This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52012DC0375
REPORT FROM THE COMMISSION ANNUAL REPORT 2011 ON RELATIONS BETWEEN THE EUROPEAN COMMISSION AND NATIONAL PARLIAMENTS
POROČILO KOMISIJE LETNO POROČILO ZA LETO 2011 O ODNOSIH MED EVROPSKO KOMISIJO IN NACIONALNIMI PARLAMENTI
POROČILO KOMISIJE LETNO POROČILO ZA LETO 2011 O ODNOSIH MED EVROPSKO KOMISIJO IN NACIONALNIMI PARLAMENTI
/* COM/2012/0375 final */
POROČILO KOMISIJE LETNO POROČILO ZA LETO 2011 O ODNOSIH MED EVROPSKO KOMISIJO IN NACIONALNIMI PARLAMENTI /* COM/2012/0375 final */
POROČILO KOMISIJE LETNO POROČILO ZA LETO 2011
O ODNOSIH MED EVROPSKO KOMISIJO IN NACIONALNIMI PARLAMENTI 1. Uvod To sedmo letno poročilo o odnosih med
Komisijo in nacionalnimi parlamenti je osredotočeno na politični
dialog z nacionalnimi parlamenti v širšem pomenu. Zajema vse relevantne oblike
sodelovanja ter izmenjave informacij in mnenj med Komisijo in nacionalnimi
parlamenti. Posebni vidiki v zvezi z mehanizmom za preverjanje subsidiarnosti
(prek katerega nacionalni parlamenti preverjajo, ali so osnutki zakonodajnih
aktov skladni z načelom subsidiarnosti) so obravnavani v letnem
poročilu o subsidiarnosti in sorazmernosti, ki je objavljeno vzporedno[1] in ga je zato treba obravnavati
kot dopolnilo k temu poročilu. Politični dialog med Komisijo in nacionalnimi
parlamenti obsega stalno razpravo o delovnem programu Komisije in
političnih prednostnih nalogah EU, pisno izmenjavo mnenj o posebnih
dokumentih Komisije (zakonodajnih ali drugih) ter razprave o številnih
političnih vprašanjih v okviru Konference odborov za evropske zadeve
(COSAC) in skupnih parlamentarnih sestankov, medparlamentarnih sestankov
odborov in sestankov skupnega odbora. Zajema tudi vse več dvostranskih
stikov na upravni ali politični ravni, vključno s številnimi obiski
komisarjev pri nacionalnih parlamentih. Dejstvo, da so v letu 2011 skoraj vsi
nacionalni parlamenti poslali svoje stalne predstavnike v Bruselj, je
bistvenega pomena pri krepitvi tega posebnega vidika političnega dialoga. Leta 2010 so bili odnosi Komisije z
nacionalnimi parlamenti še vedno pretežno omejeni na začetek veljavnosti
Lizbonske pogodbe. Poudarek je bil na implementaciji novih določb Pogodbe,
zlasti novega mehanizma za preverjanje subsidiarnosti. Nacionalni parlamenti so
prilagodili svoje postopke preverjanja in politično osredotočenost. Leta 2011 je te odnose zaznamovala
naraščajoča gospodarska, družbena in politična nestabilnost. Ko
je svetovna gospodarska kriza prizadela euroobmočje, so se nacionalne
politične razprave vse bolj osredotočale na vsebino evropskih politik.
V okviru političnega dialoga z nacionalnimi parlamenti v letu 2011 se je
na splošno pokazalo, da se od Komisije veliko pričakuje. Politični dialog v širšem pomenu seveda
zajema širok razpon tem in političnih področij. Vendar pa sta leta
2011 prevladovali dve glavni vprašanji skupnega interesa. Poleg mnenj in
izmenjav glede različnih zakonodajnih ukrepov, ki so bili predlagani v
okviru odziva na gospodarsko in finančno krizo (na primer glede
finančne uredbe, enotnega trga in gospodarskega upravljanja), so bili
nacionalni parlamenti vključeni tudi v razpravo o večletnem
finančnem okviru za obdobje 2014–2020 na splošno in še posebej o
sektorskih predlogih. 2. Razvoj skupnega razumevanja
izzivov V letu 2011 je postajalo vedno bolj jasno, da
je treba poleg rednega parlamentarnega preverjanja evropskih zadev v 40
nacionalnih parlamentarnih domovih vzpostaviti strukturirano izmenjavo mnenj
med nacionalnimi parlamenti in z njimi, da bi se oblikovala skupna perspektiva
glede glavnih evropskih vprašanj in izzivov. Poleg različnih medparlamentarnih sestav,
ki jih vodita Evropski parlament in parlament države članice, ki
predseduje Svetu EU, se je metoda, ki se je doslej uporabljala v okviru
konference COSAC, osredotočala na preverjanje subsidiarnosti, ki temelji
na usklajenem preverjanju delovnega programa Komisije. Vendar se je leta 2010
pozornost preusmerila drugam. Maja 2010 je bilo na srečanju konference
COSAC v Madridu predlagano, da bi moral predsednik Komisije predstaviti delovni
program Komisije za tekoče leto na prvem polletnem srečanju
konference COSAC, medtem ko naj bi na drugem takšnem srečanju predstavil
pregled izvajanja navedenega delovnega programa Komisije. Predsednik Barroso je na podlagi teh
razmislekov na srečanju konference COSAC v Bruslju oktobra 2010 ponovno
poudaril prepričanje Komisije, da bi bilo treba posamezna mnenja
