Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52013AP0313

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. julija 2013 o predlogu sklepa Sveta o uvedbi eura v Latviji 1. januarja 2014 (COM(2013)0345 – C7-0183/2013 – 2013/0190(NLE))

UL C 75, 26.2.2016, p. 322–324 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

26.2.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 75/322


P7_TA(2013)0313

Uvedba eura v Latviji 1. januarja 2014 *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. julija 2013 o predlogu sklepa Sveta o uvedbi eura v Latviji 1. januarja 2014 (COM(2013)0345 – C7-0183/2013 – 2013/0190(NLE))

(Posvetovanje)

(2016/C 075/46)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2013)0345),

ob upoštevanju konvergenčnega poročila Komisije za leto 2013 (COM(2013)0341) in konvergenčnega poročila Evropske centralne banke iz junija 2013, kar zadeva Latvijo,

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije, priloženega konvergenčnemu poročilu Komisije za leto 2013 za Latvijo (SWD(2013)0196),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2006 o širitvi euroobmočja (1),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. junija 2007 o boljšem načinu posvetovanja s Parlamentom v postopkih v zvezi s širitvijo euroobmočja (2),

ob upoštevanju člena 140(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0183/2013),

ob upoštevanju člena 83 Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0237/2013),

A.

ker člen 140 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) predvideva doseganje visoke stopnje trajnostne konvergence, pri čemer se upošteva, kako države članice izpolnjujejo naslednja merila: doseganje visoke stopnje stabilnosti cen; vzdržnost stanja javnih financ; upoštevanje normalnih meja nihanja, predvidenih z mehanizmom deviznega tečaja; ter trajnost dosežene konvergence in sodelovanja države članice v mehanizmu deviznih tečajev evropskega monetarnega sistema, kar se kaže v ravni dolgoročnih obrestnih mer (maastrichtska merila);

B.

ker Latvija izpolnjuje maastrichtska merila v skladu s členom 140 PDEU in Protokolom št. 13 o konvergenčnih merilih, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in PDEU;

C.

ker je poročevalec obiskal Latvijo, da bi ocenil njeno pripravljenost za vstop v euroobmočje;

D.

ker si je latvijski narod izredno prizadeval, da bi premagal finančno krizo, in se je vrnil na pot konkurenčnosti in rasti;

1.

odobri predlog Komisije;

2.

podpira uvedbo eura v Latviji 1. januarja 2014;

3.

ugotavlja, da je bila ocena Komisije in Evropske centralne banke (ECB) pripravljena v razmerah globalne finančne krize, ki je vplivala na možnosti številnih drugih držav članic za doseganje nominalne konvergence, zlasti pa je sprožila močan ciklični upad stopnje inflacije;

4.

zlasti ugotavlja, da je svetovna finančna kriza močno prizadela Latvijo na področju revščine, brezposelnosti in demografskega razvoja; poziva Latvijo in njene partnerje v Uniji, naj izvajajo stroge makrobonitetne standarde, da bi preprečili nevzdržne kapitalske tokove in težnje po naraščanju posojil, kar se je že dogajalo pred krizo;

5.

ugotavlja, da Latvija izpolnjuje merila zaradi odločnih, verodostojnih in trajnostnih prizadevanj latvijske vlade in latvijskega naroda; poudarja, da bo splošna vzdržnost makroekonomskega in finančnega položaja odvisna od uravnoteženih in daljnosežnih reform, katerih cilj bo združevanje discipline in solidarnosti ter dolgoročne trajnostne naložbe ne samo v Latviji, temveč v vsej gospodarski in monetarni uniji;

6.

ugotavlja, da je ECB v svojem konvergenčnem poročilu za leto 2013 izrazila določene pomisleke v zvezi z dolgoročno vzdržnostjo ekonomske konvergence Latvije; izpostaviti želi predvsem naslednje izjave in priporočila iz poročila:

pridružitev valutni uniji zajema izvajanje monetarnih instrumentov ter instrumentov menjalnega tečaja, pomeni pa tudi večjo pomembnost notranje prožnosti in odpornosti; zato bi morale oblasti poleg vsega, kar so ukrenile od leta 2009, razmisliti o nadaljnji okrepitvi alternativnih instrumentov proticiklične politike, ki jih imajo na razpolago;

