16.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 419/48

—

ob upoštevanju člena 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 28. in 29. junija 2012,

—

ob upoštevanju izjave voditeljev držav oziroma vlad evroobmočja z dne 29. junija 2012,

—

ob upoštevanju poročila predsednikov Evropskega sveta, Evropske komisije, Evropske centralne banke in Euroskupine „Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji“ z dne 26. junija 2012,

—

ob upoštevanju členov 42 in 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za ustavne zadeve, Odbora za proračun ter Obora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0339/2012),

A.

ker je Evropska unija od podpisa Rimske pogodbe pomembno napredovala v smislu političnega, gospodarskega, fiskalnega in monetarnega povezovanja;

B.

ker ekonomska in monetarna unija (EMU) ni sama sebi namen, ampak je orodje za uresničevanje ciljev Unije in držav članic, zlasti uravnotežene in trajnostne rasti ter visoke stopnje zaposlenosti; ker sta socialno vključevanje in solidarnost temelja evropskega socialnega modela in evropskega povezovanja kot celote in ju ne smemo izvzeti iz nobene prihodnje reforme Unije;

C.

ker v globalizirani informacijski družbi postaja vedno bolj očitna potreba po tesnejšem evropskem povezovanju, ki temelji na demokratični legitimnosti, odgovornosti, preglednosti in podpori državljanov;

D.

ker bi tesnejše evropsko povezovanje moralo omogočiti večjo parlamentarno udeležbo na nacionalni ravni in na ravni Unije;

E.

ker je Unija na razpotju in je zato treba izbrati jasno usmeritev, pri čemer sta na izbiro bodisi združitev sil v Uniji za izgradnjo prihodnosti, v kateri se bo okrepila vloga na vrednotah in solidarnosti temelječe Unije v globaliziranem svetu, bodisi obrat nazaj in zanašanje na lastne sile ter s tem neizogibna pasivna prilagoditev globalizaciji;

F.

ker sta gospodarska, finančna in bančna kriza ter trenutna gospodarska recesija povzročili visoko javno in zasebno zadolženost na nacionalni ravni in javnofinančne težave v več državah članicah ter skupaj s pretiranimi makroekonomskimi neravnovesji hitro, neposredno in negativno vplivala na socialno-ekonomski razvoj evroobmočja in celotne Unije;

G.

ker se je stopnja brezposelnosti v EU27 med letom 2008 in sredino leta 2012 povečala s 7 % na 10,4 % oz. na 25 milijonov brezposelnih ter je vsaka peta mlada oseba brezposelna (22 %), pri čemer brezposelnost med mladimi v nekaterih državah članicah presega 50 %;

H.

ker so ustvarjanje delovnih mest, kakovostno zaposlovanje in dostojno delo ključni pri premagovanju sedanje krize;

I.

ker se trenutno več držav članic sooča z zelo zahtevnimi gospodarskimi in finančnimi razmerami, ki jih še poslabšujejo nenehne napetosti na trgih državnih obveznic, kar se kaže v nevzdržnih posojilnih obrestnih merah za nekatere države in nizkih ali negativnih obrestnih merah za nekatere druge ter v veliki finančni in gospodarski nestabilnosti;

J.

ker kombinacija konkurenčnosti, ki se razvijajo v različnih smereh, ter majhnih možnosti za rast, visoke stopnje brezposelnosti z velikimi primanjkljaji in visoko stopnjo javne in zasebne zadolženosti ne le škoduje posameznim državam članicam, temveč tudi slabi celotno evroobmočje;

K.

ker so nedavni dogodki jasno pokazali, da evroobmočje še vedno ni ustrezno opremljeno za reševanje krize ali ustrezno odzivanje na regionalne in svetovne gospodarske pretrese v njegovem okviru;

L.

ker pomembna vloga, ki jo ima evro v evroobmočju in na svetovni ravni kot druga najpomembnejša mednarodna rezervna valuta, zahteva odločen odziv in usklajeno ukrepanje na evropski ravni, da se obnovita rast in stabilnost gospodarstva;

M.

ker je evro v zadnjem desetletju državljanom Unije prinesel veliko koristi, kot so stabilnost cen, odprava stroškov menjave valute znotraj evroobmočja, onemogočenje pojava nominalne konkurenčne devalvacije valut, nižje obrestne mere, spodbude za povezovanje finančnih trgov in lažji čezmejni pretok kapitala;

N.

ker enotna valuta Unije ne bi smela postati simbol razdeljenosti, ki ogroža celotni evropski projekt, ampak mora ostati valuta Unije kot celote, ki je odločna in sposobna sprejemati daljnosežne odločitve za skupno in uspešno prihodnost;

O.

ker bi ukrepi na poti k pravi EMU morali upoštevati željo držav članic, ki imajo možnost odstopanja od uvedbe evra, da obdržijo svoje nacionalne valute;

P.

ker pomeni članstvo v evroobmočju visoko stopnjo gospodarske in finančne soodvisnosti med sodelujočimi državami članicami in torej zahteva tesnejše usklajevanje finančnih, fiskalnih, socialnih in gospodarskih politik, pri čemer morajo države članice pristojnosti prenesti na raven Unije, v povezavi s strožjimi nadzornimi instrumenti in učinkovitim izvrševanjem; ker pa je treba takšno večje povezovanje držav članic, katerih valuta je evro, in morda še skupine tistih držav članic, ki so na to pripravljene, razviti v okviru „ene Evrope dveh hitrosti“, da bi se izognili političnim ukrepom, ki bi nazadnje pripeljali do dveh različnih Evrop;

Q.

ker najnovejše raziskave Eurobarometra kažejo, da je zaradi dolgotrajne krize močno oslabljeno zaupanje v politične institucije tako na nacionalni ravni kot na ravni Unije, bistveno pa se je zmanjšalo tudi dojemanje Unije kot pozitivne podobe v javnosti; ker Unija kljub temu ostaja akter, ki se po mnenju državljanov Unije najučinkoviteje spopada z gospodarsko krizo;

R.

ker bi morali oblikovalci politike na ravni Unije in nacionalni ravni državljane stalno obveščati o koristih evropskega povezovanja ter posledicah in izzivih enotne valute ter o stroških in tveganjih, povezanih z razpadom evroobmočja;

S.

ker je 17 držav članic že sprejelo enotno valuto Unije, številne druge države pa se bodo evroobmočju pridružile, ko bodo pripravljene;

T.

ker je vsak dvom v zvezi s prihodnostjo ekonomske in monetarne unije (EMU) na splošno, vključno z nepreklicnostjo članstva v evroobmočju, in še zlasti v zvezi z enotno valuto Unije neutemeljen, saj je močna Unija v interesu vseh državljanov;

U.

