16.7.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 226/28

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja novo sporočilo, katerega namen je usmerjanje držav članic, kako kar najbolje izkoristiti javno posredovanje. EESO meni, da je to priložnost, da se na podlagi dosedanjih izkušenj držav članic ponovno uskladijo politike in znova spodbudi povezovanje trga EU z električno energijo, z jasnim poudarkom na koristih za javnost (zlasti za najbolj ranljive ljudi) in izkoreninjenju energetske revščine v EU.

1.2

EESO priporoča pojasnitev izrazov „javno posredovanje“ in „državna pomoč“. Čim boljši izkoristek javnega posredovanja ne pomeni, da bi bilo treba posredovanje ali pomoč sistematično zmanjšati ali povečati, temveč prej optimizirati.

1.3

EESO se zavzema za večjo evropsko skladnost javnega posredovanja na nacionalni in lokalni ravni, da bi preprečili nevarnost negativnih učinkov.

1.4

EESO priporoča Komisiji, naj bo pozorna na to, da cilji iz njenega sporočila ne bodo ogrozili izvajanja ciljev za leto 2020.

1.5

Bolj povezan in poglobljen trg z električno energijo, ki deluje brez motenj, bi moral prinesti koristi tako proizvajalcem kot odjemalcem (vključno z MSP, obrtniki in drugimi malimi proizvajalci). Toda nacionalne meje so zaradi predpisov, prenosne zmogljivosti, strukture cen itd. še vedno velikanska ovira.

1.6

EESO opozarja, da je treba nujno razviti prometno infrastrukturo in okrepiti električne povezave.

1.7

EESO podpira zamisel o evropeizaciji shem pomoči za obnovljive vire energije in priporoča Komisiji, naj še bolj poenostavi mehanizme sodelovanja med državami članicami ter tako spodbudi čezmejno podporo.

1.8

EESO se strinja, da bi bilo treba podporo za nove tehnologije znova preučiti, saj so vedno bolj izpopolnjene. Meni, da bi morala Komisija poskrbeti za jasno opredelitev izraza „uveljavljen vir energije“; ta opredelitev se lahko s časom spreminja.

1.9

Tudi EESO je mnenja, da notranji trg z električno energijo ni cilj sam po sebi. Zasnovati ga je treba v korist vseh odjemalcev, zlasti najbolj ranljivih. EESO soglaša z zamislijo o oblikovanju ukrepov na evropski ravni, s katerimi bi uporabnikom omogočili, da na evropskem trgu z električno energijo postanejo ključni akterji, tj. „aktivni odjemalci“. EESO poziva Komisijo, naj pospeši ukrepanje na tem področju ter predstavi ukrepe in pobude za čim boljši izkoristek javnega posredovanja, da bo mogoče izkoreniniti energetsko revščino.

1.10

EESO poudarja, da je električna energija bistvena osnovna dobrina in je z njo kot tako treba tudi ravnati. Države članice lahko sklenejo, da je v splošnem gospodarskem interesu, da zanjo veljajo določene obveznosti zagotavljanja javnih storitev. Splošni dostop do energije bi moral biti v samem središču evropske energetske politike in biti zagotovljen tudi v Pogodbi. Čim boljši izkoristek javnega posredovanja v energetskem sektorju zaradi konkurenčnosti ne sme povzročiti zmanjšanja ali omejitve obveznosti javnih storitev, za uvedbo katerih so se odločile države članice. EESO prosi Evropsko komisijo, naj bo v zvezi s tem zelo pazljiva, in jo poziva, naj poskrbi, da bodo obveznosti javnih storitev na evropski ravni bolje zagotovljene in še okrepljene, ne glede na sedanje varčevalne ukrepe.

2.1

Evropska unija si je leta 2008 zastavila ambiciozne podnebne in energetske cilje (20-20-20). Države članice so pri doseganju ciljev v zvezi z energijo iz obnovljivih virov dosegle napredek, predvsem po zaslugi javnega posredovanja.

