1.1

Voda je življenjskega pomena za ljudi, naravo in gospodarstvo. Stalno se obnavlja, vendar je tudi končna in je ni mogoče nadomestiti z drugimi viri.

1.2

V zadnjih desetletjih je bil dosežen precejšen uspeh pri zmanjševanju izpustov onesnaževal v evropske vode, kar je omogočilo izboljšanje kakovosti vode. Vendar pa podatki kažejo, da je več kot polovica vodnih teles površinskih voda v Evropi v manj kot dobrem ekološkem stanju oziroma ima manj kot dober potencial in da bodo potrebni dodatni ukrepi za izpolnitev ciljev okvirne direktive o vodah.

1.3

V načrtu je potrjeno, da se vodna okolja v vsej EU močno razlikujejo in zato v njem niso predlagane enotne rešitve, kar je v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti.

1.4

Odbor zelo pozitivno ocenjuje obseg in kakovost dela, opravljenega v pripravljalni fazi načrta v zvezi z vodo. Dokument temelji na natančni oceni izkušenj z vprašanji voda iz načrtov upravljanja povodij (NUP) in na podatkih iz strokovnih študij.

1.5

Vsa štiri temeljna načela okoljske zakonodaje so bila ustrezno uporabljena, da bi našli odgovore na celo vrsto problemov in v svetovnem merilu podpirali humanitarno načelo dostopa do varne pitne vode in osnovne sanitarne oskrbe.

1.6

EESO pozitivno ocenjuje koncept povodij kot gradnikov vodne politike EU, ki olajšujejo sodelovanje med državami članicami pri reševanju ključnih problemov na najbolj učinkovit način.

1.7

Čeprav EESO meni, da so načrt in vsi temeljni dokumenti izjemno dobro pripravljeni, je treba namenjati še večjo pozornost izvajanju načrtovanih ukrepov.

1.8

Pri izvajanju veljavnih regulativnih ukrepov (prvi sklop) je treba pozornost namenjati zmanjševanju razpršenih virov onesnaževanja. Izvajanje je treba ustrezno spodbujati v skladu s specifičnimi razmerami v vsakem povodju.

1.9

Uporaba načela "onesnaževalec plača" zahteva ustrezne meritve in spremljanje za vzpostavitev trdne podlage za kakršne koli dodatne ukrepe. Kljub temu pa bi morale biti te zahteve sorazmerne glede na kraj in resnost problemov, ki jih je treba rešiti.

1.10

V načrtu je upravičen poziv k nadaljnjem razvijanju vodnih računov z državami članicami in Evropsko agencijo za okolje. Taki računi bodo upravljavcem povodij omogočali, da bodo izračunali, koliko vode se lahko uporabi in koliko bi je bilo treba shranjevati za ohranjanje ekosistemskih funkcij (ekološki tokovi).

1.11

Nezakonito črpanje vode je resen problem na nekaterih območjih, kjer primanjkuje vode. Študije, s katerimi bi preverili podatke programa Copernicus (prejšnjega programa GMES), bi državam članicam omogočile odkrivanje nezakonitega črpanja vode.

1.12

Odbor opozarja, da bi bilo treba ob tej izjemni priložnosti, ko Evropski parlament, Svet in Komisija določajo načrte za naslednjih sedem let, načrt v zvezi z vodo uskladiti s skupno kmetijsko politiko. Te priložnosti ne bi smeli zamuditi.

1.13

Ukrepi za varstvo pred poplavami (ki so zdaj v srednji Evropi zelo aktualni) bi zahtevali usklajeno financiranje, tudi s sredstvi strukturnih oziroma kohezijskih skladov. Poleg tega nekateri od načrtovanih ukrepov (kot odziv na prejšnje poplave) niso bili zaključeni zaradi različnih administrativnih ovir.

