(1)

Direktivo 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) bi bilo treba spremeniti, da bi se upoštevali razvoj trga in dosedanje izkušnje udeležencev na trgu in nadzornikov, zlasti za obravnavanje razlik med nacionalnimi določbami glede dolžnosti in odgovornosti depozitarjev, plačne politike in sankcij.

(2)

Za odpravo potencialno škodljivega učinka slabo oblikovanih plačnih struktur na zanesljivo obvladovanje tveganj in nadzor tveganega ravnanja posameznikov bi morala za kolektivne naložbene podjeme za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) veljati izrecna obveznost, da za tiste kategorije osebja, katerih poklicne dejavnosti imajo bistven vpliv na profile tveganja KNPVP, ki jih upravljajo, uvedejo in ohranjajo plačne politike in prakse, ki so skladne z zanesljivim in učinkovitim obvladovanjem tveganja. Te kategorije osebja bi morale vključevati vse zaposlene in druge člane osebja na ravni sklada ali podsklada, ki sprejemajo odločitve, ki so upravitelji sklada ali osebe, ki sprejemajo odločitve o naložbah v stvarne vrednosti, osebe, ki so pooblaščene, da vplivajo na te zaposlene ali člane osebja, vključno s svetovalci in analitiki za naložbeno politiko, višjim vodstvom in vsemi zaposlenimi , ki jih celotno prejeto plačilo uvršča v isto plačno skupino kot višje vodstvo, in tiste, ki sprejemajo odločitve . Ta pravila bi se morala uporabljati tudi za KNPVP, ki so investicijske družbe in ne imenujejo družbe za upravljanje.

(3)

V načelih, ki urejajo plačne politike, bi bilo treba upoštevati, da lahko družbe, ki upravljajo KNPVP, navedene politike uporabljajo na različne načine glede na njihovo velikost in na velikost KNPVP, ki jih upravljajo, njihovo notranjo organizacijo ter naravo, obseg in zapletenost njihovih dejavnosti. Vendar morajo družbe, ki upravljajo KNPVP, v vsakem primeru zagotoviti, da se vsa ta načela uporabljajo hkrati.

(4)

Načela o preudarnih plačnih politikah iz te direktive bi morala biti skladna z načeli, na katerih temelji Priporočilo Komisije 2009/384/ES z dne 30. aprila 2009 o plačnih politikah v sektorju finančnih storitev (3), in jih dopolnjevati , ter z delom Odbora za finančno stabilnost in zavezami skupine G20 za ublažitev tveganja v sektorju finančnih storitev .

(4a)

Zajamčena variabilna plačila bi morali biti izjema, ker niso skladna s preudarnim obvladovanjem tveganj ali načelom nagrajevanja po uspešnosti in jih ne bi smeli vključiti v bodoče načrte plač in nadomestil.

(4b)

Plačila iz sklada družbam za upravljanje bi morala biti tako kot plačila družbam za upravljanje svojemu osebju združljiva s preudarnim in učinkovitim upravljanjem tveganj ter interesi vlagateljev.

(4c)

Poleg plačila po načelu sorazmernosti bi moralo biti možno, da družba za upravljanje zaračuna skladu stroške in izdatke, ki so neposredno povezani z vzdrževanjem in zaščito naložb, na primer za sprožitev pravnega postopka, zaščito ali izvrševanje pravic imetnikov pravic premoženja ali za ponovno pridobitev ali nadomestitev izgubljenih sredstev. Komisija bi morala oceniti, kakšni so v državah članicah običajno s produkti povezani stroški in izdatki za maloprodajne naložbene produkte. Komisija bi morala izvesti posvetovanje in oceno učinka ter predložiti zakonodajni predlog, če bi se izkazala potreba po nadaljnji harmonizaciji.

(5)

Evropski organ za vrednostne papirje in trge (organ ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4), bi moral za spodbujanje nadzorne konvergence pri ocenjevanju plačnih politik in praks zagotoviti smernice za preudarne plačne politike v sektorju upravljanja premoženja. Pri oblikovanju takih smernic bi mu moral pomagati Evropski bančni organ (organ EBA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Te smernice bi morale vsebovati zlasti nadaljnja navodila o delni nevtralizaciji plačnih načel, združljivih s profilom tveganja, pripravljenostjo za tveganja ter strategijo družbe za upravljanje in KNPVP, ki ga upravlja. Smernice organa ESMA o plačni politiki bi morale biti po potrebi, in kolikor je to možno, usklajene s smernicami za sklade, ki jih ureja Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov  (6) , za katere velja direktiva o alternativnih investicijskih skladih. Nadalje bi moral organ ESMA nadzorovati ustrezno izvajanje teh smernic s strani pristojnih organov. Pomanjkljivosti bi bilo treba reševati sproti z nadzornimi ukrepi, da se ohranijo enaki pogoji delovanja na celotnem notranjem trgu.