2.2

Voditelji držav in vlad EU so februarja 2011 tudi izjavili, da je treba notranji energetski trg dokončno oblikovati do leta 2014. Komisija je odtlej v zvezi s tem objavila že več dokumentov; 15. novembra 2012 je objavila sporočilo z naslovom „Za boljše delovanje notranjega energetskega trga“, s prvo oceno notranjega energetskega trga in akcijskim načrtom za dokončno oblikovanje tega trga. Sporočilu je sledilo javno posvetovanje o notranjem energetskem trgu, zadostnosti proizvodnih zmogljivosti za energijo ter mehanizmih zmogljivosti.

2.3

Komisija je nato 5. novembra 2013 objavila še sporočilo „Vzpostavitev notranjega trga z električno energijo in čim boljši izkoristek javnega posredovanja“ ter pet drugih dokumentov služb Komisije s smernicami v zvezi z mehanizmi zmogljivosti, podpornimi mehanizmi za obnovljive vire energije, mehanizmi sodelovanja med državami članicami na področju energije iz obnovljivih virov in rešitvami na podlagi odziva na povpraševanje.

2.4

Komisija ugotavlja, da so se zaradi vzpostavljanja notranjega trga in uresničevanja podnebnih oziroma energetskih ciljev pojavili novi izzivi, ki zahtevajo nove oblike javnega posredovanja, predvsem na nacionalni ravni: to je razlog za razvoj in podporo obnovljivih virov energije ter zagotavljanje ustreznih proizvodnih zmogljivosti itd.

2.5

Namen tega sporočila Komisije je dati državam članicam smernice o tem, kako kar najbolj izkoristiti javno posredovanje, prilagoditi sedanje ukrepe in zasnovati nove. Slabo načrtovano javno posredovanje bi lahko resno ogrozilo delovanje trga in povzročilo zvišanje cen energije tako za gospodinjstva kot podjetja. Komisija je zato pripravila seznam potrebnih ukrepov, ki jih je treba izvesti pred kakršnim koli javnim posredovanjem: treba je opredeliti specifičen problem in vzrok zanj ter dokazati, da ga trg ne more rešiti, oceniti vpliv na druge cilje energetske politike in uskladiti različne instrumente javne politike, preučiti alternativne možnosti, zmanjšati učinek na elektroenergetske sisteme, omejiti stroške posredovanja ter upoštevati stroške za proizvajalce in zasebne uporabnike; te ukrepe je treba spremljati in ocenjevati, ko pa je cilj dosežen, jih je treba postopoma odpraviti.

2.6

Komisija pojasnjuje, da naj bi na ta način postopoma vzpostavili evropski energetski trg, na katerem ponudba in povpraševanje delujeta pravilno, so cenovni signali usklajeni s cilji politike, imajo vsi akterji enake pogoje in je proizvodnja energije učinkovita. Za tehnologije, ki postajajo vedno bolj izpopolnjene, bi morale postopoma začeti veljati tržne cene, podporne ukrepe pa bi bilo treba sčasoma odpraviti. V praksi bo to pomenilo postopno ukinitev zagotovljenih odkupnih cen ter prehod na odkupne premije in druge podporne instrumente, s katerimi bi proizvajalce spodbudili k odzivanju na spremembe na trgu. Komisija tudi poziva države članice, naj bolje uskladijo svoje strategije za energijo iz obnovljivih virov ter tako z nižjimi cenami in manjšo obdavčitvijo energije zmanjšajo stroške za odjemalce. Sheme pomoči bi morale biti bolje usklajene.

2.7

V sporočilu, ki sicer ni pravno zavezujoče, so opredeljena temeljna načela, na podlagi katerih bo Komisija ocenjevala javno posredovanje v zvezi s shemami pomoči za obnovljive vire energije, mehanizmi zmogljivosti in ukrepi za prilagajanje povpraševanja odjemalcev. Ta načela bodo tako vplivala na način uporabe pravil Evropske unije o državni pomoči in na izvajanje zakonodaje EU o energiji. Komisija poleg tega namerava predlagati pravne instrumente, da se bodo ta načela tudi v celoti izvajala.

