This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52013DC0033
REPORT FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT, THE COUNCIL, THE EUROPEAN ECONOMIC AND SOCIAL COMMITTEE AND THE COMMITTEE OF THE REGIONS on the profile and tasks of other train crew members
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ o profilu in nalogah drugega vlakovnega osebja
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ o profilu in nalogah drugega vlakovnega osebja
/* COM/2013/033 final */
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ o profilu in nalogah drugega vlakovnega osebja /* COM/2013/033 final */
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU
PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ o profilu in nalogah drugega vlakovnega
osebja (Besedilo velja za EGP) 1. Uvod Direktiva
2007/59/ES[1]
o izdaji spričeval strojevodjem, ki upravljajo lokomotive in vlake na
železniškem omrežju Skupnosti, določa minimalne zahteve, ki jih mora
izpolnjevati prosilec za pridobitev dovoljenja za strojevodje ali usklajenega
dopolnilnega spričevala. Glavni namen
navedene direktive je bil olajšati strojevodjem vožnjo v drugih državah
članicah, poenostaviti mobilnost strojevodij med državami članicami
in med različnimi prevozniki v železniškem prometu ter, splošneje,
poenostaviti priznavanje dovoljenj in usklajenih dopolnilnih spričeval s
strani vseh udeležencev v železniškem sektorju. Od začetka
veljavnosti Direktive 2007/59/ES je Komisija v skladu z določbami iz te
direktive že sprejela dodatno zakonodajo. S svojo
odločbo z dne 29. oktobra 2009[2]
je Komisija v skladu s členom 22(4) Direktive 2007/59/ES
sprejela osnovne parametre registrov dovoljenj za strojevodje in dopolnilnih
spričeval. Komisija je 3. decembra
2009 v skladu z zahtevo iz člena 4(4) Direktive 2007/59/ES sprejela
Uredbo Komisije 36/2010[3]
o vzorcih dovoljenj Skupnosti za strojevodje, dopolnilnih spričeval,
overjenih kopij in obrazcev vlog za dovoljenja za strojevodje. Komisija je 22. novembra
2011sprejela tudi Sklep[4]
o merilih za priznavanje centrov za usposabljanje, ki usposabljajo strojevodje,
merilih za priznavanje ocenjevalcev strojevodij in o merilih za organizacijo
preverjanj v skladu z Direktivo 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta
ter Priporočilo[5]
z datumom 22. novembra 2011 o postopku za priznavanje centrov za
usposabljanje in ocenjevalcev strojevodij v skladu z Direktivo 2007/59/ES
Evropskega parlamenta in Sveta. Čeprav
Direktiva 2007/59/ES ne vključuje drugega vlakovnega osebja, ki
opravlja kritične naloge v zvezi z varnostjo, člen 28 navaja, da Komisija
predloži poročilo in po potrebi pripravi predlog o sistemu izdajanja
spričeval drugemu vlakovnemu osebju na podlagi poročila, ki ga pripravi
ERA. Agencija bo opredelila profil in naloge drugega osebja, ki opravlja
kritične naloge v zvezi z varnostjo, katerih poklicne kvalifikacije
ustrezno prispevajo k varnosti v železniškem prometu; omenjeni profil in naloge
bi morali biti s pomočjo sistema dovoljenj in/ali spričeval, ki bi
lahko bil podoben sistemu, vzpostavljenem s to direktivo, urejeni na ravni
Evropske unije. Motivacija za
takšno zahtevo je bila povečati prosto gibanje delavcev in varnost
železnic v EU; zato bi bilo treba posebno pozornost nameniti drugemu vlakovnemu
osebju, ki opravlja kritične naloge v zvezi z varnostjo na lokomotivah in
vlakih. Minimalne zahteve glede zdravstvene sposobnosti in poklicnih
kvalifikacij so že določene v tehničnih specifikacijah za
interoperabilnost (TSI) za vodenje in upravljanje prometa. Ker se navedena TSI