1.14

Odbor je že izrazil pozitivno mnenje o partnerstvih za inovacije v zvezi z vodo ter za produktivnost in trajnost v kmetijstvu. Poudariti bi bilo treba, da so se te pobude razvile "od spodaj navzgor".

1.15

Tudi politični ukrepi zunaj sladkovodnih območij imajo lahko vlogo pri krepitvi preprečevanja onesnaževanja voda. Zakonodajo o trajnostni rabi pesticidov, industrijskih izpustih in zdravilih ter uredbo REACH bi bilo na primer treba uskladiti z okvirno direktivo o vodah.

1.16

Zapolnjevanje vrzeli v obstoječem pravnem okviru se upravičeno osredotoča na izboljšanje učinkovitosti rabe vode, pri čemer je ključen vidik povečevanje možnosti za ponovno uporabo vode. Najprej je treba določiti merila za varno ponovno uporabo vode, da se dosežejo želeni in pričakovani rezultati.

1.17

Odbor pa opozarja tudi na pomembne vidike gospodarjenja s tlemi in gozdovi, ki so tesno povezani s problematiko voda.

1.18

EESO opozarja, da bi doseganje ciljev, zastavljenih v načrtu v zvezi z vodo, naletelo na ovire. Vse strani, ki sodelujejo v celotnem procesu načrta v zvezi z vodo, se morajo zavedati teh tveganj in na svoji ravni odgovornosti storiti vse, kar morejo, da bi jih čim več odpravili. Civilna družba bi morala biti močno vključena v ta zahtevni proces s pridobivanjem ustreznih informacij, uveljavljanjem svojih pooblastil v političnih odločitvah in prilagajanjem svojega ravnanja izzivom, ki jih prinaša voda.

2.1

Voda je življenjskega pomena za ljudi, naravo in gospodarstvo. Stalno se obnavlja, vendar je tudi končna in ni je mogoče nadomestiti z drugimi viri. Delež sladke vode znaša le približno 2 % vode na planetu, naraščajoče potrebe pa bi lahko v svetovnem merilu do leta 2030 povzročile približno 40-odstotno pomanjkanje pri oskrbi z vodo.

2.2

Sveženj obsega dve pomembni poročili in načrt za glavne potrebne ukrepe:

2.3

Na voljo so tudi številne študije, ki kažejo večplastno naravo težav z vodo. Iz predloženih dokumentov je razvidno, da so bila v načrtu v zvezi z vodo obravnavana ključna vprašanja.

2.4

Da bi zagotovili jasnost in podporo za izvedbo, je bilo v okviru okvirne direktive o vodah in skupne strategije za izvajanje okvirne direktive o vodah pripravljenih 26 smernic o različnih vidikih izvajanja te okvirne direktive, in sicer v odprtem in participativnem procesu, ki vključuje širok krog udeleženih strani.

2.5

Na javnem posvetovanju se je pokazalo, da so v skupni strategiji za izvajanje okvirne direktive o vodah delno ali v celoti obravnavana prava vprašanja in da so bile pripravljene smernice koristne pri praktičnem izvajanju vodne politike EU. Vendar pa je pri nekaterih vprašanjih (npr. analizi stroškov in koristi, določanju ciljev) potrebno več jasnosti in smernice bi bile bolj uporabne, če bi bile v časovnem razporedu izvajanja pripravljene prej.

2.6

Napredek, ki je bil dosežen na podlagi celostnega ekosistemskega pristopa k doseganju ciljev v zvezi z vodo, morda še vedno ne bo zadosten. V prihodnosti bo morda treba ponovno pregledati opredelitve dobrega stanja in tako zagotoviti, da zadošča za preprečevanje nadaljnjega slabšanja. Poleg tega se zdaj veliko bolj upošteva pomen zaščite ekosistemskih storitev.