3.2

EESO že vseskozi podpira pobude Evropske komisije za dokončno oblikovanje notranjega trga za energijo. Poudarja tudi, da zato načeloma podpira ustanovitev evropske energetske skupnosti. Slednja bo s spodbujanjem solidarnosti, sodelovanja in povezovanja predvsem na področju trga in infrastrukture omogočila kar najboljše skupno reševanje energetskih vprašanj.

3.3

Notranji trg ni mogoč, dokler v zvezi s trgovanjem z energijo še vedno obstajajo „nacionalne meje“, in čezmejne zmogljivosti bi bilo treba obravnavati natančno tako kot vsak drug vod, ki ne prečka meje. V sporočilu bi bilo treba poudariti, da glavna ovira za dejansko odpravo nacionalnih mej na notranjem energetskem trgu niso zgolj razlike v nacionalnih predpisih, temveč še vedno tudi dostop do čezmejnih zmogljivosti. Splošna uporaba „vhodno-izhodnega“ (angl. entry-exit) modela določanja cen in metodologije dodeljevanja zmogljivosti za prenos energije v vseh državah članicah na primer lahko spodbudi čezmejno trgovino in je bolj zaželena kot model „točka-točka“ (angl. point-to-point), saj ustvarja spodbude za upravljavce prenosnih omrežij, da vlagajo v odpravo ozkih grl pri oskrbi z električno energijo, ki se pojavljajo na obeh straneh meje na njihovih območjih upravljanja. To bo koristilo vsem akterjem na trgu, vključno z akterji na trgu z nestalnimi obnovljivimi viri energije. Komisija in Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) morata – ločeno od Evropskega omrežja operaterjev prenosnega sistema za električno energijo – preučiti mehanizme za dodeljevanje ter določiti obveznosti upravljavcev prenosnih omrežij glede izmenjave električne energije. S pregledom je treba poskrbeti, da na nacionalnih mejah ni nobenih morebitnih „umetnih ozkih grl“, ki lahko ovirajo pretok energije med državami članicami. Ta grla lahko nastanejo zaradi nacionalnih protekcionističnih politik, katerih cilj je uvedba enotnih domačih tarif, ali zaradi morebitnih komercialnih zlorab s strani nacionalnih upravljavcev prenosnih omrežij, ki domača energetska ozka grla premaknejo na meje območij, ki jih upravljajo. Takšna pravila bi upravljavce prenosnih omrežij spodbudila k usmerjanju naložb v večje čezmejno povezovanje prenosnih omrežij.

3.4

EESO meni, da je za dokončno oblikovanje notranjega energetskega trga treba izboljšati električne povezave. EESO podpira vse pobude za bolj nemoteno uporabo in učinkovitost električnih omrežij ob upoštevanju razvoja obnovljivih virov energije, zato odobrava take vrste sodelovanja, kot je Coreso, zametek evropskega povezovalnega centra za električno energijo.

3.5

EESO se že dolgo časa zavzema tudi za večjo uporabo obnovljivih virov energije (2) in podpira cilje iz načrta za leto 2050.