izvaja prek nacionalnih izvedbenih načrtov in do neke mere le za
čezmejne storitve, obstaja nekaj pravne negotovosti glede posledic
vključitve takšnega osebja v postopek izdaje spričeval prevoznikom v
železniškem prometu ter njihove mobilnosti med prevozniki v železniškem
prometu. Zato je bila Agencija zaprošena za pripravo poročila o izdaji
spričeval drugemu vlakovnemu osebju, ki opravlja kritične naloge v
zvezi z varnostjo. To sporočilo upošteva poročilo[6], ki ga je pripravila Evropska
agencija za železniški promet (ERA) na podlagi posvetovanja z zainteresiranimi
stranmi in predložila Komisiji leta 2010. Pred
sprejetjem tega sporočila so službe Komisije o rezultatih poročila
razpravljale s socialnimi partnerji v okviru sektorskega odbora za socialni
dialog. To sporočilo se osredotoča na drugo vlakovno
osebje za potniške vlake. Skupne naloge v zvezi s tovornim prometom so bolj
povezane s pripravo tovornega vlaka, kakor z nalogami med vožnjo vlaka. Priprava
vlaka ne zahteva vedno osebja za spremstvo vlaka. 2. Zakonski okvir Veljavni zakonski okvir vključuje v
glavnem: ·
Direktivo 2004/49/ES o varnosti na železnicah, ki
določa skupni pristop k varnosti. Ta direktiva določa sistem izdaje
varnostnega spričevala prevoznikom v železniškem prometu, ki v okviru
sistema varnega upravljanja vključuje odgovornost za opredelitev in
izvajanje usposabljanja osebja; ·
Direktiva 2008/57/ES o interoperabilnosti
železniškega sistema, ki določa okvir za opredeljevanje zahtev, ki se
uporabljajo za sestavne dele železniškega sistema, v obliki tehničnih
specifikacij za interoperabilnost (TSI). TSI vključujejo tudi zahteve za
osebje, ki je vključeno v upravljanje in vzdrževanje železniškega sistema,
v obliki minimalnih poklicnih kvalifikacij ter zdravstvenih in varnostnih
pogojev. 3. Sedanje stanje z vidika profilov
delovnega mesta in nalog drugega vlakovnega osebja, ki opravlja kritične
naloge v zvezi z varnostjo 3.1. Reguliranje nalog v potniškem
prometu Evropska agencija za železniški promet je v
svojem poročilu zbrala podatke o več članih drugega vlakovnega
osebja, ki so jih prispevali prevozniki v železniškem prometu iz enajstih držav
članic. Na podlagi ekstrapolacije se ocenjuje, da število drugega
vlakovnega osebja za potniške vlake dosega v Evropi, vključno s Švico in
Norveško, 70 000 ljudi. Skoraj vse države članice[7] (20 od 22) poklic regulirajo,
čeprav na različne načine in z različnimi stopnjami podrobnosti.
Vendar pa bi bilo treba v skladu z Direktivo 2004/49/ES[8] o varnosti na železnicah
Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom
v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških
infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške
infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (direktiva o
varnosti na železnicah) odločitve, povezane z načinom, kako je treba
naloge opravljati, sprejeti na ravni prevoznika v železniškem prometu. Štirinajst od dvajsetih držav članic regulira
profile in naloge tudi na nacionalni ravni. Analiza vseh nalog drugega vlakovnega osebja
kaže: ·
59 nalog je bilo opredeljenih kot naloge, ki jih
opravlja drugo vlakovno osebje v potniškem prometu, 48 od teh je bilo operativnih
varnostnih nalog, 11 pa je značilnih komercialnih nalog, ki jih je treba
opravljati med vožnjo vlaka (pregled vozovnic, napovedi za stranke...); ·
21 od 48 operativnih varnostnih nalog je
reguliranih v štirinajstih državah, ki regulirajo naloge v potniškem prometu na
nacionalni ravni. Teh 21 operativnih varnostnih nalog je tesno povezanih s