ker je ponovna pridobitev zaupanja glavna naloga, ki jo je treba opraviti za pritegnitev evropskih državljanov in podjetij k ponovnemu vlaganju v gospodarstvo ter za vzpostavitev pogojev, ki bodo finančnim institucijam omogočili ponovno kreditiranje realnega gospodarstva na široki, vendar trdni podlagi;

V.

ker je rešitev za krizo evra zapletena ter zahteva stalna in vsestranska prizadevanja na ravni vseh institucij in politik;

W.

ker imajo institucije Unije ter predsedniki držav in vlad držav članic na splošno, držav članic evroobmočja pa še posebej, pomembno vlogo pri vzpostavljanju fiskalne unije na način, da bodo vsi mehanizmi za obvladovanje krize v evroobmočju, na primer evropski mehanizem za stabilnost (ESM), vključeni v institucionalni okvir, v katerem Parlament polno sodeluje kot sozakonodajalec; ker predstavlja zdajšnja medvladna struktura primer velikega pomanjkanja demokratične legitimnosti; ker je skupno valuto mogoče stabilizirati samo, če bodo države članice pripravljene prenesti pristojnosti na področju fiskalnih politik na raven Unije;

X.

ker morajo predsedniki držav in vlad ter njihovi ministri, če želijo ponovno vzpostaviti zaupanje, v svojih državah članicah braniti in pojasnjevati politične odločitve, ki so bile sprejete na ravni Unije; ker pomeni nepošteno pripisovanje nepriljubljenih odločitev Uniji v nekaterih primerih zelo nevarno igro oblikovanja predstav, ki lahko odznotraj spodkoplje Unijo, oslabi solidarnost in nazadnje povzroči nepopravljivo škodo verodostojnosti nacionalnih voditeljev samih in potencialno celotnemu evropskemu projektu;

Y.

ker je Unija v tem trenutku socialno šibka; ker v več državah članicah potekajo zelo zahtevni ukrepi strukturnih reform in programi konsolidacije; ker je politična unija navsezadnje nujna, če želimo premagati te težke čase, ob spodbujanju solidarnosti in z nadaljevanjem evropskega projekta;

Z.

ker sta zasedanje Evropskega sveta in vrh držav evroobmočja dne 28. in 29. junija 2012 potrdila zavezanost teh držav k sprejetju ukrepov, ki so potrebni za zagotovitev finančno stabilne, konkurenčne in uspešne Evrope, s čimer bi se povečala blaginja državljanov;

AA.

ker vse večji prepad med osrednjimi in obrobnimi državami v Uniji ne bi smel postati kroničen; ker bi bilo treba vzpostaviti stalni okvir, v skladu s katerim bi se lahko države članice v težavah zanašale na solidarnostno podporo drugih držav članic; ker bi države članice, ki si želijo solidarnosti, morale biti zavezane prevzeti odgovornost za izvajanje vseh svojih zavez na proračunskem področju ter priporočil za posamezne države članice in svojih zavez v okviru evropskega semestra, zlasti tistih, povezanih s Paktom za stabilnost in rast, paktom „evro plus“, strategijo Evrope 2020 in postopkom v zvezi z makroekonomskimi neravnovesji, pri čemer je treba upoštevati razmere v vsaki državi članici; ker je zagotavljanje finančne stabilnosti vseh držav članic v skupnem interesu držav članic; ker morajo države članice v skladu s členom 121 Pogodbe o delovanju Evropske unije svoje ekonomske politike obravnavati kot zadevo skupnega pomena in jih usklajevati v okviru Sveta;

AB.

ker je za ponovno rast najpomembnejše dokončanje notranjega trga; ker mora Komisija kot varuhinja Pogodb okrepiti svoja prizadevanja za uveljavitev izvajanja obstoječe zakonodaje o notranjem trgu in skladnost z njo; ker je za pravilno delovanje notranjega trga nujno, da bodo pravila o povezovanju trgov osnovana bolj na uredbah in ne na direktivah;

AC.

ker je evropsko povezovanje nedvomno nepovraten in postopen proces;

AD.

ker je z demokratičnega vidika in ob upoštevanju vseh določb Lizbonske pogodbe nesprejemljivo, da predsednik Evropskega parlamenta, sestavljenega iz izvoljenih poslancev, ki zastopajo več kot 502 milijona evropskih državljanov, ni bil vključen v pripravo zgoraj omenjenega poročila z naslovom „Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji“;

AE.

ker je prišel čas, da politični voditelji Unije in znotraj nje pokažejo svojo odločnost, ustvarjalnost, pogum, trdnost in vodilno vlogo pri odpravi preostalih pomanjkljivosti, ki še naprej ovirajo pravilno delovanje ekonomske in monetarne unije (EMU); ker je medvladna metoda dosegla, kar je lahko, in ni primerna za demokratično in učinkovito odločanje v 21. stoletju; ker je treba narediti preskok v resnično zvezno Evropo;

AF.

ker zgoraj omenjeno poročilo z naslovom „Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji“ nedvoumno predstavlja pot naprej in si s strukturnimi ukrepi prizadeva za prekinitev kroga nezaupanja; ker bi moralo poročilo nameniti pozornost tudi socialni razsežnosti;

AG.

ker je Evropski svet na zasedanju dne 28. in 29. junija 2012 pozval svojega predsednika, naj razvije specifičen in časovno omejen načrt za vzpostavitev prave ekonomske in monetarne unije; ker je razvoj globalne dolgoročne vizije prek načrta pomemben znak, ki bi lahko prispeval k ponovni vzpostavitvi zaupanja, ki bi se lahko krepilo s postopnim izvajanjem načrta;

AH.

ker stalen napredek pri izvajanju dolgoročnega načrta ne zagotavlja takojšnje rešitve za izhod iz krize in ne bi smel upočasniti izvajanja potrebnih kratkoročnih ukrepov;

AI.

ker ni mogoče izključiti, da bodo za krepitev demokratične legitimnosti povsem delujoče ekonomske in monetarne unije (EMU) potrebne nove spremembe Pogodbe; ker bi morala Komisija oblikovati seznam tekočih zakonodajnih pobud, ki jih institucionalne spremembe na daljši rok ne smejo časovno zamakniti;

AJ.

ker bodo za dokončno vzpostavitev prave EMU v Uniji srednjeročno potrebne spremembe Pogodbe;

AK.

ker je za dosego demokratičnega soglasja za prihodnjo celovito in uspešno spremembo Pogodbe treba v celoti izkoristiti postopke in fleksibilnost obstoječih Pogodb, da se čim prej izboljša upravljanje ekonomske in monetarne unije (EMU) v okviru oblikovanja pravega evropskega političnega prostora;

AL.