3.6

Podpora za obnovljive vire energije je bila uvedena v času, ko je bil delež tovrstne energije še majhen in tehnologija šele v povojih. Danes je delež energije iz obnovljivih virov v mešanici energetskih virov mnogo večji in se bo tudi na dolgi rok še naprej povečeval. EESO se strinja s Komisijo, da je treba javno posredovanje oceniti glede na stopnjo uveljavljenosti energetskih virov in tehnologij ter pri tem ustrezno upoštevati načelo subsidiarnosti; vendar pa meni, da bi morala Evropska komisija poskrbeti za jasno opredelitev „uveljavljenega vira energije“ in jo ponovno oceniti z vidika prihodnjega tehnološkega napredka. EESO želi tudi opozoriti, da bi bilo treba oblike podpore za obnovljive vire energije oceniti in prilagoditi tako, da bodo od evropskega trga z električno energijo imeli korist vsi odjemalci, predvsem tisti iz najbolj ranljivih skupin prebivalstva. EESO pri prilagajanju podpore priporoča previdnost, da se ne bi pojavile težave pri izpolnjevanju ciljev iz strategije Evropa 2020. EESO predlaga Komisiji, naj pri oblikovanju novih smernic EU o državnih pomočeh za okolje in energijo upošteva tudi ta vidik.

3.7

Podobno bi morala biti postopno odpravljena tudi pomoč za obnovljive vire energije za uveljavljene tehnologije, kar bi bilo treba sočasno ustrezno uskladiti z razvojem delujočega trga emisij. EESO je tako kot Komisija mnenja, da bi morala biti pomoč za obnovljive vire energije prožna, sorazmerna, postopno upadajoča in konkurenčna, kar bi tem virom energije omogočilo, da se bodo vedno bolj odzivali na tržne signale in tekmovali s konvencionalnimi viri. Neposredno podporo za obnovljive vire energije bi bilo treba postopoma nadomestiti z dobro delujočim trgom za trgovanje z emisijami in jo nato dokončno odpraviti.

3.8

EESO pozdravlja pobude Komisije za evropeizacijo podpore za obnovljive vire energije. Komisija bi morala še bolj poenostaviti mehanizme sodelovanja med državami članicami ter tako spodbuditi čezmejno podporo, ki se trenutno ne uporablja veliko. Dokler lahko države članice razvijajo lastne politike, parazitirajo ali sosednje države obremenjujejo z negativnimi zunanjimi učinki (na primer podpora hitremu razvoju obnovljivih virov energije v Nemčiji, ki na Poljskem in Češkem povzroča pretok energije v zanki, kar v teh državah pomeni dodatne stroške za elektriko zaradi izravnavanja in zagotavljanja oskrbe z energije), je „evropeizacija“ podpore malo verjetna. Take probleme je lažje rešiti zdaj, ko je sistem še sorazmerno nov, kot kasneje, ko bodo učinki zgodovinske odvisnosti večji.

3.9

Pri vključevanju obnovljivih virov energije je še posebej zaskrbljujoče, da je njihova proizvodnja nestalna in da so zato potrebne zmogljivosti za izravnavanje ter dodatne ali rezervne zmogljivosti. V sporočilu je opozorjeno na tveganje, da države članice s podporo za dodatne zmogljivosti v resnici morda podpirajo neučinkovite elektrarne oziroma subvencionirajo fosilna goriva. Ta problem bi bilo treba najprej ublažiti z razvojem učinkovitih enodnevnih in izravnalnih trgov in trgov pomožnih storitev. Če so ti zares učinkoviti in delujejo prek meja ter pošiljajo prave cenovne signale, lahko pravzaprav dovolj dobro urejajo trg, da odpravijo potrebo po mehanizmu za dodatne zmogljivosti. Vsi mehanizmi za financiranje rezerv ali zmogljivosti morajo biti „tržni, tehnološko nevtralni in nediskriminatorni ter omogočati čezmejno sodelovanje“ (3).

3.10

Standardi in mehanizmi za zagotavljanje zadostnosti proizvodnje so trenutno v posameznih državah članicah različni, saj so različni tudi problemi držav z zagotavljanjem ravnotežja med ponudbo in povpraševanjem. Javno posredovanje je potrebno za omogočanje zanesljive oskrbe in okrepitev rezerv, ki so nacionalne narave. Toda trgi so vse bolj medsebojno povezani in odvisni; da bi preprečili soobstoj različnih, razdrobljenih sistemov, bi bilo treba spodbuditi posvetovanje in sodelovanje med državami, zlasti v usklajevalni skupini za električno energijo, Komisija pa bi morala na podlagi dosedanjih pozitivnih izkušenj preučiti, kako izvedljiv bi bil trg za evropske proizvodne zmogljivosti.