Prilogo J k TSI za vodenje in upravljanje prometa (TSI OPE)[9] o minimalnih elementih v zvezi
s strokovno usposobljenostjo za naloge, povezane s spremljanjem vlakov. 3.2. Opredelitev
vzorčnih profilov v potniškem prometu Ugotovljeni so bili številni profili delovnega
mesta drugega vlakovnega osebja v potniškem prometu. Dva vzorčna profila
(PP1 in PP2) sta bila predstavljena kot skupne ključne naloge
različnih profilov delovnega mesta iz različnih držav članic; podrobno
sta predstavljena v Prilogi. Čeprav je večina dodeljenih nalog v obeh
vzorčnih profilih podobna, se glavna razlika med PP1 in PP2 nanaša na
„pripravo vlaka“. Medtem ko PP1 vključuje skoraj vse naloge, povezane s
pripravo vlaka, je PP2 dodeljena samo ena naloga, povezana s pripravo vlaka. V okviru teh dveh vzorčnih profilov so
bile opredeljene skupne kritične naloge v zvezi z varnostjo, kot so:
postopek zapiranja vrat, odhod vlaka in evakuacija potnikov v primeru slabših
pogojev obratovanja ali izrednih razmer. Večina prevoznikov v železniškem
prometu je izvedla sistem izdajanja spričeval za PP1, ne pa tudi za PP2. 3.3. Osnovne zahteve in izdaja
spričeval Osnovne zahteve glede najnižje starosti,
izobrazbe, znanja jezika, zdravniškega in psihološkega pregleda in poklicne
usposobljenosti, zahtevane za osebe, ki želijo postati drugo vlakovno osebje, so
povsod po EU že zelo podobne. Te osnovne zahteve so za ta dva profila skoraj
popolnoma enake in so že zajete v TSI za vodenje in upravljanje prometa, ki pa
se seveda za zdaj nanaša le na čezmejni promet. Devet držav članic ima za prevoznike v
železniškem prometu zavezujoča pravila o postopkih za ocenjevanje drugega
vlakovnega osebja. V 13 državah članicah obstajajo nacionalna pravila, s
katerimi so urejene določbe glede usposabljanja, da se zagotovi ohranjanje
znanja in usposobljenosti vsaj na standardni ravni in da se upravlja raven
usposobljenosti. Za potniški promet prevozniki v železniškem prometu
običajno zagotavljajo usposabljanje in izpite v samem podjetju. Usposabljanje
običajno traja od 4 do 16 tednov. Prevozniki v železniškem prometu so za
ohranjanje usposobljenosti v potniškem prometu na ustrezni ravni razvili
posebne postopke. Organizirajo redne ali stalne tečaje usposabljanja v
različnih časovnih presledkih; v dvanajstih podjetjih so vzpostavili
vmesne postopke ocenjevanja, ki potekajo vsake tri mesece do vsake tri leta. Nacionalni varnostni organi so že sposobni
ocenjevati izpolnjevanje minimalnih osnovnih zahtev, povezanih z drugim
vlakovnim osebjem, na podlagi izdaje spričeval za sisteme varnega
upravljanja prevoznikov v železniškem prometu v skladu s točko (e) Priloge
III k Direktivi 2004/49/ES. 3.4. Mobilnost delavcev Če član vlakovnega osebja v 35-letni
karieri zamenja službo enkrat ali dvakrat, lahko število članov vlakovnega
osebja, ki zamenjajo podjetje v enem letu, doseže 2 000 do 4 000, saj
je v Evropi približno 70 000 članov drugega vlakovnega osebja. Ta številka
ne upošteva dejstva, da osebje zapusti delovno mesto tudi zaradi druge
dejavnosti v železniškem sektorju ali zunaj njega, ali da se lahko osebje
premesti, če novo podjetje prevzame osebje prejšnjega podjetja v okviru
pogodbe o obveznostih javnih služb. Več prevoznikov v železniškem prometu se
ni srečalo z mobilnostjo delavcev, ker so edini ali državni prevoznik v
železniškem prometu. Vendar tudi tisti, ki imajo nekaj izkušenj, nalagajo
posebne tečaje usposabljanja v podjetju, kadar zaposlijo novo vlakovno
osebje od drugih prevoznikov v železniškem prometu. Razlog za to posebno
dopolnilno usposabljanje so razlike pri železniških vozilih in infrastrukturi.