ker ima Evropski parlament pravico, da Svetu predloži predloge za spremembo Pogodb, ki jih mora naknadno preučiti Konvencija, da se dokončno oblikuje prava ekonomska in monetarna unija (EMU) s povečanjem pristojnosti Unije, predvsem na področju gospodarske politike, ter z okrepitvijo proračunske zmogljivosti Unije in njenih lastnih sredstev, vloge in demokratične odgovornosti Komisije ter posebnih pravic Evropskega parlamenta;

AM.

ker ni realno ali primerno misliti, da bi se takšna Konvencija lahko zgodila pred naslednjimi volitvami v Evropski parlament; ker bi se priprave na takšno Konvencijo morale začeti pred naslednjimi volitvami v Evropski parlament;

AN.

ker ukrepi, predlagani v obstoječih Pogodbah, in prihodnje spremembe Pogodb ne bi smeli izključevati možnosti pridružitve držav članic ter bi morali zagotavljati celovitost Unije;

AO.

ker prihodnje spremembe Pogodb ne bi smele ovirati hitrega izvajanja tistega, kar je že mogoče doseči v okviru obstoječih Pogodb; ker obstoječi Pogodbi ponujata veliko možnosti za bistven napredek na poti k ekonomski in monetarni uniji, ki temelji na izboljšanem in bolj povezanem okviru finančne, proračunske in gospodarske politike ter na trdnejši demokratični legitimnosti in odgovornosti;

AP.

ker do zdaj še niso bile izkoriščene vse možnosti Lizbonske pogodbe v zvezi s politiko zaposlovanja in socialno politiko, in sicer najprej in predvsem glede:

AQ.

ker člen 48(7) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) za sprejetje akta, za katerega je po PDEU potreben poseben zakonodajni postopek, predvideva poseben postopek v skladu z rednim zakonodajnim postopkom; ker člen 333 PDEU vsebuje tudi določbe, ki omogočajo uporabo rednega zakonodajnega postopka v okviru okrepljenega sodelovanja;

AR.

ker bi morala obstajati ambicija, da vse države članice skupaj napredujejo proti trdnejši evropski zvezi; ker bi utegnile biti potrebne odločitve, ki veljajo le za evroobmočje, če so zahtevane ali utemeljene na podlagi specifičnosti evroobmočja, ob vključevanju razumnih in poštenih možnosti pridružitve drugih držav članic z uravnoteženimi pravicami in obveznostmi;

AS.

ker je skupna evropska strategija za mlade nujna za boj proti brezposelnosti mladih in nevarnosti, da Evropa izgubi celo generacijo;

AT.

ker so bili dosedanji ukrepi za stabilizacijo finančnega sistema nezadostni, da bi se v celoti ponovno vzpostavilo zaupanje; ker je imela Evropska centralna banka (ECB) s serijo izjemnih ukrepov začasne pomoči za države članice in banke ključno vlogo pri teh reševalnih operacijah, pri tem pa ni zanemarila glavnega cilja, tj. zagotavljanja stabilnosti cen;

AU.

ker operativna neodvisnost Evropske centralne banke (ECB) na področju monetarne politike, ki jo določa Pogodba, ostaja temelj za verodostojnost ekonomske in monetarne unije (EMU) in enotne valute;

AV.

ker negotov položaj bančnega sektorja v več državah članicah in Uniji kot celoti ogroža realno gospodarstvo in javne finance ter prekomerno obremenjuje davkoplačevalce in razvoj realnega gospodarstva s stroški obvladovanja bančne krize, kar ovira rast; ker obstoječi mehanizmi in strukture ne morejo preprečiti širjenja negativnih učinkov prelivanja;

AW.

ker so države članice v težavah zaradi očitne neusklajenosti med bankami, ki izvajajo operacije na ravni evropskega trga, in pogojnimi obveznostmi, ki jih prevzemajo njihove države; ker se je v tej krizi izkazalo, da je vez med bankami in državami močnejša in bolj škodljiva v monetarni uniji, kjer je notranja obrestna mera fiksna in kjer na ravni Unije ni mehanizma, ki bi zmanjšal stroške prestrukturiranja bank;

AX.

ker je odprava negativnih povratnih zank med državami, bankami in realnim gospodarstvom bistvena za nemoteno delovanje ekonomske in monetarne unije (EMU);

AY.

ker je kriza povzročila razpršenost obrestnih mer in tudi dejansko razdrobila enotni trg za finančne storitve;

AZ.

ker je Parlament večkrat in dosledno poudaril, da je treba nujno sprejeti dodatne in daljnosežne ukrepe za odpravo krize v bančnem sektorju; ker bi bilo treba razlikovati med kratkoročnimi ukrepi za stabilizacijo akutnih kriznih razmer v bančnem sektorju ter srednje- in dolgoročnimi ukrepi, vključno z zavezami z vrha G-20 glede pravočasnega, popolnega in doslednega izvajanja mednarodno dogovorjenih pravil o bančnem kapitalu, likvidnosti in finančnem vzvodu, namenjenimi vzpostavljanju povsem delujoče evropske bančne unije;

BA.

ker ukrepi, sprejeti v okviru take bančne unije, ne bi smeli ogrožati nadaljnjega pravilnega delovanja notranjega trga za finančne storitve in prostega pretoka kapitala;

BB.

ker bi morale finančne institucije in njihovi predstavniki delovati odgovorno in v skladu z visokimi moralnimi standardi ter tako podpirati realno gospodarstvo;

BC.

ker Unija potrebuje vzpostavitev enotnega evropskega nadzornega mehanizma za bančne institucije; ker sta za zagotovitev potrebnega zaupanja na finančnem trgu in stabilnosti na skupnem notranjem trgu za finančne storitve bistvena evropski okvir za trdna in učinkovita jamstva za vloge ter za reševanje bank;

BD.

ker bi morali vse ukrepe za vzpostavitev bančne unije spremljati večja preglednost in odgovornost institucij, ki jo izvajajo;

BE.

ker bi bilo treba preučiti vprašanje, ali je treba zahtevati ločitev nekaterih posebno tveganih finančnih dejavnosti od bank, ki sprejemajo depozite znotraj bančne skupine, v skladu z Liikanenovim poročilom;

BF.

ker bi morali nadzorni organi na splošno zaznati in odpraviti težave na začetni stopnji, da bi preprečili pojav kriz ter ohranili finančno stabilnost in odpornost;

BG.

ker imajo večino pooblastil za bančni nadzor v današnji Uniji nacionalni nadzorniki, usklajevalno vlogo pa ima Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (EBA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 (1); ker se je sedanji sistem nacionalnega nadzora izkazal za preveč razdrobljenega, da bi lahko obvladal sedanje izzive;

BH.