3.11

EESO pritrjuje Komisiji, da ima javno posredovanje pomembno vlogo pri doseganju evropskih političnih ciljev na področju energije in podnebja. Meni, da čim boljši izkoristek javnega posredovanja še ne bi smel pomeniti njegovega zmanjšanja ali povečanja, temveč prej optimizacijo javnih ukrepov. EESO je mnenja, da bi moralo takšno posredovanje imeti še večjo vlogo v boju proti energetski revščini in da bi bilo treba bolje izkoristiti javno posredovanje na tem področju ter poziva Komisijo, naj v zvezi s temi vidiki pripravi predloge in pobude.

3.12

Želi pa poudariti, da je treba poskrbeti za usklajeno javno posredovanje na nacionalni, regionalni in lokalni ravni po vsej Evropi; takšno posredovanje ima lahko v določenih okoliščinah ravno nasproten učinek na evropski ravni.

3.13

EESO hkrati opozarja, da je mešanica energijskih virov stvar nacionalne suverenosti, če ta ne začne bistveno izkrivljati konkurence in je v skladu s pravili o državni pomoči. Takšno posredovanje ima posledice za druge evropske države, zato EESO meni, da bi bilo treba izboljšati sodelovanje med državami članicami, zlasti v usklajevalni skupini za električno energijo, da bi tako na evropski ravni dosegli večjo usklajenost.

3.14

EESO v zvezi s tem poudarja, da bi bilo primerno, če bi Komisija jasno razlikovala med javnim posredovanjem in državno pomočjo.

3.15

Javno posredovanje vpliva na stroške in cene električne energije. Komisija se zaveda, da je težko ugotoviti, kakšni so stroški za vsako energetsko tehnologijo na primerjalni osnovi, in s tem oceniti raven potrebnega javnega posredovanja. EESO bo v enem izmed prihodnjih mnenj pozorno preučil poročilo in sporočilo Komisije o cenah in stroških energije v Evropi, ki sta bila objavljena 22. januarja 2014. Odbor znova priporoča Komisiji, naj v poročilo vključi tudi analizo energetske revščine v EU ter evropsko strategijo in načrt za boj proti tej vrsti revščine.

3.16

Bolj ko se trg z električno energijo širi, poglablja in deluje nemoteno, bolj bo stabilen in potreba po različnih oblikah občasnega ali začasnega javnega posredovanja, ki sedaj povzročajo težave pri usklajevanju, se bo zmanjšala.

3.17

Komisija je popolnoma pravilno opozorila na vprašanja, kot so zanesljiva oskrba z energijo ali izguba cenovne konkurenčnosti gospodarstva EU, ki niso vedno združljiva s cilji 20-20-20 ali s cilji za leto 2050. Izpolnjevanje ciljev iz podnebnega svežnja tako zvišuje stroške energije za posameznike in industrijo ter ovira konkurenčnost. Po drugi strani pa lahko podpora za obnovljive vire energije povzroči pretirano nizke veleprodajne cene električne energije in popači naložbene signale za rezervne zmogljivosti. Instrumente za doseganje ciljev 20-20-20 je treba ustrezno spremljati, tako da motnje, ki jih povzročajo, niso večje od njihovih prednosti.