(6)

Določbe o plačilih ne bi smele posegati v celovito izvajanje temeljnih pravic, zagotovljenih s pogodbami, splošna načela nacionalnega pogodbenega in delovnega prava, veljavno zakonodajo o pravicah in udeležbi delničarjev ter splošno odgovornost upravnih in nadzornih organov zadevnih institucij, pa tudi ne v pravico, kjer je to primerno, socialnih partnerjev, da sklepajo in izvajajo kolektivne pogodbe v skladu z nacionalno zakonodajo in navadami.

(7)

Da bi zagotovili potrebno raven usklajenosti ustreznih regulativnih zahtev v različnih državah članicah, bi bilo treba sprejeti dodatna pravila, ki opredeljujejo naloge in dolžnosti depozitarjev, določajo pravne osebe, ki se lahko imenujejo za depozitarje, in pojasnjujejo odgovornosti depozitarjev v primerih, ko se sredstva KNPVP v hrambi izgubijo, ali v primeru neustreznega izvajanja nadzornih nalog depozitarjev. Takšno neustrezno izvajanje lahko povzroči izgubo sredstev, pa tudi izgubo vrednosti sredstev, če depozitar na primer dopušča naložbe, ki niso v skladu s pravili upravljanja sklada, hkrati pa vlagatelja izpostavlja nepričakovanim ali predvidenim tveganjem. Dodatna pravila bi morala tudi pojasniti pogoje, pod katerimi se depozitarjeve funkcije lahko prenesejo.

(8)

Pojasniti je treba, da bi moral KNPVP imenovati enotnega depozitarja. ki bi izvajal splošen nadzor nad sredstvi KNPVP. Zahteva za uvedbo enotnega depozitarja bi morala zagotoviti, da ima depozitar pregled nad vsemi sredstvi KNPVP, upravitelji sklada in vlagatelji vanj pa imajo na voljo enotno referenčno točko, kamor se obrnejo, če pride do težav v zvezi s hrambo sredstev ali izvajanjem nadzornih funkcij. Hramba sredstev vključuje dejansko hrambo sredstev ali če jih ni mogoče hraniti, preverjanje lastništva navedenih sredstev in vodenje evidenc o njih.

(9)

Depozitar bi moral pri izvajanju svojih nalog ravnati pošteno, pravično, strokovno, neodvisno in v interesu KNPVP ali vlagateljev v KNPVP.

(10)

Da se zagotovi usklajen pristop na področju učinkovitega izvajanja dolžnosti depozitarjev v vseh državah članicah ne glede na pravno obliko KNPVP, je treba uvesti enoten seznam nadzornih dolžnosti, ki jih ima KNPVP v obliki podjetja (investicijska družba) in KNPVP, ustanovljen na podlagi pogodbe.

(11)

Depozitar bi moral biti odgovoren za ustrezno spremljanje denarnih tokov KNPVP in zlasti za zagotovitev, da sta denar in gotovina vlagatelja, ki pripadata KNPVP, ustrezno knjižena na računih, ki se odprejo v imenu KNPVP ali družbe za upravljanje, ki deluje v imenu KNPVP, ali depozitarja, ki deluje v imenu KNPVP. Zato bi bilo treba sprejeti natančne določbe o spremljanju gotovine, da se zagotovi učinkovita in skladna stopnja zaščite vlagatelja. Pri zagotavljanju, da so denarna sredstva vlagatelja knjižena na gotovinskem računu, bi moral depozitar upoštevati načela iz člena 16 Direktive Komisije 2006/73/ES z dne 10. avgusta 2006 o izvajanju Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z organizacijskimi zahtevami in pogoji poslovanja investicijskih družb ter opredeljenimi izrazi za namene navedene direktive. (7)

(12)

Da se preprečijo zlorabe gotovinskih transferjev, je treba zahtevati, da se noben gotovinski račun, povezan s transakcijami sredstev, ne sme odpreti brez vednosti depozitarja.

(13)

Vsak finančni instrument, ki se hrani za KNPVP, bi bilo treba razlikovati od lastnih sredstev depozitarja in ga vedno obravnavati kot lastnino navedenega KNPVP. Cilj take zahteve bi moral biti zagotavljanje dodatne zaščite vlagateljev v primeru nezmožnosti izpolnitve obveznosti depozitarja.

(14)

Poleg obstoječe dolžnosti hrambe sredstev, ki pripadajo KNPVP, bi sredstva morali razlikovati med tistimi, ki se lahko hranijo, in tistimi, ki jih ni mogoče hraniti, pri čemer za slednje velja zahteva za vodenje evidenc o sredstvih in preverjanje njihovega lastništva. Skupino sredstev, ki se lahko hranijo, je treba jasno ločevati, saj bi morala dolžnost vrnitve izgubljenih sredstev veljati le za to posebno kategorijo finančnih sredstev.

(14a)

Finančnih instrumentov, ki jih hrani depozitar, depozitar ali tretje osebe, na katere se prenese funkcija hrambe, ne bi smeli ponovno uporabiti za svoj račun.