ker je visokokakovosten in učinkovit evropski nadzorni mehanizem nujno potreben za zagotovitev učinkovitega zaznavanja težav in odločnega spopadanja z njimi, za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev med vsemi bančnimi institucijami, da se ponovno vzpostavi čezmejno zaupanje, in preprečevanje razdrobljenosti notranjega trga;

BI.

ker bi bilo treba jasno razdeliti operativne pristojnosti med evropskim nadzornim mehanizmom in nacionalnimi nadzornimi organi, in sicer glede na velikost in poslovne modele bank ter nadzorne naloge, ob uporabi načel sorazmernosti in subsidiarnosti;

BJ.

ker sta evropski nadzor bančnih institucij v ekonomski in monetarni uniji in krepitev vloge EBA pri ohranjanju notranjega trga absolutni prednostni nalogi za rešitev krize; ker pa je zaradi stabilnosti notranjega finančnega trga treba zagotoviti, da je državam članicam, katerih valuta ni evro in ki se odločijo za udeležbo v enotnem nadzornem mehanizmu prek tesnega sodelovanja, dodeljena formula udeležbe, ki zagotavlja simetrično razmerje med sprejetimi obveznostmi in vplivom na postopek sprejemanja odločitev;

BK.

ker bi moral enotni nadzorni mehanizem že od samega začetka zajemati finančne institucije, ki potrebujejo neposredno podporo Unije, ter sistemsko pomembne finančne institucije;

BL.

ker neodvisnost enotnega evropskega nadzornega mehanizma od vplivov politike in sektorja ne pomeni, da je izvzet iz obveznosti, da Parlamentu pojasni in utemelji ukrepe in odločitve, sprejete na področju evropskega nadzora, ter odgovarja zanje, redno in kadar koli to zahtevajo razmere, glede na vpliv, ki jih lahko imajo nadzorni ukrepi na javne finance, banke, zaposlene in stranke; ker učinkovita demokratična odgovornost med drugim zahteva, da Parlament odobri predsednika ali predsednico nadzornega sveta enotnega nadzornega mehanizma, ki je izbran z javnim izbirnim postopkom, da ima predsednik obveznost poročati in biti zaslišan v Parlamentu, da ima Parlament pravico pisno ali ustno postavljati vprašanja ter pravico do preiskave v skladu s PDEU;

BM.

ker bo lahko v prihodnosti evropski mehanizem za stabilnost (ESM) pod določenimi pogoji neposredno financiral banke v težavah; ker je iz tega razloga zagotovitev delovanja enotnega nadzornega mehanizma prva in najbolj nujna naloga na poti do vzpostavitve bančne unije;

BN.

ker bi moral enotni sklop pravil (enotna pravila), ki ga oblikuje Evropski bančni organ (EBA), zagotoviti popolnoma usklajena pravila in njihovo enotno uporabo po vsej Uniji; ker so oblikovanje enotnih pravil v zvezi z bančnim nadzorom ter širše usklajene in strožje bonitetne zahteve nujne za učinkovito delovanje enotnega nadzornega mehanizma, saj evropski nadzornik ne more uporabljati različnih nacionalnih bonitetnih pravil;

BO.

ker bi bilo treba pravila glasovanja v EBA po vzpostavitvi enotnega nadzornega mehanizma skrbno prilagoditi, da se okrepi konstruktivno sodelovanje med državami članicami evroobmočja in državami članicami, ki niso del evroobmočja, ter da so interesi vseh držav članic v celoti upoštevani;

BP.

ker je treba brez odlašanja končati zakonodajne postopke v obravnavi, povezane z enotnim nadzornim mehanizmom;

BQ.

ker je treba za izvajanje nove finančne strukture nujno nadaljevati pogajanja o direktivah o sistemih zajamčenih vlog in o odškodninskih shemah za vlagatelje, saj pogajanja med Parlamentom in Svetom o teh vprašanjih mirujejo kljub njihovemu bistvenemu pomenu pri zagotavljanju skupnih mehanizmov za reševanje bank in jamčenje depozitov strank;

BR.

ker so za enotni evropski okvir zajamčenih vlog potrebne enotne, skupne in stroge zahteve, ki se uporabljajo za vse sisteme zajamčenih vlog v Uniji, da se zagotovijo enaka zaščita, enaka stabilnost sistemov zajamčenih vlog in enaki konkurenčni pogoji; ker je le tako mogoče ustvariti pogoje za potrebno prilagodljivost, da se ustrezno upoštevajo posebne nacionalne okoliščine v finančnem sektorju;

BS.

ker bi dolgoročni cilj lahko bil evropski sklad za zajamčene vloge z delujočimi sistemi zajamčenih vlog, ki imajo ustrezno finančno podporo, s čimer bi se povečala verodostojnost in zaupanje vlagateljev, ko bi začela delovati učinkovit okvir za reševanje in učinkovit enotni nadzorni mehanizem;

BT.

ker so predhodno načrtovanje, hitrost, pravočasno ukrepanje, ustrezna skrbnost, dostop do kakovostnih informacij in verodostojnost bistveni za obvladovanje bančnih kriz;

BU.

ker bi bilo treba vzpostaviti enotno evropsko ureditev za sanacijo in reševanje, najbolje vzporedno z začetkom veljavnosti enotnega nadzornega mehanizma, ki bi obnovila sposobnost preživetja bank v težavah in reševala nezdrave finančne institucije;

BV.

ker ima kratkoročno vsekakor prednost sprejetje sedanjih predlogov Komisije za okvir kriznega upravljanja za banke v težavah;

BW.

ker je splošni namen učinkovitega sistema reševanja in okvira za sanacijo zmanjšati možnost morebitne uporabe davkoplačevalskih sredstev, potrebnih za sanacijo in reševanje bančnih institucij;

BX.

ker morata biti zaradi zaščite zasebnih prihrankov evropski sklad za zajamčene vloge ter evropski sklad za sanacijo in reševanje funkcionalno ločena, a učinkovito povezana;

BY.

ker bi morali imeti mehanizmi za reševanje in zajamčene vloge močno finančno strukturo, v prvi vrsti predhodno financirano, ki temelji na prispevkih sektorja, pri čemer bi moral prispevek zadevne finančne institucije odražati tveganost te institucije, evropska javna sredstva pa bi služila le kot končno varovalo, zmanjšano na najmanjši možni obseg;

BZ.

ker je v zvezi s tem zgoraj omenjeno poročilo „Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji“ pomemben korak naprej, saj priznava, da je treba „za nemoteno delovanje EMU ne le hitro in dosledno izvesti že dogovorjene ukrepe v okviru okrepljenega gospodarskega upravljanja (zlasti Pakta za stabilnost in rast ter Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju), temveč sprejeti tudi konkretne ukrepe za vzpostavitev fiskalne unije“;