3.18

Toda predlog Komisije o spodbujanju dolgoročnih pogodb za gradnjo novih elektrarn, ki jih sklenejo proizvajalci energije in prihodnji končni odjemalci zaradi omogočanja konkurenčnosti energetsko intenzivnih industrijskih panog, zbuja nove skrbi. Komisija se zaveda, da obstaja nevarnost omejevanja dostopa do trgov, in takšne pogodbe bi bilo treba skrbno preučiti in ugotoviti, ali so koristi večje od stroškov ali pa morda celo ovirajo konkurenco. Energetsko intenzivne odjemalce poleg tega običajno bolj zanimajo elektrarne na konvencionalna goriva, ki energijo dobavljajo zanesljivo. Takšna podpora lahko negativno vpliva na druge politike EU, od podpore za obnovljive vire energije do ravnanja v skladu z direktivo o industrijskih emisijah. V izjemnih okoliščinah je za nosilca odločitev še posebej neprijetno, če se industrijski odjemalec na koncu iz tega ali onega razloga odloči za preselitev.

3.19

EESO se popolnoma strinja, da notranji trg z električno energijo ni cilj sam po sebi. Tak trg mora koristiti vsem, zlasti najbolj ranljivim ljudem. Prizadevati si je treba za njegovo dokončno oblikovanje, saj je trenutno preveč razdrobljen. To negativno vpliva na svobodno izbiro evropskih odjemalcev, kar zadeva dobavitelje, in njihov proračun (cene so previsoke), pa tudi na zanesljivost oskrbe z energijo ter na prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam in energetski prehod. Bolj bi si bilo treba prizadevati, da bi z evropsko energetsko politiko izkoreninili energetsko revščino.

3.20

Z odzivanjem na povpraševanje in energetsko učinkovitostjo bi bilo mogoče znatno omejiti obdobja največje porabe, vendar pa te možnosti kljub tehnološkemu napredku niso dovolj izkoriščene. EESO se močno zavzema, da bi odjemalce spodbudili, naj sami vplivajo na svoje energetsko „življenje“ in postanejo „aktivni odjemalci“. Tehnologije, kot so pametni števci, je treba resnično zasnovati za vse odjemalce, tudi tiste najbolj ranljive, biti pa morajo dejansko učinkovite in uporabne ter zagotavljati enostavno razumljive in pregledne informacije brez dodatnih stroškov, na ta način pa olajšati pametno prilagoditev povpraševanja po energiji (ter omogočiti varnost in zaupnost podatkov). EESO podpira spodbujanje raziskav in razvoja v energetskem sektorju (zlasti na področju pametnih orodij in skladiščenja energije).

3.21

Javno posredovanje je nujno potrebno tudi zato, ker odzivanje na strani povpraševanja in uravnavanje povpraševanja pogosto neupravičeno obremenjujeta ranljive odjemalce. Podporo, namenjeno ranljivim odjemalcem, je zato treba prilagoditi razmeram, v katerih živijo, merila za upravičenost pa bi morala biti pravična in predvidljiva.

3.22

EESO je mnenja, da tehnologije, povezane z uravnavanjem povpraševanja in odzivanjem na strani povpraševanja, same po sebi ne zadoščajo za njegovo prilagoditev in zmanjšanje. EESO se zavzema za večje ozaveščanje in krepitev vloge javnosti na evropski ravni prek različnih pobud, ki bi jih podprli iz sklada za energetsko solidarnost (4). EESO podpira izboljšave energetske učinkovitosti v stavbah (s strokovnim energetskim certificiranjem), da bi tako rešili vprašanje neizoliranih stavb in jih postopoma prenehali prodajati oziroma dajati v najem.

3.23

Evropski odjemalci energije so med tistimi, ki so s trgom najbolj nezadovoljni. Glavna vprašanja na strani odjemalcev, ki jih je treba rešiti ter na ta način podpreti razvoj dobro delujočega trga, so naslednja: dostop do energije, objektivne in zanesljive informacije o ponudbi, vključno z neodvisnimi primerjavami, preglednejši pogodbeni pogoji, zaščita pred zavajajočimi in agresivnimi tržnimi praksami, enotna kontaktna točka za obveščanje, razumljive informacije za odjemalce, dejansko izvajanje direktive o energetski učinkovitosti, enostavna menjava ponudnikov, učinkovita pravna sredstva v primeru upravičenih pritožb (5) in ukrepi za boj proti energetski revščini. Za omogočanje poštene konkurence in zagotavljanje koristi za odjemalce je izjemno pomembno tudi neodvisno spremljanje energetskih trgov. Napredek na teh področjih lahko omogoči širšo družbeno in politično podporo za energetske politike EU.