(15)

Treba je opredeliti pogoje za prenos dolžnosti depozitarja v zvezi s hrambo na tretjo osebo. Prenos in nadaljnji prenos bi morala biti objektivno utemeljena, zanju pa bi morale veljati stroge zahteve glede ustreznosti tretje osebe, na katero je funkcija prenesena, in glede potrebne strokovnosti, skrbnosti in vestnosti, na podlagi katerih bi moral depozitar izbrati, imenovati in oceniti navedeno tretjo osebo. Za namene doseganja enotnih tržnih pogojev in enako visoke ravni zaščite vlagateljev bi morali biti takšni pogoji usklajeni s tistimi, ki se uporabljajo v skladu z Direktivo 2011/61/EU, Uredbo (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o bonitetnih agencijah (8) ter Uredbo (EU) št. 1095/2010. Sprejeti bi bilo treba določbe za zagotovitev, da imajo tretje osebe na voljo potrebna sredstva za izvajanje svojih dolžnosti in da izločajo sredstva KNPVP.

(16)

Zaupanje hrambe sredstev upravitelju sistema poravnave vrednostnih papirjev iz Direktive 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (9) ali zaupanje opravljanja podobnih storitev sistemom poravnave vrednostnih papirjev tretjih držav se naj ne bi štelo kot prenos funkcije hrambe.

(17)

Tretja oseba, na katero je prenesena hramba sredstev, bi morala ohranjati zbirni račun, ki je skupni ločeni račun za več KNPVP.

(18)

Kadar je hramba prenesena na tretjo osebo, je treba tudi zagotoviti, da tretja oseba izpolnjuje posebne zahteve o učinkovitem, varnem in skrbnem poslovanju ter nadzoru. Poleg tega bi bilo za zagotovitev, da so finančni instrumenti v posesti tretje osebe, na katero je bila hramba prenesena, treba izvajati redne zunanje revizije.

(19)

Za zagotovitev zadostno visoke stopnje zaščite vlagateljev bi bilo treba sprejeti določbe o delovanju in obvladovanju navzkrižij interesov, veljati pa bi morale v vseh primerih, vključno s primeri prenosa dolžnosti hrambe. Navedena pravila bi morala zlasti zagotoviti jasno delitev nalog in funkcij med depozitarjem, KNPVP in družbo za upravljanje.

(20)

Da se zagotovita visoka stopnja zaščite vlagateljev in ustrezna raven varnega ter skrbnega poslovanja ter stalnega nadzora, je treba oblikovati izčrpen seznam subjektov, ki lahko delujejo kot depozitarji, in sicer le kreditne institucije in investicijske družbe lahko delujejo kot depozitarji KNPVP. Da bi se lahko drugi subjekti, ki so prej lahko delovali kot depozitarji sredstev KNPVP, preoblikovali v ustrezne subjekte, bi bilo treba zanje sprejeti prehodne določbe.

(21)

Obrazložiti in pojasniti je treba odgovornost depozitarja KNPVP v primeru izgube finančnega instrumenta, ki se hrani. Depozitar bi moral biti v primeru izgube finančnega instrumenta, ki se hrani, odgovoren za to, da KNPVP povrne finančni instrument iste vrste ali ustrezen znesek. V primeru izgube sredstev ne sme biti predvidena nobena dodatna oprostitev odgovornosti, razen kadar lahko depozitar dokaže, da je izguba posledica „zunanjega dogodka, ki ga razumno ni mogel nadzorovati, posledice pa so bile ne glede na vsa razumna prizadevanja neizogibne“. V tem okviru se depozitar ne bi mogel sklicevati na notranje situacije, kot je goljufivo ravnanje zaposlenega, da bi se rešil odgovornosti.

(22)

Kadar depozitar prenese naloge hrambe in se finančni instrumenti v hrambi tretje osebe izgubijo, bi moral za to odgovarjati depozitar. Prav tako bi bilo treba določiti, da mora depozitar v primeru izgube instrumenta, ki se hrani, vrniti finančni instrument iste vrste ali ustrezen znesek, tudi če je izgubo povzročil podskrbnik. Depozitar bi moral biti navedene odgovornosti oproščen le, kadar lahko dokaže, da je izguba posledica zunanjega dogodka, ki ga razumno ni mogel nadzorovati, posledice pa so bile ne glede na vsa razumna prizadevanja neizogibne. V tem okviru se depozitar ne bi mogel sklicevati na notranje situacije, kot je goljufivo ravnanje zaposlenega, da bi se rešil odgovornosti. Izogibanje regulativni ali poklicni odgovornosti naj ne bi bilo mogoče, če je sredstva izgubil depozitar ali podskrbnik.

(23)

Vsak vlagatelj v sklad KNPVP bi moral imeti možnost tožbe v zvezi z odgovornostjo depozitarja, neposredno ali posredno, prek družbe za upravljanje. Pravna sredstva zoper depozitarja naj ne bi bila odvisna od pravne oblike sklada KNPVP (podjetniška ali pogodbena oblika) ali pravne narave odnosa med depozitarjem, družbo za upravljanje in imetniki enot premoženja.