CA.

ker so zdrave javne finance, uravnoteženi proračuni v teku celotnega gospodarskega ciklusa in obeti srednjeročno trajnostne rasti ter ustrezne ravni javnih naložb osnovni pogoj za dolgoročno gospodarsko in finančno stabilnost, socialno državo in plačilo stroškov pričakovanega demografskega razvoja;

CB.

ker je za nemoteno delovanje EMU potrebno celovito in hitro izvajanje ukrepov, ki so že bili dogovorjeni v sklopu okrepljenega okvira gospodarskega upravljanja, kot sta okrepljen Pakt za stabilnost in rast ter evropski semester, dopolnjena s politikami za spodbujanje rasti; ker bodo v največ petih letih od začetka veljavnosti Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju na podlagi ocene izkušenj z njenim izvajanjem narejeni potrebni koraki v skladu s PEU in PDEU, z namenom, da se vsebina Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju vključi v pravni okvir Unije;

CC.

ker Pakt za rast in delovna mesta vztraja, da je treba izvajati rasti prijazno fiskalno konsolidacijo, ter poziva, naj se posebna pozornost posveti naložbam v področja, usmerjena v prihodnost; ker bi morala Komisija pripraviti predloge za opredelitev naložb, ki jim je treba dati prednost znotraj meja fiskalnega okvira Unije in nacionalnih fiskalnih okvirov;

CD.

ker je kriza jasno poudarila potrebo po kakovostnem preskoku k trdnejši in bolj demokratični fiskalni uniji s povečanjem lastnih sredstev Unije in učinkovitejšimi mehanizmi za odpravo netrajnostnih fiskalnih usmeritev, zmanjšanje stopnje zadolženosti in določitev zgornjih mej proračunskega salda držav članic;

CE.

ker je potrebno, da „pravo ekonomsko in monetarno unijo“ podprejo in sprejmejo državljani Unije; ker je zato treba poudariti potrebo po vključitvi oblikovalcev politik, socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe na vseh političnih ravneh;

CF.

ker bi dodatni mehanizmi za zagotavljanje, da vse države članice izpolnjujejo svoje zaveze v posameznih proračunskih postopkih, morali okrepiti in ne oslabiti trenutni okvir gospodarskega upravljanja; ker je treba okrepiti neodvisno vlogo evropskega komisarja za ekonomske in monetarne zadeve, to pa morajo spremljati močni mehanizmi odgovornosti Parlamentu in Svetu; ker je treba ustanoviti evropsko zakladnico pod vodstvom evropskega finančnega ministra, ki bi individualno odgovarjal Parlamentu;

CG.

ker za namen ustanovitve urada evropske zakladnice, ki bi jo vodil evropski finančni minister, lahko uporabi klavzula o fleksibilnosti (člen 352 PDEU), kar je bistveni element prave ekonomske in monetarne unije;

CH.

ker člen 136 PDEU omogoča sprejetje – po enem od ustreznih zakonodajnih postopkov iz členov 121 in 126 PDEU – posebnih ukrepov za večjo uskladitev in nadzorovanje proračunske discipline držav članic, katerih valuta je evro; ker lahko taka zakonodaja določa, da se na Komisijo prenesejo pooblastila, da sprejema nezakonodajne akte, ki se splošno uporabljajo in dopolnjujejo ali spreminjajo nekatere nebistvene elemente zakonodajnega akta; ker PDEU Evropskemu parlamentu ali Svetu podeljuje pravico do preklica prenosa pooblastil na Komisijo;

CI.

ker ima v skladu z obstoječim splošnim pravilom pravnega reda Unije Sodišče Evropske unije pooblastilo za to, da pri razlagi in uporabi Pogodb zagotavlja upoštevanje prava Unije, razen če je slednje izrecno izključeno;

CJ.

ker bi morala tristranska pogajanja o tako imenovanih ureditvah „dvojnega svežnja“ kmalu prinesti konkretne politične rezultate;

CK.

ker je Pakt za stabilnost in rast zasnovan kot ciklični instrument za stabilizacijo, ki s tem, ko državam članicam dovoljuje do triodstotni primanjkljaj, omogoča preprečevanje in odpravo gospodarskih pretresov v zadevni državi članici; ker ta proticiklična politika lahko deluje le, če države članice v dobrih časih dosegajo proračunske presežke; ker so mehanizmi finančne pomoči, kot je ESM, ukrep v skrajni sili;

CL.

ker morajo države članice pogodbenice Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji sporočati svoje načrte za izdajanje javnega dolga Komisiji in Svetu, kar omogoča pravočasno usklajevanje izdajanja dolžniških instrumentov na ravni Unije;

CM.

ker lahko države članice, katerih valuta je evro, v skladu z obstoječima Pogodbama financirajo povečani proračun Unije v okviru postopka lastnih sredstev z uvedbo posebnih davkov ali dajatev po postopku okrepljenega sodelovanja; ker bi bilo treba pri tem dati posebno prednost povezavi z obstoječim proračunskim okvirom Unije, ob tem pa ne bi smeli ogroziti tradicionalnih funkcij, proračuna Unije, da finančno podpira skupne politike; ker bi morala tako povečana proračunska sposobnost zagotavljati rast in socialno kohezijo s preprečevanjem neravnotežij, strukturnih odstopanj in finančnih ki so neposredno povezane z monetarno unijo;

CN.

ker bi skupno izdajanje dolžniških instrumentov na dolgi rok in po izpolnitvi strogih pogojev lahko bilo način za dopolnitev EMU; ker bi bile za skupno izdajanje dolžniških instrumentov s solidarno odgovornostjo v evroobmočju potrebne spremembe Pogodb;

CO.

ker se za skupno izdajanje dolžniških instrumentov vzpostavlja trajnosten fiskalni okvir, namenjen krepitvi gospodarskega upravljanja, fiskalne discipline in skladnosti s Paktom za stabilnost in rast, ter oblikujejo nadzorni instrumenti za preprečevanje moralnega tveganja;

CP.

ker bi morala močnejša in bolj povezana fiskalna unija vključevati postopen prenos v sklad za odkup dolgov;

CQ.

ker lahko neverodostojna uvedba instrumentov za skupno izdajanje dolžniških instrumentov povzroči neobvladljive posledice in izgubo dolgoročnega zaupanja v sposobnost evroobmočja za odločno ukrepanje;

CR.

ker sta zaradi dolžniške krize Unija in predvsem evroobmočje vzpostavila nove instrumente finančne solidarnosti v Evropi: evropski instrument za finančno stabilnost (EFSF), Evropski mehanizem za stabilnost (ESM) in druge projekte, povezane z načrtom za pravo EMU; ker je finančni učinek teh instrumentov po višini zneskov mnogo večji od učinka proračuna Unije in ker je inovativna zamisel centralnega proračuna za evroobmočje, ki bi ga financirale članice evroobmočja, zdaj predstavljena kot glavno jamstvo za novo finančno solidarnost;

