 PDEU) bo zagotovil krovni okvir za primere izjemne grožnje ali škode, ki presega odzivne zmogljivosti posameznih prizadetih držav. Skupni predlog Komisije in Visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v zvezi z izvajanjem solidarnostne klavzule je bil sprejet decembra 2012[20].

Treba je določiti in uporabljati zanesljivo metodologijo za oceno tveganja, da se zagotovi učinkovito obvladovanje varnostnih tveganj. EU razvija skupen metodološki pristop k oceni teh varnostnih tveganj. Na področju ocene varnostnih tveganj je bilo v zvezi z naklepnimi zlonamernimi grožnjami opravljenega veliko dela, tudi na področju varnosti letalstva (tovorni zračni promet, prepoved vnosa tekočin). Decembra 2012 je Svet pozval Komisijo, naj ta metodološki pristop razširi na celotno letalsko varnost.

V zvezi s krepitvijo odpornosti za naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, so bili izvedeni številni ukrepi za izpolnitev okvira oblikovanja politike EU glede obvladovanja tveganja nesreč[21]. Države članice so dosegle različen napredek pri pripravi nacionalnih ocen tveganja v skladu s smernicami Komisije za leto 2010[22]. Do zdaj je Komisija prejela prispevke iz 12 držav, ki sodelujejo v okviru mehanizma civilne zaščite EU (Češka republika, Danska, Estonija, Nemčija, Madžarska, Italija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Slovenija, Švedska in Združeno kraljestvo), z različno podrobnimi nacionalnimi analizami tveganja, ki poudarjajo potrebo po zanesljivejših podatkih o nesrečah in primerljivih pristopih k obvladovanju tveganj. Komisija na podlagi navedenega trenutno pripravlja prvi medsektorski pregled naravnih tveganj in tveganj, ki jih povzroči človek, s katerimi se bo Unija soočala v prihodnosti, oziroma v letu 2013. Temu bi leta 2014 lahko sledilo obsežnejše delo, ki bi bolj podrobno obravnavalo varnostna tveganja.

Predlog Komisije za nov mehanizem Unije na področju civilne zaščite[23] obravnava tudi preventivo enako zavzeto kot pripravljenost in odzivne ukrepe ter vsebuje določbe za nadaljnji razvoj ocenjevanja tveganj v politiki civilne zaščite.

Komisija prav tako dosledno spodbuja uporabo medsebojnih strokovnih pregledov kot učinkovitega načina izmenjave izkušenj in izboljšanja upravljanja in oblikovanja politike na področju obvladovanja tveganja glede naravnih nesreč. Združeno kraljestvo je bilo leta 2012 prva država, ki se je prostovoljno javila za tak „poskusen“ medsebojni strokovni pregled, ki so ga izvedle tri „sovrstnice“ (Italija, Finska in Švedska), s podporo in posredovanjem Komisije v sodelovanju z UNISDR in OECD. Poročilo o ugotovitvah se pričakuje spomladi leta 2013, vključno glede dobrih praks, področij, ki jih je treba izboljšati, ter priporočil, kako doseči nadaljnji napredek. Rezultati bodo upoštevani tudi v okviru tekočega dela Komisije pri oblikovanju navodil za preprečevanje nesreč, ki bodo temeljila na dobri praksi.

Komisija bo v letu 2013 odprla tudi evropsko središče za odzivanje v izrednih razmerah, in sicer na osnovi obstoječega Centra za spremljanje in informiranje (GD ECHO), ki bo še nadalje okrepil zmogljivosti EU za odzivanje na nesreče.

Za boljšo racionalizacijo in okrepitev sinergij med različnimi zmogljivostmi EU za krizno upravljanje je bilo opravljenega veliko dela. Cilj spremenjenih postopkov ureditve EU glede koordinacije v kriznih razmerah je bolj integriran in učinkovit pristop ter vzpostavitev integrirane ozaveščenosti in zmogljivosti analiz.