(24)

Komisija je 12. julija 2010 predlagala spremembo Direktive 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje (10). Bistveno je, da se predlog z dne 12. julija 2010 dopolni s pojasnitvijo obveznosti in obsega odgovornosti depozitarja in podskrbnikov KNPVP z namenom, da se zagotovi visoka stopnja zaščite vlagateljev KNPVP, kadar depozitar ne more izpolniti svojih obveznosti iz te direktive.

(24a)

Ob upoštevanju določb iz te direktive, ki določajo obseg nalog in obveznosti depozitarjev, bi morala Komisija razčleniti, v katerih situacijah lahko neizpolnitev obveznosti depozitarja KNPVP ali podskrbnika povzroči imetnikom enot KNPVP izgube, bodisi zaradi izgube neto vrednosti premoženja ali drugih vzrokov, ki jih ni mogoče odpraviti v skladu s temi določbami in zaradi katerih bi se utegnila izkazati potreba po podaljšanju obstoječih odškodninskih shem za vlagatelje za kritje zavarovanja ali neke vrste odškodnine, ki bi krila skrbnika pred neizpolnitvijo obveznosti podskrbnika. Pri razčlembi bi bilo treba nadalje ugotoviti, kako je mogoče v takih primerih poskrbeti za enakovredno zaščito vlagateljev ali preglednost, ne glede na verigo posredovanja med vlagatelji in prenosljivimi vrednostnimi papirji, na katere se nanaša neizpolnitev obveznosti. Rezultati razčlembe se po potrebi skupaj z zakonodajnimi predlogi predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu.

(25)

Zagotoviti je treba, da za depozitarje veljajo iste zahteve ne glede na pravno obliko KNPVP. Usklajenost zahtev bi morala povečati pravno varnost in zaščito vlagateljev ter prispevati k ustvarjanju enotnih tržnih pogojev. Komisija ni prejela nobenega obvestila o tem, da bi investicijska družba uporabila odstopanje od splošne obveznosti glede zaupanja sredstev depozitarju. Zato bi bilo treba zahteve Direktive 2009/65/ES glede depozitarja investicijske družbe šteti kot odvečne.

(26)

Pristojni organi bi morali biti v skladu s sporočilom Komisije z dne 8. decembra 2010 o krepitvi sistemov sankcij v sektorju finančnih storitev pooblaščeni, da naložijo denarne kazni, ki so dovolj visoke, da so učinkovite, odvračilne in sorazmerne, da izravnajo pričakovane koristi vedenja, ki krši zahteve.

(27)

Za zagotovitev skladne uporabe v državah članicah pri določanju vrste upravnih sankcij ali ukrepov in višine upravnih denarnih kazni bi morale države članice zagotoviti, da pristojni organi upoštevajo vse zadevne okoliščine.

(28)

Da bi sankcije okrepile odvračilni učinek na širšo javnost in obveščale o kršitvah pravil, ki bi lahko škodovale zaščiti vlagateljev, bi morale biti objavljene, razen v nekaterih točno določenih okoliščinah. Da se zagotovi skladnost z načelom sorazmernosti, bi morale biti sankcije objavljene anonimno, kadar bi objava lahko povzročila nesorazmerno škodo vključenim stranem.

(29)

Pristojni organi bi morali za ugotavljanje morebitnih kršitev imeti potrebna preiskovalna pooblastila in vzpostaviti učinkovite mehanizme za spodbujanje poročanja o morebitnih ali dejanskih kršitvah.

(30)

Ta direktiva ne bi smela posegati v določbe iz zakonodaj držav članic v zvezi s kaznivimi dejanji in sankcijami.

(31)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, kot so zajeta v Pogodbi o delovanju Evropske unije.

(32)

Da se zagotovi doseganje ciljev iz te direktive, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme delegirane akte. Na Komisijo bi bilo treba zlasti prenesti pooblastila za sprejemanje aktov za določitev podrobnosti, ki jih je treba vključiti v standardni sporazum med depozitarjem in družbo za upravljanje ali investicijsko družbo, pogojev za izvrševanje funkcij depozitarja, vključno z vrstami finančnih instrumentov, ki bi se morale vključiti med depozitarjeve dolžnosti hrambe, pogojev, pod katerimi lahko depozitar izvršuje svoje dolžnosti hrambe finančnih instrumentov, ki so registrirani pri centralnem depozitarju, in pogojev, pod katerimi bi depozitar moral hraniti nominalne finančne instrumente, ki so registrirani pri izdajatelju ali registratorju, dolžnosti primerne skrbnosti depozitarjev, obveznosti ločevanja, pogojev in okoliščin, v katerih se finančni instrumenti, ki se hranijo, štejejo za izgubljene, kaj razumemo pod zunanjimi dogodki, katerih razumno ni mogoče nadzorovati, njihove posledice pa bi bile ne glede na vsa razumna prizadevanja neizogibne. S temi delegiranimi akti bi morali zagotoviti vsaj takšno raven varstva vlagateljev, kot je določena v delegiranih aktih, sprejetih v skladu z Direktivo 2011/61/EU. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(33)

Države članice so se v skladu s skupno politično deklaracijo držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih z dne 28. septembra 2011 (11) zavzele, da bodo v utemeljenih primerih k uradnemu obvestilu o svojih ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, ki bodo pojasnjevali razmerje med sestavnimi deli direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. V zvezi s to direktivo zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov upravičeno.