CS.

ker je zaradi povečanega števila teh instrumentov solidarnosti težko oceniti dejanski prispevek posameznih držav članic k evropski solidarnosti, ta prispevek pa močno presega njihov finančni prispevek v proračun Unije; ker bodo poleg tega zaradi razlik med obstoječimi instrumenti z vidika njihove pravne podlage, načina ukrepanja in zadevnih držav članic evropski voditelji verjetno težko upravljali celoten sistem, večina evropskih državljanov ga bo težko razumela, parlamentarni nadzor nad njim pa ne bo mogoč;

CT.

ker bi bilo s klavzulo o fleksibilnosti (člen 352 PDEU) v povezavi s členom 136 PDEU mogoče evropski mehanizem za stabilnost (ESM) vključiti v evropski pravni okvir;

CU.

ker lahko Svet v skladu z obstoječima Pogodbama določi opredelitve za uporabo „klavzule o nereševanju iz finančnih težav“ na predlog Komisije in po posvetovanju s Parlamentom (člen 125(2) PDEU);

CV.

ker bi morali visoki standardi demokratične odgovornosti na ravni Unije veljati za trojko;

CW.

ker bi aktivnosti Komisije v okviru fiskalne in gospodarske unije morale temeljiti na ustreznem socialnem dialogu in bi morale v celoti spoštovati avtonomijo socialnih partnerjev;

CX.

ker je treba neodvisnost evropskega statističnega sistema zavarovati na nacionalni in ravni Unije, da se ohrani verodostojnost evropske statistike v njeni ključni vlogi podpornice v celoti uveljavljeni fiskalni uniji (z visokokakovostnimi standardi in sistemskim pristopom k oblikovanju, pripravi in preverjanju natančnosti statistike javnih financ);

CY.

ker bi se morali javni računovodski standardi uporabljati v vseh državah članicah enotno in bi morali biti podvrženi mehanizmom notranje in zunanje revizije, kar je bistveno dopolnilo k večjim pristojnostim Komisije in večji usklajevalni vlogi Računskega sodišča in nacionalnih računskih sodišč pri preverjanju kakovosti nacionalnih virov, porabljenih za določanje podatkov o nacionalnem dolgu in primanjkljaju;

CZ.

ker je bil do sedaj velik poudarek namenjen monetarni strani EMU, medtem ko je treba nujno zgraditi pravo ekonomsko unijo, pri čemer bi strategija „Evropa 2020“ morala dati zavezujoč okvir za zasnovo in izvajanje ekonomskih politik;

DA.

ker je pakt „evro plus“, strategijo Evropa 2020 in Pakt za rast in delovna mesta treba vključiti v zakonodajo Unije in ker utirajo pot uvedbi kodeksa za doseganje konvergence gospodarstev držav članic;

DB.

ker je evropski semester, kot je določen v preventivnem delu Pakta za stabilnost in rast, ustrezen okvir za usklajevanje gospodarskih politik in proračunskih izbir, ki se izvajajo na nacionalni ravni v skladu s priporočili za posamezne države, ki jih je sprejel Svet;

DC.

ker člen 9 PDEU poziva k spodbujanju visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanju ustrezne socialne zaščite, boju proti socialni izključenosti ter visoki stopnji izobraževanja, usposabljanja in varovanja zdravja ljudi;

DD.

ker so fiskalna konsolidacija, zmanjšanje prevelikih makroekonomskih neravnovesij, strukturne reforme in naložbe nujni za izhod iz krize ter zagotovitev kakovostne in trajnostne rasti in zaposlovanja v družbi, ki temelji na znanju, kar odraža dejansko vlogo EMU v socialnem tržnem gospodarstvu; ker strukturne reforme prinašajo rezultate šele na dolgi rok;

DE.

ker lahko Pakt za rast in delovna mesta, ki je bil odobren na evropskem vrhu 28. in 29. junija 2012, bistveno prispeva k evropski rasti, zaposlovanju in večji sposobnosti konkuriranja; ker morajo Unija in države članice prevzeti odgovornost in hitro ukrepati, da bi se dokončno vzpostavil notranji trg in sprostil njegov potencial; ker je preusmeritev pozornosti s sprejetjem Pakta za rast dobrodošla, čeprav mobilizacija sredstev za ukrepe za spodbujanje rasti iz strukturnih skladov zajema le prerazporeditev obstoječih sredstev, kar pomeni, da niso zagotovljena dodatna finančna sredstva;

DF.

ker morajo države članice nemudoma izvesti dogovorjene reforme v okviru nacionalnih programov reform in ker je naloga nacionalnih parlamentov, da zagotovijo pravočasen in z informacijami podprt nadzor ukrepov svojih vlad na tem področju;

DG.

ker popolno delovanje notranjega trga preprečujejo ovire, ki so v nekaterih državah članicah še vedno prisotne; ker je za koriščenje celotnega potenciala rasti gospodarstva Unije potrebno dokončanje notranjega trga zlasti na področjih storitev, energetike, telekomunikacij, standardizacije, poenostavitve pravil o javnem naročanju, omrežnih panog, elektronskega poslovanja in režima avtorskih pravic;

DH.

ker bo tesnejše gospodarsko in proračunsko povezovanje brez tesnejšega usklajevanja na področju obdavčevanja ogroženo; ker pravilo soglasja na področju obdavčevanja ovira napredek na tem področju in bi bilo treba pogosteje uporabiti instrument okrepljenega sodelovanja; ker se je pri tem mogoče sklicevati na stališče Parlamenta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) in davku na finančne transakcije (FTT); ker je na področju obdavčevanja očitna potreba po zbliževanju med ustroji davčnih sistemov in davčno osnovo v državah članicah; ker je škodljiva davčna konkurenca med državami članicami v očitnem nasprotju z logiko notranjega trga in jo je treba preprečiti;

DI.

ker je pomembno, da je oživljanje gospodarstva skladno s politiko trga dela, ki spodbuja iskanje zaposlitve in podjetniški duh ter zmanjšuje strukturno brezposelnost, zlasti mladih, starejših in žensk, ob tem pa varuje evropski socialni model in v celoti upošteva vlogo socialnih partnerjev ter pravico do pogajanja, sklepanja ali izvajanja kolektivnih pogodb ter pravico do kolektivnih ukrepov v skladu z nacionalnimi zakoni in praksami; ker bi bilo v tem smislu treba spodbujati povezovanje trgov dela držav članic za krepitev čezmejne mobilnosti delovne sile;