V letu 2012 je bilo v okviru Komisije in zadevnih agencij izvedenih več pomembnih ukrepov za krepitev povezovanja večsektorskih in sektorsko osredotočenih centrov. Sem spada sklenitev sporazumov o sodelovanju v zvezi z obvladovanjem tveganj in kriz ter vzpostavitev novih, visoko učinkovitih in prožnih komunikacijskih sredstev. Ustanovitev Komisijinega Centra za strateške analize in odzivnost v okviru GD za notranje zadeve leta 2012 je omogočila uvedbo novih metodologij in praks ocenjevanja in upravljanja varnostnega tveganja, ki združujejo strokovno znanje zadevnih služb Komisije in strokovnih krogov, npr. na področju transporta in energetike, ter črpajo iz ocen grožnje, ki jih pripravlja Center EU za analizo obveščevalnih podatkov, agencije EU in službe držav članic.

Za okrepitev zmogljivosti EU glede kriznega upravljanja in ocene tveganja je potrebna zmožnost izmenjave zaupnih informacij. S tega vidika pomeni vzpostavitev pravnega okvira, ki bi agencijam EU omogočal izmenjavo zaupnih informacij, pomemben korak naprej.

Pot naprej v letu 2013

Komisija bo:

· podprla prizadevanja za izboljšanje metodologij za oceno tveganja ter izmenjavo in prenos izkušenj med državami članicami EU, pa tudi z državami nečlanicami glede dejavnosti, povezanih z obvladovanjem tveganja;

· pripravila prvi medsektorski EU pregled naravnih tveganj in tveganj, ki jih povzroči človek;

· na podlagi dobrih praks oblikovala navodila za preprečevanje nesreč;

· še naprej krepila zmožnost EU glede ocenjevanja varnostnih tveganj.

Države članice se spodbuja, da:

· dokončajo in redno posodabljajo svoje nacionalne ocene varnostnih tveganj in prevzamejo pobude za izboljšanje razumevanja nesreč in varnostnih tveganj, za spodbujanje načrtovanja obvladovanja tveganja, ter za infrastrukturne naložbe s podporo EU za odpornost proti nesrečam, ter prostovoljno delo za izvajanje medsebojnih strokovnih pregledov nacionalnih politik obvladovanja tveganja;

· sprejmejo predlog za izvajanje solidarnostne klavzule.

3.           Poenostavitev in racionalizacija izvajanja varnostne politike

Notranja varnostna politika temelji na skupnem programu, ki vključuje vse akterje: institucije EU, države članice in agencije EU. Evropski parlament je v letu 2012 podal svoje prvo mnenje o strategiji za notranjo varnost, pri čemer je na splošno podprl pet ciljev te strategije[24].

Sodelovanje med državami članicami bo pri spoprijemanju z grožnjami za notranjo varnost v EU zelo pomembno. Združevanje virov in racionalizacija ukrepov na ravni EU sta lahko učinkovitejša in cenejša od posamičnega delovanja. V zvezi s tem imajo posebno vlogo agencije EU.

3.1.        Racionalizacija dela

Komisija je marca 2013 predložila predlog za reformo Europola in Cepola, v katerem predlaga združitev obeh agencij v eno. Predložila je tudi Sporočilo o evropskem programu usposabljanja na področju kazenskega pregona (angl. European Law Enforcement Training Scheme – LETS).

Splošni cilj reforme Europola in Eurojusta je izboljšanje operativne učinkovitosti in uspešnosti agencij pri obravnavi ogrožanja varnosti s hudimi oblikami kriminala, organiziranim kriminalom in terorizmom. Izboljšanje zmogljivosti Europola za pripravo zemljevida groženj in trendov kriminala bo dodatno okrepilo odzivnost EU in držav članic na kriminalne mreže in njihove škodljive učinke na družbo in gospodarstvo, in sicer z izboljšanjem podpore, ki jo Europol lahko zagotovi državam članicam, z okrepitvijo usklajevanja in sinergij med operacijami, ki jih izvajajo države članice, ter z boljšo podporo cikla oblikovanja politike EU glede hudih oblik kriminala in organiziranega kriminala.