2.7

V študiji o preverjanju ustreznosti so bili opredeljeni najpomembnejši problemi, ki jih je treba obravnavati:

2.8

V zadnjih desetletjih je bil dosežen precejšen uspeh pri zmanjševanju izpustov onesnaževal v evropske vode, ki je omogočilo izboljšanje kakovosti vode. Vendar pa podatki iz prvega načrta upravljanja povodij kažejo, da je več kot polovica površinskih voda v Evropi v manj kot dobrem ekološkem stanju oziroma ima manj kot dober potencial, in da bodo potrebni dodatni ukrepi za izpolnitev ciljev okvirne direktive o vodah. Večino vodnih teles na podlagi poročil najbolj obremenjujejo onesnaževanje iz razpršenih virov, ki povzroča bogatenje s hranili, in hidromorfološki pritiski, ki spreminjajo habitate.

2.9

V načrtu je upoštevano, da se vodna okolja v vsej EU močno razlikujejo in zato ne predlaga enotnih rešitev, kar je v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti. Poudarja ključne teme, ki vključujejo: izboljšanje rabe zemljišč, preprečevanje onesnaževanja voda, povečanje učinkovitosti rabe vode in odpornosti ter boljše upravljanje organov, pristojnih za gospodarjenje z vodnimi viri.

2.10

V načrtu v zvezi z vodo so v treh delovnih sklopih predstavljeni številni posebni ukrepi oziroma programi za obravnavo odprtih problemov na različnih ravneh:

Ukrepi so že uvedeni in zaključili naj bi se do leta 2016, razen dolgoročnih ukrepov oziroma programov, ki naj bi se zaključili leta 2021.

3.1

Odbor zelo pozitivno ocenjuje obseg in kakovost dela, opravljenega v pripravljalni fazi načrta. Dokument temelji na natančni oceni izkušenj z vprašanji voda iz načrtov upravljanja povodij in na podatkih iz strokovnih študij. Poleg tega je treba opozoriti, da so bile vodne pravice v evropskih državah vedno pomemben del pravne strukture in da so bile v zvezi s tem pridobljene dolgotrajne izkušnje.

3.2

Vsa štiri temeljna načela okoljske zakonodaje so bila ustrezno uporabljena, da bi našli odgovore na celo vrsto problemov in v svetovnem merilu podprli načelo dostopa do varne pitne vode in do osnovne sanitarne oskrbe.

3.3

V načrtu ni zgolj tudi uradno potrjeno, da so naravne okoliščine, povezane z vodo, po vsej EU zelo raznolike, pač pa so v njem predlagani tudi praktični ukrepi, osredotočeni na ključne specifične probleme v posameznih regijah in povodjih. EESO zelo pozitivno ocenjuje koncept povodij kot gradnikov vodne politike EU, ki olajšujejo sodelovanje med državami članicami pri reševanju ključnih problemov na najbolj učinkovit način.

3.4

Odbor ravno tako ugotavlja, da je bil sprejet dokument o pregledu ustreznosti (angl. Fitness Check), ki je eden prvih takih dokumentov in vključuje pomembno oceno vodne politike kot samostojne politike in kot politike v okviru celotnega sklopa zakonodaje na področjih politike, ki so z njo povezana.

3.5

Čeprav EESO meni, da so načrt in vsi temeljni dokumenti izjemno dobro pripravljeni, je treba nameniti še večjo pozornost izvedbi načrtovanih ukrepov. Izvajanje bo v tem primeru – tako kot vedno – težavno, zdaj pa mora postati najpomembnejša prednostna naloga. Da bi ta načrt tudi zares uspel, je treba uporabiti vse možne politične ukrepe, pobude in metode sistemskega in projektnega upravljanja.

4.1

Pri izvajanju veljavnih regulativnih ukrepov (prvi sklop) je treba pozornost nameniti zmanjševanju razpršenih virov onesnaževanja in izboljšati akcijske programe za nitrate. Temeljito je treba preučiti razloge za zaostajanje in z ustreznimi spodbudami podpreti potrebne izboljšave, pri tem pa upoštevati specifične pogoje v posameznih povodjih.