DJ.

ker je pri nekaterih ključnih vprašanjih gospodarske politike, ki so posebej pomembna za rast in zaposlovanje, treba uvesti obvezno usklajevanje na ravni Unije;

DK.

ker trajnostnih in vzdržnih javnih financ ni mogoče doseči le z gospodarno porabo omejenih vladnih sredstev, ampak tudi s poštenim obdavčevanjem, progresivnimi davki, dobro organiziranim pobiranjem davkov, učinkovitejšim bojem proti vsem oblikam davčnih goljufij in davčne utaje, davčnim sodelovanjem in usklajevanjem z namenom omejiti škodljivo davčno konkurenco ter z dobro zasnovanim davčnim sistemom, ki spodbuja razvoj podjetništva in ustvarjanje delovnih mest;

DL.

ker bi morale biti države članice odgovorne za izvajanje strategije „Evropa 2020“;

DM.

ker bi bil potreben vmesni pregled strategije Evropa 2020, v okviru katerega se ne bi smeli izogniti poimenski navedbi kršiteljev in s katerim bi bilo treba preučiti, ali je cilje treba izpopolniti ali prilagoditi in kako bi bilo mogoče povečati pritisk na države članice, da jih izpolnijo;

DN.

ker ima razpoložljivost kakovostne evropske statistike bistveno vlogo v samem jedru novega gospodarskega upravljanja, predvsem pa je predpogoj za podporo pravilnega delovanja glavnih procesov nadzora in uveljavljanja, kot so evropski semester, postopek makroekonomskih neravnovesij in strategija Evropa2020;

DO.

ker si je treba nadalje prizadevati za posodobitev metod priprave evropske statistike, da bi tako zagotovili visoke standarde, stroškovno učinkovitost in ustreznost sredstev ter omogočili potrebno širjenje in dostop organom oblasti, gospodarskim akterjem in državljanom;

DP.

ker Unija dolguje svojo legitimnost demokratičnim vrednotam, ciljem, ki jih zasleduje, ter pristojnostim, instrumentom in institucijam;

DQ.

ker ta legitimnost izhaja iz dvojnega zastopanja državljanov, in sicer ljudi, ki jih zastopa Parlament, in držav članic, ki jih zastopa Svet;

DR.

ker se je zaradi trajajoče krize in načina sprejemanja nekaterih ukrepov za boj proti krizi okrepila razprava o stopnjevanju demokratične narave sprejemanja odločitev v EMU;

DS.

ker bi politični voditelji in predstavniki institucij, agencij in drugih organov Unije morali biti politično odgovorni Parlamentu; ker bi morali pred pristojnim odborom Parlamenta redno poročati in imeti letne predstavitve svojega dela in napovedi;

DT.

ker je Evropski svet v zadnjih letih iskal način za izhod iz krize ter oblikoval več predlogov, za katere Unija v skladu s Pogodbama ni bila vedno jasno pristojna;

DU.

ker je mogoče obžalovati odločitev Evropskega sveta, da ubere medvladno pot, ki ni vključila Parlamenta kot pomembnega akterja pri iskanju načina za izhod iz krize, čeprav je bila v nekaterih primerih neizogibna;

DV.

ker bi morale biti v zvezi s predlogi, ki sodijo v pristojnost Unije, odločitve sprejete po rednem zakonodajnem postopku, ki v celoti vključuje Parlament;

DW.

ker bi za izvršilne pristojnosti Komisije pri pristopu k okviru gospodarskega upravljanja, ki temelji na pravilih, kakor je določeno zlasti v okrepljenem Paktu za stabilnost in rast in makroekonomskem mehanizmu nadzora, morala veljati naknadni demokratični nadzor s strani Parlamenta in odgovornost Parlamentu;

DX.

ker bi bilo medvladne instrumente, ki so bili oblikovani od začetka krize decembra 2009, treba prenesti pod okrilje Skupnosti;

DY.

ker so potrebni bolj demokratičen nadzor, sodelovanje in soodločanje v zvezi z ekonomsko, monetarno in socialno politiko, obdavčevanjem, večletnim finančnim okvirom in lastnimi sredstvi; ker bi bilo v ta namen treba aktivirati obstoječe premostitvene klavzule;

DZ.

ker ni sprejemljivo, da predsednik Evropskega parlamenta ne more biti prisoten med celotnim trajanjem zasedanj Evropskega sveta in vrha držav evroobmočja; ker bi bilo treba nujno najti rešitev za to pomanjkanje demokratične legitimnosti, in sicer s političnim sporazumom med obema institucijama;

EA.

ker je treba nujno odpraviti sedanji demokratični primanjkljaj EMU, vsak nadaljnji korak v smeri bančne, fiskalne in ekonomske unije pa tesno povezati s povečano demokratično legitimnostjo in odgovornostjo na ravni Unije;

EB.

ker je treba, kadar koli se nove pristojnosti prenesejo na raven Unije ali se ustvarijo na ravni Unije ali pa se ustanovijo nove institucije Unije, zagotoviti ustrezno legitimnost in demokratični nadzor s strani Parlamenta ter odgovornost do njega;

EC.

ker noben medvladni sporazum med državami članicami ne sme ustvariti struktur, vzporednih strukturam Unije; ker mora za vse sporazume, s katerimi se uvajajo mednarodni ali nadnacionalni režimi, veljati demokratični nadzor s strani Parlamenta;

ED.

ker je zagotavljanje priprave, preverjanja in širjenja kakovostne evropske statistike s pomočjo pravega evropskega statističnega sistema ključni prispevek k povečanju popolne preglednosti in učinkovite javne odgovornosti pri zasnovi, upravljanju, izvajanju in izvrševanju politik Unije na ravni Unije in nacionalni ravni;

EE.

ker je treba okrepiti sodelovanje med Parlamentom in nacionalnimi parlamenti na podlagi Protokola št. 1 k PEU in PDEU o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji (Protokol št. 1), da se izboljšata izmenjava stališč in kakovost parlamentarne dejavnosti na področju upravljanja ekonomske in monetarne unije na ravni Unije in nacionalni ravni; ker se na takšno sodelovanje ne bi smelo gledati kot na oblikovanje novega mešanega parlamentarnega organa, kar bi bilo neučinkovito, pa tudi nezakonito z demokratičnega in ustavnega vidika;

1.

meni, da je treba upravljanje ekonomske in monetarne unije vključiti v institucionalni okvir Unije, kar je predpogoj za njegovo učinkovitost in za zapolnitev sedanje politične vrzeli med nacionalnimi in evropskimi politikami;

2.