Cepol in Europol imata naloge, ki se medsebojno dopolnjujejo, tako da Cepol z usposabljanjem podpira razvoj kulture sodelovanja na področju kazenskega pregona v EU. S predlagano združitvijo Cepola in Europola bi bilo usposabljanje bolj osredotočeno in prilagojeno dejanskim potrebam po usposabljanju, kot je določeno v evropskem programu usposabljanja na področju kazenskega pregona (Law Enforcement Training Scheme – LETS), ki ga je istočasno sprejela Komisija. S tem bi se združila skromna finančna sredstva in človeški viri, kar bi omogočalo EU, da zagotovi na splošno več tečajev usposabljanja. Z bolj operativnimi storitvami Europola in z usposabljanji, osredotočenimi na prednostne potrebe EU, bi se sredstva in človeški viri lahko sprostili na nacionalni ravni in prerazporedili v skladu s potrebami.

Evropski center za kibernetsko kriminaliteto je še en primer poenostavitve za namen učinkovitejšega boja proti kibernetski kriminaliteti. Preiskave spletnih prevar, zlorab otrok in drugih kaznivih dejanj ponavadi hkrati obravnavajo na stotine žrtev in osumljence v več različnih delih sveta. Nacionalni policijski organi ne morejo sami uspešno zaključiti operacij takega obsega. Nobena oblika kriminala nima bolj mednarodnega značaja kot kibernetska kriminaliteta, ki od organov kazenskega pregona zahteva, da prek nacionalnih meja usklajeno sodelujejo z javnostjo in zainteresiranimi iz zasebnega sektorja.

S poenostavitvijo postopkov financiranja je mogoče zagotoviti bolj usmerjeno uporabo virov. Komisija je v letu 2012 predstavila predloge za Sklad za notranjo varnost, za nove finančne perspektive za obdobje 2014–2020. Ena od predlaganih novosti je uporaba deljenega upravljanja za vse sklade (prej sklad ISEC ni bil vključen), kar pomeni, da bodo vedno večji del razpoložljivih sredstev upravljale neposredno same države članice.

3.2.        Zagotovitev skladnosti med notranjo in zunanjo razsežnostjo

Glede na grožnje, katerih vir je delno zunaj meja EU, je za uspešno izvajanje varnostne politike bistveno okrepljeno sodelovanje z zunanjimi varnostnimi akterji, tretjimi državami in organizacijami.

Delo se je kot del širših prizadevanj za okrepitev usklajenosti med notranjo in zunanjo razsežnostjo varnosti nadaljevalo prek Politično-varnostnega odbora (PVO) in Stalnega odbora za notranjo varnost (COSI), da bi se izvedel načrt za okrepitev vezi med skupno evropsko varnostno in obrambno politiko in akterji, ki delajo na področju svobode, varnosti in pravice, ter za nadaljnji razvoj sinergij na drugih področjih, kot so kibernetska varnost, varovanje ključne infrastrukture in boj proti terorizmu. Uvedene so bile tudi tesnejše povezave med Evropsko službo za zunanjepolitično delovanje (ESZD) in zadevnimi agencijami (npr. Europolom in Frontexom). V letu 2012 sta bila organizirana dva sestanka PSC-COSI, na katerih so bile obravnavane izmenjave podatkov o geografskih razsežnostih dejavnosti EU (Zahodni Balkan, Sahel in Libija), na sestanku februarja 2013 pa se je razpravljalo o varnostni situaciji v Maliju.

Vprašanja notranje varnosti se zdaj sistematično dodajajo na dnevni red političnih pogovorov z zadevnimi tretjimi državami in organizacijami ter jih prav tako obravnavajo zadevna strateška partnerstva in sporazumi. Začetek pogovorov za mobilnost, migracije in varnostna partnerstva z državami južnega Sredozemlja pomeni vzpostavitev drugih načinov krepitve sodelovanja z zunanjimi partnerji na področju notranje varnosti. Predpristopni proces in zlasti tekoče delo v okviru mehanizma spremljanja liberalizacije vizumskega režima s petimi državami Zahodnega Balkana, izvajanje časovnega načrta za liberalizacijo vizumskega režima s Kosovom ter pozitivna agenda s Turčijo, so prav tako vplivna orodja za pomoč tretjim državam pri uskladitvi njihovega pravnega okvira in operativne zmogljivosti s pravnim redom in standardi EU na področju varnosti.