(34)

Ker ciljev te direktive, izboljšanja zaupanja vlagateljev v KNPVP s krepitvijo zahtev glede dolžnosti in odgovornosti depozitarjev, plačnim politikami družb za upravljanje in investicijskih družb ter z razvojem skupnih standardov za sankcioniranje glavnih kršitev določb direktive, ne morejo zadovoljivo doseči države članice, ki delujejo neodvisno ena od druge in ker bi jih bilo zaradi obsega in učinkov lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ▌ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(34a)

Posvet z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov je bil opravljen v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov.

(35)

Direktivo 2009/65/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Vstavita se naslednja člena ▌:

„Člen 14a

1.   Države članice od družb za upravljanje zahtevajo, da določijo in uporabljajo plačne politike in prakse, ki so skladne z zanesljivim ter učinkovitim obvladovanjem tveganja in ga spodbujajo, ne spodbujajo pa tveganja, ki ni skladno s profili tveganja, pravili upravljanja ali ustanovnimi listinami KNPVP, ki jih upravljajo.

2.   Politike in prakse plačil zajemajo fiksne in variabilne sestavine plače in diskrecijske pokojninske prejemke.

3.   Politike in prakse plačil se uporabljajo za naslednje kategorije osebja na ravni sklada ali podsklada , vključno z  zaposlenimi in drugimi člani osebja, vendar ne izključno temi, kamor spadajo tudi začasno zaposleni in pogodbeni sodelavci:

4.   V skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 ▌organ ESMA izda smernice, naslovljene na pristojne organe, ki so v skladu s členom 14b. V teh smernicah se upoštevajo tudi načela o premišljenih politikah plačil iz Priporočila ▌ 2009/384/ES, velikost družb za upravljanje in KNPVP, ki jih upravljajo, njihova notranja organizacija ter narava, obseg in kompleksnost njihovih dejavnosti. Organ ESMA v postopku razvoja smernic tesno sodeluje z ▌organom EBA, da se zagotovi skladnost z zahtevami, ki so pripravljene za druge sektorje finančnih storitev, zlasti za kreditne institucije in investicijska podjetja.

Člen 14b

1.   Družbe za upravljanje pri pripravi in uporabi politik plačil iz člena 14a izpolnjujejo naslednja načela na način in v obsegu, ki je primeren glede na njihovo velikost, notranjo organiziranost ter naravo, obseg in kompleksnost njihovih dejavnosti:

1a.     Organ ESMA nadzoruje plačne politike iz člena 14a v sodelovanju s pristojnimi organi. V primeru kršitve člena 14a in tega čelna lahko organ ESMA ravna v skladu s pooblastili, ki jih ima po členu 17 Uredbe (EU) št. 1095/2010, zlasti tako da na pristojne organe naslovi priporočilo o začasni prepovedi ali o omejitvi uporabe nekaterih plačnih politik.

1b.     [KNPVP/družba za upravljanje/odbor za plačila] vlagateljem vsako leto zagotovi na trajnem nosilcu podatkov informacije o plačni politiki KNPVP za osebje iz člena 14a ter o tem, kako je bilo plačilo izračunano.

1c.     Ne glede na od stavek 1 države članice zagotovijo, da pristojni organi smejo od [KNPVP/družbe za upravljanje/odbora za plačila] zahtevati pisno pojasnilo o skladnosti katerega koli paketa variabilnih plačil z njihovo obveznostjo, da sprejmejo plačno politiko, ki

Organ ESMA v tesnem sodelovanju z organom EBA v svojih smernicah o plačnih politikah vključi načine, kako se različna sektorska plačna načela, kot denimo tista v Direktivi 2011/61/EU in Direktivi 2013/36/EU, uporabljajo v primerih, ko zaposleni ali druge kategorije osebja izvajajo storitve, za katere veljajo različna sektorska plačna načela. [Sprememba 3]

2.   Načela iz odstavka 1 se uporabljajo za vse vrste plačil, ki jih izplačajo družbe za upravljanje, in za vse prenose enot ali deležev KNPVP, ki so namenjeni kategorijam osebja, vključno z višjim vodstvom, nosilci tveganja in nadzornimi funkcijami ter vsemi zaposlenimi, ki jih celotna prejeta plačila uvrščajo v isto plačno skupino kot višje vodstvo in nosilce tveganj, katerih poklicne dejavnosti imajo bistven vpliv na ▌ profil tveganja ali profile tveganja KNPVP, ki jih upravljajo.

3.   Družbe za upravljanje, ki so pomembne zaradi svoje velikosti ali velikosti KNPVP, ki jih upravljajo, njihove notranje organizacije ter narave, obsega in kompleksnosti dejavnosti, ustanovijo odbor za plačila. Ta je urejen tako, da lahko strokovno in neodvisno presoja politike in prakse plačil ter spodbude za obvladovanje tveganja.