4.2

Načelo "onesnaževalec plača" velja tudi v tem primeru, vendar pa je treba takšno obveznost natančno opredeliti in jo utemeljiti na realističnih predpostavkah oziroma ocenah vodnega ciklusa. Onesnaževalec bi moral plačati za dokazano resnično onesnaževanje, ki ga je povzročil.

4.3

Prizadevanja za nadaljnjo omejitev industrijskega onesnaževanja iz točkovnih virov temeljijo na izvajanju direktive o industrijskih emisijah. Hkrati z načelom "onesnaževalec plača" se mora uporabljati tudi načelo sorazmernosti, ki je jasno opredeljeno v primeru točkovnih virov.

4.4

Uporaba načela "onesnaževalec plača" zahteva ustrezne meritve (količina) in morebitno spremljanje (onesnaževala) za vzpostavitev trdne podlage za kakršne koli dodatne ukrepe. Take zahteve bi morale biti sorazmerne glede na kraj in resnost problemov, ki jih je treba rešiti.

4.5

Žal še vedno ni na voljo vseh informacij o vodotokih v številnih delih Evrope. V načrtu je pravilno določeno, da je potrebno nadaljnje razvijanje vodnih računov z državami članicami na podlagi že opravljenega dela z Evropsko agencijo za okolje. Taki računi bodo upravljavcem povodij omogočali, da bodo izračunali, koliko vode se lahko uporabi in koliko bi je bilo treba shraniti za vzdrževanje ekosistemskih funkcij (ekološki tokovi). Odbor se močno zavzema, da bi to opravili čim prej.

4.6

V številnih delih Evrope prekomerno črpanje zaradi namakanja onemogoča vzpostavitev dobrega stanja vode. Nezakonito črpanje vode je resen problem na nekaterih območjih, kjer primanjkuje vode. Študija, s katero bi preverili podatke iz programa Copernicus (prejšnjega GMES) bi državam članicam omogočila, da odkrijejo primere prekomernega črpanja, kar bi še dodatno utemeljilo vseevropski pomen projekta GMES.

4.7

Odbor meni, da bi bilo treba sprejeti skupno metodologijo za povračilo stroškov, s katero bi lahko povsod po Evropi zbirali primerljive rezultate. Metodologija bi omogočila, da bi imeli vsi uporabniki vode na voljo ustrezne spodbude za učinkovito rabo vode.

4.8

EESO opozarja na številne primere pobud in pristopov na območjih, kjer primanjkuje vode, ki so bili predstavljeni na javnem posvetovanju na to temo v Odboru. Na podlagi koncepta večjega pridelka na kapljico vode (angl. more crop per drop) je bilo poleg tega objavljenih nekaj študij o učinkoviti rabi vode. Z ugotovitvami na podlagi tega dela bi lahko premostili razkorak med potrebami kmetijstva in razpoložljivimi vodnimi viri na območjih, kjer primanjkuje vode. Znova je treba opozoriti, da je treba pri reševanju tako občutljivih vprašanj uporabiti načelo sorazmernosti.

4.9

Tudi v drugem sklopu načrta o vključevanju ciljev vodne politike v druge politike EU je določeno, da je treba izvesti številne ukrepe iz akcijskega načrta.

4.10

Odbor opozarja, da bi bilo treba ob tej izjemni priložnosti, ko Evropski parlament, Svet in Komisija določajo načrte za naslednjih sedem let, načrte v zvezi z vodo uskladiti s skupno kmetijsko politiko. Te priložnosti ne bi smeli izpustiti na naslednjih področjih:

4.11

Tudi za ukrepe za varstvo pred poplavami (ki so zdaj v srednji Evropi zelo aktualni) bi potrebovali usklajeno financiranje, morda s sredstvi iz strukturnih skladov. Poleg tega nekateri od načrtovanih ukrepov (kot odziv na prejšnje poplave) niso bili zaključeni zaradi različnih administrativnih ovir. Za takšne izredne razmere so potrebni ravno tako ustrezni izredni administrativni postopki.