Posebni ukrepi boja proti grožnjam svetovnega obsega, namreč ukrepi, s katerimi se hkrati krepi notranja varnost EU, se financirajo tudi zunaj območja EU v okviru instrumenta EU za stabilnost.

3.3.        Priprave na prihodnost: Sedmi okvirni program za raziskave na področju varnosti in naprej

Komisija je od leta 2007 Sedmi okvirni program za raziskave na področju varnosti financirala do 1,4 milijarde EUR. Več kot 250 projektov je bilo financiranih z znatno vključenostjo zainteresiranih strani. Obravnavana je bila večina ključnih tem, zajetih v to poročilo, kot so npr. ukrepi boja proti uporabi eksplozivov, ukrepi kemične, biološke, radiološke in jedrske varnosti (CBRN), boj proti radikalizaciji in obmejna varnost.

Komisija je julija 2012 objavila Sporočilo o industrijski politiki na področju varnosti – akcijski načrt za inovativno in konkurenčno panogo varnosti[25]. Akcijski načrt predvideva nadaljnje ukrepe za uskladitev varnostnega trga EU in premostitev nepovezanosti med raziskavami in trgom, zlasti prek standardizacije dejavnosti na področju JRKB zaščite, obmejne varnosti in kriznega upravljanja oziroma civilno zaščito.

4.           Sklepne ugotovitve

Izvajanje Strategije notranje varnosti poteka dobro. To poročilo kaže, da je bilo v okviru petih ciljev veliko storjenega, vendar je treba storiti še več. Organizirani kriminal tudi v letu 2013 šteje za enega od glavnih izzivov na področju notranje varnosti EU, ki ga je treba obravnavati. Pranje denarja, korupcija, trgovina z ljudmi in mobilne organizirane kriminalne združbe so le nekatere od predvidenih nevarnosti. Kibernetska kriminaliteta je še posebej zaskrbljujoča. Naslednji pomemben izziv za leto 2013 je izboljšanje orodij za učinkovitejši boj proti naraščajočemu nasilnemu ekstremizmu.

Naslednje in zadnje poročilo o izvajanju strategije notranje varnosti (SNV) bo predstavljeno v sredini leta 2014. V poročilu bo podana ocena, ali so bili izpolnjeni cilji SNV, navedeni pa bodo tudi prihodnji izzivi na področju notranje varnosti.

Priloga 1: Grafičen pregled vseh načrtovanih ukrepov v obdobju 2011–2014

[1]               COM(2013) 45/3.

[2]               COM(2013) 44/2.

[3]               COM(2013) 42 final.

[4]               COM(2012) 363 final.

[5]               COM(2011) 654 final.

[6]               COM(2012) 85 final.

[7]               UL L 186, 14.7.2012, str. 4 (Avstralija) in UL L 215, 11.8.2012, str. 5 (Združene države Amerike).

[8]               Direktiva 2011/36/EU o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev.

[9]               COM(2012) 735 final.

[10]             43 % več kot v primerjavi z letom 2011.

[11]             Eurojust je v letu 2012 evidentiral skupaj 32 primerov, povezanih s terorizmom, vključno s primeri financiranja terorizma.

[12]             2010/0246 (COD).

[13]             Direktiva 114/2008/ES o ugotavljanju in določanju evropske kritične infrastrukture ter o oceni potrebe za izboljšanje njene zaščite

[14]             SWD(2012) 143 final.

[15]             JOIN(2013) 1 final.

[16]             COM(2013) 48 final.

[17]             COM(2012) 196 final.

[18]             COM(2010) 517 final.

[19]             COM(2012) 793 final.

[20]             JOIN(2012) 39 final.

[21]             Določene v Sporočilu „Skupnostni pristop k preprečevanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, COM(2009) 82 final.

[22]             SEC(2010)1626 final, ki je na voljo na: http://ec.europa.eu/echo/civil_protection/civil/pdfdocs/prevention/COMM_PDF_SEC_2010_1626_F_staff_working_document_en.pdf.

[23]             COM(2011) 934 final.

[24]             Poročilo Borsellino, Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. maja 2012 o strategiji notranje varnosti Evropske unije (2010)2308(INI)).

[25]             COM(2012) 417 final.