poziva vse institucije, naj hitro ukrepajo s kar največjo izrabo možnosti, ki jih ponujata obstoječi Pogodbi in njuni elementi fleksibilnosti, ter se istočasno pripravijo za potrebne spremembe Pogodb za zagotovitev pravne varnosti in demokratične legitimnosti; ponovno poudarja, da bi bilo treba izključiti možnost novega medvladnega sporazuma;

3.

poudarja, da ne ukrepi, predlagani v okviru obstoječih Pogodb, ne prihodnje spremembe Pogodb ne bi smeli izključevati možnosti pridružitve držav članic ter bi morali zagotavljati celovitost Unije;

4.

poziva Svet – ki je dal pooblastilo avtorjem zgoraj omenjenega poročila „Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji“ –, naj kot pripravljavca tega predloga z enakimi pravicami nemudoma vključi tudi predsednika Evropskega parlamenta za okrepitev njegove demokratičnosti legitimnosti;

5.

pozdravlja dejstvo, da je konferenca predsednikov Evropskega parlamenta, čeprav je bila njena vključenost do sedaj le neformalna, zahtevala, da pristojni odbor Parlamenta preuči vsebinske predloge skupaj s tremi predstavniki (pomočniki), ki se v imenu Parlamenta pogajajo s stalnim predsednikom Evropskega sveta;

6.

potrjuje, da bo v celoti uveljavljal svojo posebno pravico, da Svetu predloži predloge za spremembo Pogodb, ki jih mora naknadno preučiti Konvencija, da se s povečanjem pristojnosti Unije, predvsem na področju gospodarske politike, ter z okrepitvijo lastnih sredstev in proračunske zmogljivosti Unije, vloge in demokratične odgovornosti Komisije ter posebnih pravic Evropskega parlamenta dokončno oblikuje prava ekonomska in monetarna unija (EMU);

7.

poziva nacionalne parlamente, naj se vključijo v proces priprave fiskalnih in reformnih načrtov svojih vlad, preden jih te predložijo Uniji; namerava predlagati Konvenciji, naj to izrecno odgovornost doda med dolžnosti, ki jih imajo nacionalni parlamenti v skladu z določbami člena 12 PEU;

8.

poziva predsednika Sveta, naj brez odlašanja v soglasju s Parlamentom po rednem zakonodajnem postopku v skladu z Lizbonsko pogodbo zaključi zakonodajne postopke, ki jih Svet blokira, in jih sprejme, zlasti tiste, ki zadevajo direktivo CRD IV (kapitalske zahteve) in nacionalne sisteme zajamčenih vlog;

9.

meni, da je občutno izboljšanje demokratične legitimnosti in odgovornosti upravljanja evropske ekonomske in monetarne unije (EMU) na ravni EU s povečano vlogo Parlamenta absolutna nuja in predpogoj za vsak nadaljnji korak v smeri bančne, fiskalne in ekonomske unije;

10.

meni, da bi v skladu z obstoječima Pogodbama uskladitev in nadzorovanje proračunske discipline držav članic, katerih valuta je evro, lahko postala zavezujoča in bi ju lahko nadziralo Sodišče Evropske unije na podlagi samega člena 136 PDEU v povezavi s členom 121(6), vendar pa bi z ustavnega vidika ta korak moral priti v poštev samo, če bi občutno okrepil vlogo Parlamenta, kar zadeva natančno izvajanje členov 121(3) in (4) PDEU ter da se dopolni in izvede postopek večstranskega nadzora z delegiranimi akti na podlagi člena 290 PDEU; opozarja, da je v skladu s Pogodbama treba upoštevati spodbujanje visoke stopnje zaposlovanja in zagotavljanje ustrezne socialne zaščite pri opredeljevanju in izvajanju politik in dejavnosti Unije, in sicer z uvajanjem, ob podpori obstoječih strategij, novega sklopa smernic za države članice, ki bo vključeval socialna in ekonomska merila z določenimi najnižjimi standardi, ki bi morali veljati za glavne stebre njihovih gospodarstev;

11.

meni, da „prava EMU“ ne more biti omejena na sistem pravil, ampak zahteva večjo proračunsko zmogljivost na podlagi posebnih lastnih sredstev (vključno z davkom na finančne transakcije), ki bi v okviru proračuna Unije podpirala gospodarsko rast in socialno kohezijo, odpravljala neravnovesja in strukturne razlike ter reševala finančne nujne primere, neposredno povezane z monetarno unijo, ne da bi pri tem ogrozila tradicionalne naloge financiranja skupnih politik;

12.

meni, da v skladu z obstoječima Pogodbama člen 136 PDEU omogoča, da Svet na priporočilo Komisije in z glasovanjem samo držav članic, katerih valuta je evro, sprejema zavezujoče smernice ekonomske politike za države evroobmočja v okviru evropskega semestra; poudarja, da bi spodbujevalni mehanizem okrepil zavezujočo naravo usklajevanja gospodarskih politik; poziva k sprejetju medinstitucionalnega sporazuma, s katerim bi Parlament vključili v pripravo in potrditev letnega pregleda rasti in smernic za gospodarsko politiko in zaposlovanje;

13.

ponovno potrjuje svoj namen, da okrepi sodelovanje z nacionalnimi parlamenti na podlagi Protokola št. 1, in poudarja, da se na takšno sodelovanje ne bi smelo gledati kot na oblikovanje novega mešanega parlamentarnega organa, kar bi bilo neučinkovito, pa tudi nezakonito z demokratičnega in ustavnega vidika; poudarja, da je Parlament popolnoma legitimen parlamentarni organ na ravni Unije za okrepljeno in demokratično upravljanje ekonomske in monetarne unije (EMU);

14.

poziva Komisijo, naj Parlamentu čim prej in po posvetovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi, pri čemer ima Parlament vlogo sozakonodajalca, predloži predloge aktov o izvajanju podrobnih priporočil iz spodnje priloge;

15.

potrjuje, da ta priporočila spoštujejo načelo subsidiarnosti in temeljne pravice državljanov Unije;

16.

poziva Komisijo, naj poleg ukrepov, ki jih je mogoče in treba hitro sprejeti v skladu z obstoječima Pogodbama, pripravi seznam institucionalnih sprememb, ki se lahko izkažejo za potrebne pri vzpostavljanju močnejše strukture EMU, pri čemer mora upoštevati potrebo po celostnem finančnem okviru, celostnem proračunskem okviru in celostnem okviru gospodarskih politik, ob izhajanju iz okrepljene vloge Parlamenta;

17.

meni, da je treba finančne posledice zahtevanega predloga kriti z ustrezno dodelitvijo proračunskih sredstev;

18.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in podrobna priporočila iz priloge pošlje Komisiji, Evropskemu svetu, Svetu, Evropski centralni banki, predsedniku evroskupine ter parlamentom in vladam držav članic.