V različnih prevoznikih v železniškem prometu lahko obstajajo tudi
različni postopki. Majhna podjetja imajo z mobilnostjo delavcev
več izkušenj, ker najemajo vlakovno osebje od prvotnih prevoznikov. Vendar
ni dokaza, da bi bila odsotnost sistema izdaje spričeval za drugo vlakovno
osebje ovira za mobilnost, in Komisija v zvezi s tem vprašanjem ni prejela
nobenih pritožb. 3.5. Homogenost
glede poklicnih kvalifikacij V Evropski uniji obstajajo zelo različni
profili delovnih mest. V tej fazi vseh teh profilov ne bi bilo
primerno uskladiti iz naslednjih razlogov: ·
Po eni strani sta nalogi „zapiranje vrat“ in „odhod
vlaka (dejavnosti zaključene)“ operativna postopka, ki se lahko med
podjetji razlikujeta zaradi različnih tehničnih rešitev. Ostati bi
morala na ravni podjetja in ne bi smela biti regulirana na ravni EU. ·
Po drugi strani so vse ostale skupne naloge
povezane z varnostjo potnikov. Običajno so regulirane na nacionalni ravni
in opredeljene na ravni EU: –
varstvo potnikov v slabših pogojih obratovanja ali
izrednih razmerah; –
evakuacija potnikov v izrednih razmerah. V skladu s točko 4.6 in Prilogo J o
minimalnih elementih v zvezi s strokovno usposobljenostjo za naloge, povezane s
spremljanem vlakov, iz TSI za vodenje in upravljanje prometa, bi moralo celotno
strokovno osebje imeti zahtevano znanje za obvladovanje slabših pogojev
obratovanja, evakuacijo vlaka in varnost potnikov ter sposobnost za prenos tega
znanja v prakso. Poleg tega, v skladu s točko 4.6.1 o usposobljenosti
vlakovnega in drugega osebja za ravnanje v predorih iz TSI za varnost v
železniških predorih (TSI SRT)[10]
„ima vse vlakovno osebje znanje o ustreznem varnostnem ravnanju v predorih
in je zlasti sposobno evakuirati vlak v predoru. To zajema navodila potnikom,
naj se premaknejo v sosednji vagon ali naj zapustijo vlak, in vodenje potnikov
iz vlaka na varno mesto“. Izboljšanje sedanjega okvira bi zajemalo
podrobnejšo navedbo ali širitev zahtev za naloge, ki že obstajajo v TSI za
vodenje in upravljanje prometa, tako da bi Priloga J zajemala vse naloge, ki so
opredeljene v vzorčnih profilih PP1 in PP2 za drugo vlakovno osebje. 3.6. Priznavanje poklicnih
kvalifikacij Priznavanje poklicnih kvalifikacij za drugo
vlakovno osebje v potniškem prometu ni pogosto regulirano. Samo v petih državah
je sistem izdaje spričeval za potniške vlake reguliran z zavezujočimi
nacionalnimi pravili. Vsa se nanašajo na PP1 in v štirih med njimi
spričevala izdaja nacionalni varnostni organ. V peti državi
spričevalo izda prevoznik v železniškem prometu. V tovornem prometu je
sistem izdajanja spričeval za tovorni promet vzpostavljen v petih od
devetih držav članic in v vseh so za izdajo spričeval odgovorni
nacionalni varnostni organi ali pristojno ministrstvo. Zdi se, da so te razmere ovira za enotno
evropsko železniško območje, ker bi moral biti v okviru sedanjega
zakonskega okvira edini predpogoj za delovanje prevoznika v železniškem prometu
v neki državi članici pridobitev varnostnega spričevala (del A in del
B). Vendar lahko imajo države članice za ta vidik, če še ni zajet v
TSI, nacionalna pravila in kot je razloženo že v oddelku 3.3, se TSI za vodenje
in upravljanje prometa, kolikor zadeva poklicne kvalifikacije, uporablja le za
čezmejni promet. Glede na to ozadje je širitev področja uporabe TSI
na domači promet pomembna in ERA bi morala biti zadolžena za pripravo