Odbor za plačila, ki je ustanovljen, če je primerno, v skladu s smernicami organa ESMA, je odgovoren za pripravo odločitev v zvezi s plačili, vključno s tistimi, ki vplivajo na tveganje in obvladovanje tveganja zadevne družbe za upravljanje ali KNPVP, in ki jih bo sprejel upravni organ v svoji nadzorni funkciji. Odboru za plačila predseduje član upravnega organa, ki v zadevni družbi za upravljanje ne opravlja nobene izvršilne funkcije. Člani odbora za plačila so člani upravnega organa, ki v zadevni družbi za upravljanje ne opravljajo nobene izvršilne funkcije.“ Odbor za plačila, v katerega so vključeni tudi predstavniki zaposlenih, zagotovi, da njegova pravila omogočajo delničarjem usklajeno delovanje. Pri pripravi svojih odločitev odbor za plačila upošteva dolgoročne interese zainteresiranih strani in vlagateljev ter javni interes.“

(2)

V členu 20(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

(3)

Člen 22 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 22

1.   Investicijska družba in – za vsak skupni sklad, ki ga upravlja – družba za upravljanje zagotovita, da se enotni depozitar imenuje v skladu z določbami tega poglavja.

2.   Depozitar je imenovan s pisno pogodbo.

S to pogodbo se med drugim uredi pretok informacij, ki se štejejo za potrebne, da lahko depozitar opravlja funkcije v zvezi s KNPVP, za katere je bil imenovan kot depozitar, kakor so določene v tej direktivi in v drugih zakonih in predpisih, ki so pomembni za depozitarje v matični državi članici KNPVP.

3.   Depozitar:

4.   Depozitar zagotovi, da se denarni tok KNPVP ustrezno spremlja in zlasti, da so vsa plačila vlagateljev ali v imenu vlagateljev ob vpisu enot KNPVP prejeta in da je ves denar KNPVP knjižen na gotovinskih računih, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

Kadar so gotovinski računi odprti na ime depozitarja, ki deluje v imenu KNPVP, se denar subjekta iz točke (b) prvega pododstavka ter denar depozitarja ne knjižita na te račune.

5.   Sredstva KNPVP se dajo v hrambo depozitarju, kot sledi:

5a.     Depozitar družbi za upravljanje redno zagotavlja izčrpen seznam vseh sredstev, ki jih hrani v imenu KNPVP.

5b.     Finančnih instrumentov, ki jih hrani depozitar, depozitar ali tretja oseba, na katero je bila prenesena funkcija hrambe, ne smejo ponovno uporabiti za svoj račun.

Za namene tega člena je ponovna uporaba kakršna koli uporaba finančnih instrumentov, danih v transakciji za zavarovanje druge transakcije, med drugim prenos, zastava, prodaja, posojilo.

6.   Države članice zagotovijo, da v primeru plačilne nesposobnosti depozitarja ali katerega koli reguliranega subjekta, ki hrani finančne instrumente KNPVP, finančni instrumenti KNPVP, ki se hranijo , niso na voljo za distribucijo med upniki depozitarja ali v korist upnikov depozitarja ali reguliranega subjekta .

7.   Depozitar ne prenese svojih funkcij na tretje osebe, kot je navedeno v odstavkih 3 in 4.

Depozitar lahko prenese na tretje osebe funkcije iz odstavka 5 samo če:

Depozitar lahko prenese funkcije iz odstavka 5 samo na tretjo osebo, ki ima ves čas med izvajanjem nalog, ki so bile prenesene nanjo:

Organ ESMA za namene točke (e) izda smernice, naslovljene na pristojne organe, v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 za pristojne organe v zvezi z ustreznim ukrepanjem v primeru plačilne nesposobnosti tretje osebe.

Ne glede na točko (b) tretjega pododstavka, kadar zakonodaja tretje države zahteva, da nekatere finančne instrumente hranijo lokalni subjekti, in ni lokalnih subjektov, ki bi izpolnjevali zahteve za prenos iz točk (a) do (f) tretjega pododstavka , lahko depozitar svoje funkcije prenese na tak lokalni subjekt v obsegu, ki ga zahteva zakonodaja tretje države, in samo, če ni lokalnih subjektov, ki bi izpolnjevali zahteve za prenos, in sicer samo pod naslednjimi pogoji:

Tretja oseba lahko nadalje prenese te funkcije, če so izpolnjeni enaki pogoji. V tem primeru se za zadevne osebe smiselno uporablja člen 24(2).

Za namene tega odstavka se zagotavljanje storitev s strani sistemov poravnave vrednostnih papirjev, kot je določeno v Direktivi 98/26/ES ▌, ali zagotavljanje podobnih storitev s sistemi poravnave vrednostnih papirjev tretjih držav, ne šteje za prenos funkcije hrambe.“

(4)

Člen 23 se spremeni:

(5)

Člen 24 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 24

1.   Države članice zagotovijo, da je depozitar odgovoren KNPVP in imetnikom enot premoženja KNPVP za izgubo finančnih instrumentov, ki se hranijo v skladu s ▌ členom 22(5), ki jo je povzročil depozitar ali tretja oseba, na katero je bila prenesena naloga hrambe.