4.12

Odbor pozitivno ocenjuje partnerstva za inovacije v zvezi z vodo ter za produktivnost in trajnost v kmetijstvu. Poudariti bi bilo treba, da so se te pobude razvile v državah članicah "od spodaj navzgor", Komisija pa ima usklajevalno vlogo. Zaradi takega vključevanja akterjev na njihovih posameznih področjih so možnosti za uspeh še večje.

4.13

Pri preprečevanju onesnaževanja voda imajo lahko pomembno vlogo tudi politični ukrepi zunaj sladkovodnih območij. Zakonodajo o trajnostni rabi pesticidov, industrijskih izpustih in zdravilih ter uredbo REACH je na primer treba uskladiti s predvidenimi ukrepi iz načrta.

4.14

Ukrepi iz tretjega sklopa, tj. zapolnjevanje vrzeli v obstoječem pravnem okviru, so upravičeno osredotočeni na izboljšanje učinkovitosti rabe vode, pri čemer je izjemnega pomena povečevanje možnosti za ponovno uporabo vode. Najprej je treba določiti merila za varno ponovno uporabo vode, da se dosežejo želeni in pričakovani rezultati. Ponovna uporaba vode bi lahko potekala po naravni poti v istih oziroma podobnih napravah, pri kaskadni uporabi predelane vode enega uporabnika oziroma iz naprave pri enem uporabniku za ponovno uporabo pri drugem uporabniku oziroma v drugi napravi pa bi bilo treba poskrbeti za ustrezno uravnoteženost potrebne količine in kakovosti te vode.

4.15

Popolno zaprtje vodnih tokov, celo pri enem samem postopku, je malodane nemogoče, saj je v teh tokovih vedno večja količina anorganskih soli. To pomeni, da je treba za nemoteno izvajanje postopkov vzpostaviti varno ravnotežje.

4.16

Odbor opozarja tudi na pomembne vidike gospodarjenja s tlemi in gozdovi, ki so tesno povezani s problematiko voda. Gozdni viri so zaradi občasno nasprotujočih si zahtev iz različnih politik pod velikim pritiskom pri izvajanju svojih neproduktivnih storitev, kot so njihova vloga najpomembnejših naravnih zbiralnikov sladke vode in ponorjev ogljikovega dioksida, ter v povezavi z ohranjanjem biotske raznovrstnosti itd. Iz analize življenjskega cikla bi morali biti razvidni vsi vidiki, navedeni pa bi morali biti tudi uravnoteženi ukrepi, prilagojeni vlogi gozdov v EU.

4.17

Vprašanja v zvezi s problematiko vode je treba reševati skupaj z vprašanji, povezanimi s tlemi. Odbor meni, da je treba tlem namenjati ustrezno pozornost, čeprav priznava, da za načrte v zvezi z njimi velja načelo subsidiarnosti. Pri nadaljnjem delu, povezanim z načrtom, se je treba natančneje posvetiti skupnim značilnostim.

4.18

EESO opozarja, da bo doseganje ciljev, zastavljenih v načrtu v zvezi z vodo, na naslednjih področjih naletelo na ovire:

Vse strani, ki sodelujejo v celotnem procesu načrta v zvezi z vodo, se morajo zavedati tveganj in na svoji ravni odgovornosti storiti vse, kar morejo, da bi jih čim več odpravili. Civilna družba bi morala biti v ta zahtevni proces močno vključena s pridobivanjem ustreznih informacij, uveljavljanjem svojih pooblastil pri sprejemanju političnih odločitev in prilagajanjem svojega ravnanja izzivom, povezanim z vodo.

Za

:

112

Proti

:

129

Vzdržani

:

12