priporočila za navedeno širitev. 3.7. Možne
koristi evropskega sistema potrjevanja usposobljenosti vlakovnega osebja, ki
opravlja kritične naloge v zvezi z varnostjo Člen 13(3) direktive o varnosti na
železnicah (Direktiva 2004/49/ES) že predvideva: „Pri
zaposlovanju novih strojevodij, vlakovnega osebja in osebja, ki izvaja
ključne varnostne naloge, mora prevoznik v železniškem prometu
omogočati upoštevanje kakršnega koli usposabljanja, kvalifikacij in
izkušenj, pridobljenih pri drugih prevoznikih v železniškem prometu. Zaradi
tega so ti člani osebja upravičeni do dostopa do dokumentov ter
pridobivanja in pošiljanja kopij dokumentov, ki potrjujejo njihovo
usposobljenost, kvalifikacije in izkušnje“. Za naloge drugega vlakovnega osebja, ki
opravlja kritične naloge v zvezi z varnostjo, bi lahko bilo nadaljnje
usklajevanje rešitev za lažjo mobilnost delavcev, ne da bi to negativno
vplivalo na raven varnosti. Cilji bi moral biti, da bi moral biti prevoznik v
železniškem prometu, ki zaposluje drugo vlakovno osebje, sposoben upoštevati
predhodno pridobljeno usposobljenost za kritične naloge v zvezi z
varnostjo in bi moral omejiti dodatno usposabljanje na čim nižje stroške.
Skupni sistem na evropski ravni bi moral omogočiti doseganje tega cilja. Poudarek bi moral biti na nalogah, povezanih z
železnico, kot je pomoč potnikom v slabših pogojih obratovanja in izrednih
razmerah. Zaradi odprtja trga mednarodnih storitev v
potniškem prometu 1. januarja 2010 bi bilo logično, da bi bila
usposobljenost, ki jo je pridobilo drugo vlakovno osebje v zvezi z varstvom in
evakuacijo potnikov v slabših pogojih obratovanja in izrednih razmerah, enaka v
vseh podjetjih v celotni Evropski uniji. To bi olajšalo splošno razumevanje in
zagotovilo dodano vrednost v varstvu potnikov. Lahko bi imelo tudi pozitiven
učinek na mobilnost delavcev. Gre za skupne naloge, ki so na splošno enake
nalogam, navedenim v točki 3 Priloge J k TSI za vodenje in upravljanje
prometa. Takšen cilj postane še pomembnejši z odprtjem
trga domačih storitev v potniškem prometu, ki je predlagan v okviru
četrtega železniškega svežnja. Po eni strani se naloge, ki so povezane s
postopki in odvisne od železniških vozil, kot je na primer odpiranje vrat, ki
se lahko razlikuje od podjetja do podjetja (zaradi različnih
tehničnih rešitev), ne bi smele upoštevati. Član vlakovnega osebja,
ki se zaposli pri drugem prevozniku v železniškem prometu, bi vsekakor
potreboval posebno usposabljanje o postopkih tega prevoznika v železniškem
prometu in njegovih železniških vozilih. 4. K nalogam usmerjeno
potrjevanje tveganj in usposabljanje za pomoč potnikom, ki ga izvaja
prevoznik v železniškem prometu Da se zagotovi priznavanje usposobljenosti, ki
jo je pridobil član vlakovnega osebja na področju zagotavljanja
pomoči potnikom in varnosti potnikov v primeru slabšega obratovanja in izrednih
razmer, namerava Komisija na evropski ravni razviti usposabljanje za
potrjevanje tveganj in pomoč potnikom, ki bo namenjeno zaposlenim na
delovnih mestih, v skladu z vsemi minimalnimi osnovnimi zahtevami, ki se v TSI
za vodenje in upravljanje prometa nanašajo na drugo vlakovno osebje. Za izvajanje teh potrjevanj bi morali biti
odgovorni prevozniki v železniškem prometu, ki zaposlujejo delavce ali najemajo
pogodbene delavce; temeljiti bi moralo na dvostopenjskem sistemu, z uporabo