V primeru takšne izgube finančnega instrumenta, ki se hrani, države članice zagotovijo, da depozitar KNPVP ali družbi za upravljanje, ki deluje v imenu KNPVP, nemudoma vrne finančni instrument iste vrste ali ustrezen znesek. Depozitar ni odgovoren, če lahko dokaže, da je izguba nastala kot posledica zunanjega dogodka, ki ga razumno ni mogel nadzorovati, posledice pa so bile ne glede na vsa razumna prizadevanja neizogibne.

Države članice zagotovijo, da je depozitar tudi odgovoren KNPVP oziroma vlagateljem v KNPVP za vsako izgubo, ki jo utrpijo zaradi malomarnosti depozitarja ali namernega neizvajanja njegovih obveznosti v skladu s to direktivo.

2.   Kakršen koli prenos iz člena 22(7) ne vpliva na odgovornost depozitarja.

3.   Odgovornost depozitarja iz odstavka 1 ni izključena ali omejena s sporazumom.

4.   Vsak sporazum, ki je v nasprotju z določbo iz odstavka 3, je neveljaven.

5.   Imetniki enot premoženja v KNPVP se lahko sklicujejo na odgovornost depozitarja neposredno ali posredno prek družbe za upravljanje.

5a.     Nič v tem členu ne preprečuje depozitarju, da bi uredil vse potrebno za izpolnitev obveznosti iz odstavka 1, če se te zaradi tega ne omejijo ali zmanjšajo in to ne povzroči odloga pri izpolnitvi obveznosti depozitarja.“

(6)

Člen 25(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Družba za upravljanje in depozitar pri izvajanju svojih zadevnih funkcij delujeta pošteno, pravično, strokovno, neodvisno in v interesu KNPVP ali vlagateljev v KNPVP.

Niti depozitar niti njegovi pooblaščenci ne izvajajo dejavnosti v zvezi s KNPVP ali družbo za upravljanje, ki deluje v imenu KNPVP, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov med KNPVP, vlagatelji v KNPVP, družbo za upravljanje in depozitarjem samim, razen če je depozitar zagotovil funkcionalno in hierarhično ločitev izvajanja potencialno nasprotnih nalog ter če se morebitna nasprotja interesov ustrezno ugotovijo, upravljajo, spremljajo in razkrijejo vlagateljem v KNPVP.“

(7)

Člen 26 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 26

1.   Pogoji za zamenjavo družbe za upravljanje in depozitarja ter pravila, ki zagotavljajo zaščito imetnikov enot premoženja v primeru take zamenjave, se določijo z zakonom ali pravili upravljanja skupnega sklada.

2.   Pogoji za zamenjavo družbe za upravljanje in depozitarja ter pravila, ki zagotavljajo zaščito imetnikov enot premoženja v primeru take zamenjave, se določijo z zakonom ali ustanovnimi listinami investicijske družbe.“

(8)

Vstavita se naslednja člena ▌:

„Člen 26a

Depozitar da ▌pristojnim organom na zahtevo na voljo vse informacije, ki jih je pridobil pri opravljanju svojih dolžnosti in ki bi jih pristojni organi KNPVP ali družba za upravljanje KNPVP lahko potrebovali . Če pristojni organi KNPVP ali družbe za upravljanje KNPVP niso isti kot depozitarjevi, pristojni organi depozitarja nemudoma sporočijo prejete informacije pristojnim organom KNPVP in družbi za upravljanje.

Člen 26b

1.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 112 ▌, ki določajo:

(9)

Prvi odstavek člena 30 se nadomesti z naslednjim:

„Členi 13, 14, 14a in 14b se smiselno uporabljajo za investicijske družbe, ki niso prenesle pooblastil za upravljanje na družbe za upravljanje, ki jim je bilo izdano dovoljenje v skladu s to direktivo.“

(10)

Oddelek 3 Poglavja V se črta.

(11)

Členu 69(3) se doda naslednji ▌pododstavek:

„Letno poročilo vsebuje tudi:

(11a)

V členu 78(3) se točka (a) nadomesti z:

(12)

Člen 98 se spremeni:

(13)

Člen 99 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 99

1.    Brez poseganja v pooblastila pristojnih organov za nadzor iz člena 98 in brez poseganja v pravico držav članic, da predvidijo in naložijo kazni po kazenskem pravu v primeru neizpolnjevanja določb, sprejetih pri izvajanju te direktive, države članice sprejmejo ustrezne upravne kazni in druge ukrepe ter zagotovijo, da se ti ukrepi uporabljajo. Sankcije in ukrepi so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

2.   Države članice zagotovijo, da se v primeru, ko se obveznosti uporabljajo za KNPVP, družbe za upravljanje, investicijske družbe ali depozitarje, pri kršitvi lahko uporabijo sankcije ali ukrepi za člane upravnega organa in druge posameznike, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo odgovorni za kršitev.