3.24

EESO se zavzema, da bi energijo iz obnovljivih virov proizvajali „aktivni odjemalci“ (angl. prosumers (6)) na lokalni ravni. Ta pojav je v številnih državah, zlasti v Nemčiji in Združenem kraljestvu, vedno bolj razširjen, kar je izjemnega pomena za energetsko ravnovesje v Evropi, cenejšo oskrbo z energijo in zmanjšanje emisij CO2. Vloga aktivnih odjemalcev na energetskem trgu je povezana z bojem proti energetski revščini. Aktiven odjemalec lahko po zaslugi pametnih omrežij in števcev omogoči izmenjavo energetskih storitev malih elektrarn. Do konca leta 2020 bo v Združenem kraljestvu približno 8 milijonov tovrstnih obratov, ki bodo proizvedli okoli 40 GW električne energije. Zaposlenih bo več kot 1 00  000 ljudi. Aktivni odjemalci bi morali prejeti javno podporo za odpravo zakonodajnih ovir ter finančno oziroma operativno podporo v obliki storitev montaže in vzdrževanja, zlasti na področju naložb. Toda sprejeti je treba tudi učinkovito zakonodajo, da bodo aktivni odjemalci dejansko odgovorni za kakršno koli neravnovesje, ki ga lahko povzročijo pri dobavljanju energije v sistem, ter da se oblikujejo tržni instrumenti in cenovni mehanizmi, ki bodo tovrstne odjemalce spodbudili, da takšna neravnovesja čim bolj omejijo.

3.25

Električne energije ni mogoče enačiti z drugimi dobrinami; je namreč bistvena skupna dobrina, zato je treba z njo ravnati temu primerno. Države članice lahko sklenejo, da je v splošnem gospodarskem interesu, da zanjo veljajo določene obveznosti zagotavljanja javnih storitev. EESO je že večkrat pozval, da bi moral splošni dostop do energije postati eden od ciljev energetske politike EU in da bi moral biti zagotovljen v Pogodbi. Zato poudarja, da je treba v skladu z načelom konkurenčnosti poskrbeti, da obveznosti javnih storitev, ki so splošnega pomena (zlasti zanesljivost, dostop do energije in cenovno dostopna energija, rednost, kakovost in cena električne energije, pa tudi varstvo okolja ter energetska učinkovitost in varstvo podnebja, kot so opredeljeni v členih 3(2) in 3(3) Direktive 2009/72/ES), kadar jih države članice uvedejo na podlagi navedene direktive, v procesu racionalizacije javnega posredovanja ne bodo oslabljene. EESO prosi Evropsko komisijo, naj bo v zvezi s tem zelo pazljiva, ter jo poziva, naj o tem bistvenem vidiku poroča vsako leto in v svoje letno poročilo o notranjem trgu vključi tudi bolj specifično, podrobno oceno o tem, kako države članice izpolnjujejo obveznosti javnih storitev, pa tudi pripravi posebne pobude, da bi bile te obveznosti na evropski ravni bolje zagotovljene in še okrepljene.

3.26

Pri trgovanju z energijo na debelo sta preglednost in integriteta ključnega pomena za zaščito interesov vseh, saj se s tem preprečijo pretirano visoke cene za končne odjemalce in podpre dobro upravljanje energetskih podjetij, ne glede na to, ali so ta v državni ali zasebni lasti. Komisija bi morala oceniti izvajanje uredbe REMIT in po potrebi predlagati rešitve. Preglednost pri trgovanju na debelo bi omogočila hitro odkrivanje problemov, kot so tržne zlorabe ali protikonkonkurenčno ravnanje, ter pospešila posredovanje organov, pristojnih za konkurenco.