minimalnih zahtev, določenih na ravni EU, in dodatnih zahtev,
določenih na ravni podjetja. Takšno usposabljanje bi lahko izvajal tudi
center usposabljanja zunaj prevoznika v železniškem prometu, vendar bi moral
biti za izdajo potrdila odgovoren prevoznik v železniškem prometu. Postopek potrjevanja bi moral biti razvit na
podlagi štirih pomembnih točk: ·
Prevozniki v železniškem prometu bi morali
organizirati tečaje usposabljanja o tveganjih v zvezi z obratovanjem
železnice, povezanimi z varnostjo potnikov in pomočjo potnikom. To
usposabljanje bi moralo biti zajeto v sistemu varnega upravljanja (SMS)
prevoznikov v železniškem prometu in temeljiti na zahtevah, ki so jasno
navedene v TSI za vodenje in upravljanje prometa. ·
Na koncu tečaja usposabljanja bi moral
prevoznik v železniškem prometu drugemu vlakovnemu osebju izdati „potrdilo o
usposabljanju o tveganju in pomoči potnikom“, ki bi bilo predvideno v
okviru njegovega sistema varnega upravljanja. To potrdilo bi zajemalo vse
usklajene sposobnosti, ki so kot minimalne navedene v TSI za vodenje in
upravljanje prometa, in navedlo tudi dodatne usposobljenosti, pridobljene na
tečaju usposabljanja. ·
To potrdilo bi moralo veljati v celotni Evropski
uniji in ga morajo upoštevati prevozniki v železniškem prometu pri zaposlovanju
osebja. ·
Potrdilo, izdano zaposlenim na delovnem mestu
(drugemu vlakovnemu osebju), postane njihova last. To potrdilo bi nato lahko
ponovno uporabili, če bi želeli zamenjati podjetje. Ta sistem potrdil ne nalaga nikakršnega
dodatnega usposabljanja, razen tistega, ki je zdaj potrebno v okviru sistema
varnega upravljanja in že opredeljeno v TSI za vodenje in upravljanje prometa. Vprašanje potrjevanja bi moralo zaradi
upravnih in gospodarskih razlogov ostati na ravni podjetja, da se
preprečijo dodatni stroški za prevoznike v železniškem prometu in tudi
pomembne dodatne naloge za nacionalne varnostne organe. Oblika in vsebina potrdila bi lahko do neke
mere odražala zahteve iz Uredbe 36/2010/EU glede dopolnilnih
spričeval za strojevodje, prilagojenih za ta posebni namen. Člen 13(3) direktive o varnosti na
železnicah (Direktiva 2004/49/ES) že določa pravno podlago za to
potrjevanje, po potrebi bo Komisija predlagala manjše spremembe Priloge III, da
pojasni ta vidik. Poleg tega bo Komisija predlagala posodobitev TSI za vodenje
in upravljanje prometa, da navede področje uporabe potrjevanja
usposabljanja, in TSI OPE. Dodatne naloge (ne glede na to, ali so
povezane z varnostjo ali ne) in dodatne zahteve v zvezi s poklicnimi
kvalifikacijami se lahko predvidijo na ravni podjetja, ne da bi ovirale
mobilnost delavcev. Priznavanje usposobljenosti drugega vlakovnega
osebja na ravni EU bi zagotovilo dodano vrednost za varnost potnikov in bi
lahko imelo pozitiven učinek na mobilnost delavcev, obenem pa bi zmanjšalo
stroške odvečnega usposabljanja za prevoznike v železniškem prometu. Predstavniki prevoznikov v železniškem prometu
in upravljavcev železniške infrastrukture (CER in EIM) menijo, da
obstoječa zakonodaja že zagotavlja vse potrebne zahteve in da sistem
izdaje spričeval ali licenc za drugo vlakovno osebje ne bi prinesel
nobenega uporabnega novega elementa k tistim, ki so že opredeljeni, bi pa lahko
vključeval visoke stroške. Po drugi strani pa ETF, Evropska federacija
delavcev v prometu, zahteva evropski sistem izdaje spričeval za vlakovno