3.   Pristojni organi prejmejo vsa preiskovalna pooblastila, ki so potrebna za opravljanje njihovih funkcij. Pri izvajanju pooblastil za sankcioniranje tesno sodelujejo, da bi zagotovili, da se s sankcijami ali ukrepi dosežejo želeni rezultati, in uskladili svoje delovanje v primeru čezmejnih zadev.“

(14)

Vstavijo se naslednji členi:

„Člen 99a

1.    Države članice zagotovijo, da njihovi zakoni in drugi predpisi določajo kazni, kar zadeva naslednje:

2.   Države članice zagotovijo, da v vseh primerih iz odstavka 1 upravne sankcije in ukrepi, ki se lahko uporabijo, vključujejo vsaj:

Člen 99b

Države članice zagotovijo, da pristojni organi brez nepotrebnega odlašanja objavijo vsako sankcijo ali ukrep, ki se naloži zaradi kršitve nacionalnih določb, sprejetih pri prenosu te direktive, pri čemer se vključijo informacije o vrsti in naravi kršitve ter identiteti odgovornih oseb, razen če bi ta objava resno ogrozila stabilnost finančnih trgov. Če bi objava vpletenim stranem povzročila nesorazmerno škodo, pristojni organi uvedene ukrepe in sankcije objavijo anonimno.

Člen 99c

1.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi pri določanju vrste upravnih sankcij ali ukrepov in višine upravnih denarnih sankcij zagotovijo, da so ti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni, ter upoštevajo vse ustrezne okoliščine, ki vključujejo:

2.   Organ ESMA izda smernice, naslovljene na pristojne organe, v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 o vrstah upravnih ukrepov in sankcij ter višini upravnih denarnih sankcij.

Člen 99d

1.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi uvedejo učinkovite mehanizme, s katerimi se sporočajo kršitve nacionalnih določb, s katerimi se prenaša ta direktiva , ter da zagotovijo enega ali več varnih komunikacijskih kanalov za osebe, ki obveščajo o takšnih kršitvah. Države članice zagotovijo, da istovetnost oseb, ki izvajajo to obveščanje po omenjenih kanalih, pozna le pristojni organ.

2.   Mehanizmi iz odstavka 1 vključujejo vsaj:

2a.     Organ ESMA zagotovi enega ali več varnih komunikacijskih kanalov za obveščanje o kršitvah nacionalnih določb, s katerimi se prenaša ta direktiva. Države članice zagotovijo, da istovetnost oseb, ki izvajajo to obveščanje po omenjenih kanalih, pozna le organ ESMA.

2b.     Obvestilo v dobri veri, dano organu ESMA ali pristojnemu organu o kršitvi nacionalnih določb, s katerimi se prenaša ta direktiva v skladu z odstavkom 2a, ne šteje za kršitev omejitve razkrivanja informacij, določene z zakonom ali drugim predpisom, oseba, ki je obvestilo dala, pa ne nosi nobene odgovornosti v zvezi s takim obvestilom.

3.   Države članice od institucij zahtevajo, da imajo vzpostavljene ustrezne postopke, v skladu s katerimi bodo uslužbenci prek posebnega kanala interno poročali o kršitvah.

Člen 99e

1.   Države članice posredujejo organu ESMA enkrat na leto informacije v zbirni obliki o vseh ukrepih ali sankcijah, uvedenih v skladu s členom 99. Organ ESMA te informacije objavi v letnem poročilu.

2.   Če je pristojni organ javno razkril upravni ukrep ali sankcijo, o tem ukrepu ali sankciji obvesti tudi organ ESMA. Če se objavljen ukrep ali sankcija nanaša na družbo za upravljanje, organ ESMA doda sklic na objavljeni ukrep ali sankcijo na seznam družb za upravljanje, objavljen v skladu s členom 6(1).

3.   Organ ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov o postopkih in obrazcih za predložitev informacij, kot je navedeno v tem členu.

Organ ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do …

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

▌

(13)   UL L 281, 23.11.1995, str. 31.“."

(15)

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 104a

1.   Država članica za obdelavo osebnih podatkov v državi članici v skladu s to direktivo uporablja Direktivo 95/46/ES.

2.   Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (14) se uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jo organ ESMA izvaja v skladu s to direktivo.

(14)   UL L 8, 12.1.2001, str. 1.“"

(16)

Člen 112(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 12, 14, 43, 51, 60, 61, 62, 64, 75, 78, 81, 90, 95 in 111 se prenese na Komisijo za obdobje štirih let od 4. januarja 2011.

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 50a se na Komisijo prenese za obdobje štirih let od 21. julija 2011.

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 22 in 24 se na Komisijo prenese za obdobje štirih let od […]. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje šest mesecev pred koncem štiriletnega obdobja. Prenos pooblastil se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če jih Evropski parlament ali Svet prekliče v skladu s členom 112a.“

(17)

V členu 112a se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Pooblastila iz členov 12, 14, 22, 24, 26b, 43, 50a, 51, 60, 61, 62, 64, 75, 78, 81, 90, 95 in 111 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet.“

(18)

Priloga I se spremeni, kakor je določeno v Prilogi k tej direktivi.