Latvija mora nadaljevati svojo pot obsežne fiskalne konsolidacije v skladu z zahtevami Pakta za stabilnost in rast, ter izvajati in spoštovati fiskalni okvir, ki bo v prihodnosti pomagal pri vračanju k procikličnim politikam;

ker je še vedno zelo potrebno okrepljeno institucionalno okolje in ker se ocenjuje, da je siva ekonomija, čeprav naj bi upadala, še vedno sorazmerno obsežna in ne prinaša samo izgub v javnih prihodkih, temveč tudi izkrivlja konkurenco, škodi konkurenčnosti Latvije in zmanjšuje privlačnost države kot destinacije za tuje neposredne naložbe, saj ovira dolgoročne naložbe in produktivnost; meni, da je treba te pomisleke jemati resno, predvsem če se bodo sedanji trendi v inflaciji in finančnih tokovih obrnili; meni, da ti pomisleki ne spremenijo splošne pozitivne ocene glede uvedbe eura v Latviji;

7.

poziva latvijsko vlado, naj ohrani svojo preudarno javnofinančno politiko ter splošno usmerjenost v stabilnost na drugih področjih politike, ob predvidevanju morebitnih makroekonomskih neravnovesij in tveganj za stabilnost cen v prihodnosti ter popravi neravnovesja, ki jih je v okviru poročila o mehanizmu opozarjanja ugotovila Komisija; ugotavlja, da je stabilnost cen v Latviji močno odvisna od gibanja cen osnovnih dobrin zaradi nizke energetske učinkovitosti in visoke stopnje uvoza energije iz enega samega vira v sestavi svoje potrošniške košarice; poziva latvijsko vlado, naj to področje izboljša in okrepi svoja splošna prizadevanja za doseganje vseh nacionalnih ciljev EU 2020;

8.

je zaskrbljen zaradi sedanje nizke podpore latvijskih državljanov uvedbi eura; poziva latvijsko vlado in organe k dejavnejšemu komuniciranju z latvijskimi državljani, da bi zagotovili večjo javno podporo za uvedbo eura; poziva latvijsko vlado in organe, naj nadaljujejo z informacijsko in komunikacijsko kampanjo, da bi dosegli vse latvijske državljane;

9.

poziva latvijsko vlado, naj obravnava strukturne pomanjkljivosti na trgu dela z ustreznimi strukturnimi reformami in reformami izobraževanja; zlasti poziva latvijsko vlado, naj obravnava stopnjo revščine in vedno večjo vrzel dohodkovne neenakosti;

10.

priznava stabilnost latvijskega bančnega sektorja tekom zadnjih treh let; poudarja pa, da je bil ta bančni poslovni model v prvi fazi svetovne finančne krize močno ogrožen; poudarja, da je zrušenje latvijskega finančnega sistema tedaj preprečilo samo reševanje s sredstvi EU in Mednarodnega denarnega sklada; pozdravlja nedavne reforme za okrepitev ureditve latvijskih bank, ki so dejavne pri poslovanju z bančnimi vlogami nerezidentov; poziva latvijske organe, naj zagotovijo upoštevanje strogega nadzora teh bank in izvajanje ustreznih dodatnih ukrepov za obvladovanje tveganja; dodatno poziva latvijske oblasti, naj so previdne glede morebitnih neusklajenosti med bančnimi strukturami zapadlosti sredstev in obveznosti, ki namreč utegnejo ogroziti finančno stabilnost;

11.

poziva latvijske organe, naj ohranijo trenuten tek praktičnih priprav za zagotovitev nemotenega procesa prehoda; poziva latvijsko vlado, naj vzpostavi ustrezne mehanizme nadzora za zagotovitev dejstva, da se uvedba eura ne bi izkoristila za prikrito višanje cen;

12.

poziva Svet, naj Parlament obvesti, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

13.

obžaluje, da je rok za stališče Parlamenta po členu 140 PDEU tako zelo kratek; poziva Komisijo in države članice, ki načrtujejo uvedbo eura, naj določijo ustrezen časovni razpored, da bo lahko Parlament svoje stališče oblikoval na podlagi širše in bolj vključujoče razprave;

14.

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

15.

naroči svojemu predsedniku, naj svoje stališče posreduje Svetu, Komisiji, Evropski centralni banki, euroskupini in vladam držav članic.


(1)  UL C 298 E, 8.12.2006, str. 249.

(2)  UL C 146 E, 12.6.2008, str. 251.


Top