osebje, vključno z licenco, ki jo izdajo nacionalni varnostni organi, in
dopolnilnim spričevalom, ki ga izda prevoznik v železniškem prometu. 5. Reguliranje kritičnih nalog v zvezi
z varnostjo, ki jih opravlja drugo vlakovno osebje, v državah članicah Kot je navedeno v oddelku 2.1, je večina
držav članic na različne načine in z različnimi stopnjami
podrobnosti opredelila zavezujoča nacionalna pravila za regulacijo
poklica. Ta zavezujoča nacionalna pravila, ki so
jih določili nacionalni organi ali so se z nacionalnega podjetja prenesla
na nacionalno raven, morajo uporabljati prevozniki v železniškem prometu, ki
delujejo v teh državah članicah. Na splošno povedano se zdi, da ta
nacionalna pravila niso povsem skladna z evropsko zakonodajo iz treh razlogov: ·
Niso popolnoma skladna s TSI za vodenje in
upravljanje prometa, ki določa, kaj je treba storiti, ker nekatere države
članice predpisujejo, kako je treba to storiti. ·
Zdi se, da predpisi na nacionalni ravni omejujejo
poslovanje in zlasti mobilnost delavcev. Poleg tega pravila podjetja (posredna
pravila), ki so postala zavezujoča nacionalna pravila, zagotavljajo
obstoječim prevoznikom v železniškem prevozu jasno konkurenčno
prednost. ·
Kadar nacionalni organi določijo podrobne
operativne postopke, prevzamejo odgovornost, ki bi jo morali imeti prevozniki v
železniškem prometu in upravljavci železniške infrastrukture. Podrobna
regulacija nalog na nacionalni ravni lahko omeji odgovornosti prevoznikov v železniškem
prometu in utegne biti v nasprotju s členom 4(3) direktive o
varnosti. Če ne obstaja kakšen posebni vidik
omrežja, ki zahteva posebna pravila, bi bilo treba pravila v zvezi z obveznim
načinom izvajanja nalog pripraviti na ravni prevoznika v železniškem
prometu in ne na nacionalni ravni. Četudi se postopki od enega do drugega
prevoznika v železniškem prometu spreminjajo, je zares pomembno le, da je
naloga opravljena. Zato namerava Komisija zaprositi države
članice, da pregledajo tiste svoje nacionalne predpise, ki bi morali biti
usklajeni s TSI za vodenje in upravljanje prometa. To bo opravljeno v okviru
izvajanja direktive o varnosti na železnici in analize nacionalnih varnostnih
pravil, ki jo izvaja Evropska agencija za železniški promet. 6. Sklepna ugotovitev: naslednji koraki Komisija bo zaprosila Evropsko agencijo za
železniški promet, da za drugo vlakovno osebje pripravi potrebne določbe
za potrjevanje, osredotočeno na vprašanja varnosti potnikov. Agencija bo
ugotovila skupne kritične naloge v zvezi z varnostjo, ki jih opravlja
drugo vlakovno osebje in niso povezane s konstrukcijo vozila/železniškega
vozila, ter opredelila vsebino potrdila usposabljanja in področje uporabe
Priloge J k TSI za vodenje in upravljanje prometa. Agencija bo razvila model
usposabljanja za potrdilo s področja kritičnih nalog v zvezi z
varnostjo, ki bo namenjen zaposlenim na delovnem mestu. Sprememba Priloge III k
direktivi o varnosti na železnici bo zagotovila predpis, na podlagi katerega bo
ta postopek potrjevanja postal del sistema varnega upravljanja prevoznika v
železniškem prometu. Potreba po tem sistemu potrjevanja se je
okrepila z odprtjem trga domačega potniškega prometa, ki je predlagano v
okviru četrtega železniškega svežnja. Komisija bo zaprosila Evropsko agencijo za
železniški promet, da v svojo analizo nacionalnih varnostnih pravil vključi
posebno poglavje o zavezujočih nacionalnih pravilih, povezanih z drugim
vlakovnim osebjem, in ugotovitev, do kakšne mere presegajo njihovo
področje uporabe. Če ta pravila niso združljiva z zakonodajo EU,
lahko Komisija sprejme ustrezne ukrepe za zagotavljanje njihove pravilne
uporabe. Drugo vlakovno osebje oblikuje strokovno
skupino, ki ima pomembno vlogo za varen železniški sistem z vidika varnosti
obratovanja ter varnosti in zaščite potnikov. Komisija je prepričana,
da bodo njeni predlogi okrepili varnostno učinkovitost in izboljšali
kakovost tega pomembnega železniškega poklica ter podprli mobilnost njegovih
delavcev. PRILOGA
Opis najpomembnejših nalog v
vzorčnih profilih (PP) Vzorčnemu profilu PP1 je skupaj
dodeljenih 17 nalog, ki so regulirane v vsaj polovici od 11 držav članic,
v katerih PP1 obstaja. Te naloge so: ·
Preveritev sestave vlaka: –
„Preverite sestavo vlaka“ –
„Preverite dokumente/dokumentacijo o sestavi vlaka“ ·
Preveritve in preskusi pred odhodom: –
„Stanje zavor/zavornega sistema“ –
„Signali na vlaku so zagotovljeni“ ·
Odhod vlaka na kateri koli postaji: –
„Zapiranje vrat“ –
„Odhod vlaka (dejavnosti zaključene)“ ·
Vožnja vlaka: –
„Zavora v sili – ponovna nastavitev po uporabi in
poročilo strojevodji“ –
„Komunikacija na vlaku (zlasti varnost potnikov)“ ·
Obratovanje v slabših pogojih: –
„Varnost potnikov“ –
„Odhod vlaka“ –
„Sporočanje vseh neobičajnih pojavov“ ·
Obratovanje v izrednih razmerah: –
„Odločitev o zaustavitvi vlaka“ –
„Varnost potnikov“ –
„Evakuacija potnikov“ –
„Odhod vlaka – dejavnosti zaključene –“ –
„Obveščanje/komuniciranje s strojevodjo“ –
„Obveščanje/komuniciranje s prevoznikom v
železniškem prometu“ Vzorčnemu
profilu PP2 je dodeljenih le pet nalog, ki so regulirane v vsaj polovici od
šestih držav, v katerih PP2 obstaja. Te naloge so: ·
Odhod vlaka na kateri koli postaji: –
„Zapiranje vrat“ –
„Odhod vlaka (dejavnosti zaključene)“ ·
Obratovanje v slabših pogojih: –
„Varnost potnikov“ ·
Obratovanje v izrednih razmerah: –
„Varnost potnikov“ –
„Evakuacija potnikov“ Naloga „ranžiranja“ je v državah članicah
dodeljena na različne načine in v teh vzorčnih profilih ni
upoštevana. [1] UL
L 315, 3.12.2007. [2] UL
L 8, 13.1.2010. [3] UL
L 13, 19.1.2010. [4] UL
L 314, 29.11.2011. [5] UL
L 314, 29.11.2011. [6] Poročilo o profilu in nalogah drugega vlakovnega osebja,
ki opravlja kritične naloge v zvezi z varnostjo, v skladu s členom 28
Direktive 2007/59/ES. Ref. št. Enote za interoperabilnost: ERA/REP/14-2010/INT
z dne 27.9.2010 – ni bilo objavljeno [7] Podatki iz nekaterih držav članic niso bili
upoštevani, ker so bili nezadostni. Podatki iz Norveške so vključeni. [8] UL
L 220, 21.6.2004. [9] Odločba Komisije z dne 11. avgusta 2006 o
tehnični specifikaciji interoperabilnosti, ki se nanaša na podsistem
„Vodenje in upravljanje prometa“ vseevropskega železniškega sistema za
konvencionalne hitrosti (notificirano pod dokumentarno številko C(2006)
3593), kot je bila spremenjena s Sklepom 2010/640/EU, Odločbo
2009/107/ES in Odločbo 2008/231/ES, UL L 359, 18.12.2006. [10] Odločba
Komisije z dne 20. decembra 2007 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost
v zvezi z „varnostjo v železniških predorih“ v vseevropskem železniškem sistemu
za konvencionalne in visoke hitrosti (notificirano pod dokumentarno številko
C(2007) 6450), UL L 64, 7.3.2008.