nacionalnih parlamentov ali kolektivne prispevke prek konference COSAC
vključiti v pripravo delovnega programa Komisije, da bi dopolnjevali
formalni strukturirani dialog Komisije z Evropskim parlamentom. Nacionalni
parlamenti bi tako lahko pomagali razviti resnično soglasje glede
področij, na katera bi morala EU osredotočiti svoje politike in vire
v prihodnjih letih. V prvi polovici leta 2011 je madžarsko
predsedstvo konference COSAC upoštevalo to perspektivo in je v skladu s tem
osredotočilo razprave. Na srečanju konference COSAC v Budimpešti maja
2011 je bilo sklenjeno, da mora Komisija v drugi polovici vsakega leta
predložiti delovni program za naslednje leto, načeloma pa je bila podprta
tudi ideja, da se splošna razprava o politikah vključi v postopek
strateškega načrtovanja – čeprav je več nacionalnih parlamentov
dvomilo o izvedljivosti takih predhodnih razprav v okviru konference COSAC,
če ni dokumenta, ki bi lahko služil kot osnova za razpravo. Že ob tej priložnosti je podpredsednik
Komisije Šefčovič ponovno izrazil prepričanje Komisije, da bi se
lahko nacionalni parlamenti za začetek osredotočili na glavno
vprašanje gospodarskega upravljanja. S kolektivnim sodelovanjem v okviru
evropskega semestra bi se nacionalni parlamenti in Evropski parlament
spodbudili k skupnemu razpravljanju o glavnih smernicah politike EU, kot so
opredeljene v strategiji Evropa 2020 in se kažejo v nacionalnih programih
reform ter priporočilih za posamezne države članice ali v letnem
pregledu rasti za zadevno leto. Podpredsednik je kot drug očiten primer,
pri katerem bi skupna ocena pomagala ustvariti širšo sliko, navedel
proračun. Na ta način bi bila najbolje izkoriščena dodana
vrednost medparlamentarnega sodelovanja, namreč glede pregleda dogajanja v
drugih državah članicah, izmenjave najboljših praks in povečanega
medsebojnega pritiska za doseganje rezultatov. V drugi polovici leta 2011 je konferenca COSAC
pod poljskim predsedovanjem pozornost nacionalnih parlamentov osredotočila
na predlog Komisije o večletnem finančnem okviru za obdobje
2014–2020. Kot nadaljevanje tega so poljsko predsedstvo Svetu, Evropski
parlament in Komisija oktobra 2011 skupaj organizirali prvo konferenco na visoki
ravni, posvečeno večletnemu finančnemu okviru po letu 2013. Ta
je se je osredotočila predvsem na nacionalne parlamente, ki so dejavno
sodelovali. Eno od vprašanj, o katerem se je največ razpravljalo, je bilo
vprašanje lastnih sredstev. Prizadevanja nacionalnih parlamentov,
Evropskega parlamenta in Komisije v preteklih dveh letih glede usklajevanja
prednostnih nalog na evropski ravni bi se morala nadaljevati. Gospodarsko
upravljanje in oblikovanje novega večletnega finančnega okvira bosta
verjetno še naprej dve izmed najpomembnejših skupnih tem (glej poglavje 5). 3. Mnenja nacionalnih parlamentov (politični
dialog) Sodelovanje Pisna izmenjava
mnenj in odgovorov med nacionalnimi parlamenti in Komisijo, ki jo je leta 2006
uvedel predsednik Barroso, se v zadnjih šestih letih stalno krepi. Leta 2011 je
bilo od nacionalnih parlamentov prejetih skupaj 622 mnenj, vključno z
obrazloženimi mnenji v okviru mehanizma za preverjanje subsidiarnosti. To
pomeni povečanje za približno 60 % v primerjavi z letom 2010 (387 mnenj),
ko se je število mnenj že povečalo za 55 % v primerjavi z letom 2009
(250 mnenj). Ta naraščajoči trend pa se je nadaljeval tudi v letu
2012, saj je bilo do junija 2012 prejetih že več kot 400 mnenj. Velika večina od 622 mnenj, prejetih v
letu 2011, je vsebovala vsebinske pripombe in vprašanja glede predlogov in
pobud Komisije. Kot v prejšnjih letih je bilo predloženih razmeroma malo (le
64) obrazloženih mnenj v smislu Protokola št. 2 glede kršitve načela
subsidiarnosti. Zelo opazno se je povečalo število mnenj,
prejetih od portugalskega parlamenta, obeh parlamentarnih domov Romunije,
švedskega parlamenta, češkega senata in bolgarskega parlamenta[2]. Leta 2011 samo štirje
parlamentarni domovi niso sodelovali v političnem dialogu (leta 2010 jih
na primer ni sodelovalo 10). Politični dialog že od začetka
prispeva k boljši preglednosti sprejemanja odločitev na evropski ravni in
evropske politike približuje javnim razpravam v državah članicah ter tako
povečuje ozaveščenost javnosti o nekaterih ključnih evropskih
temah. Komisija še naprej spodbuja k tiste parlamente, ki iz različnih
razlogov do zdaj z njo niso aktivno sodelovali pri neposredni izmenjavi mnenj o
vsebini njenih predlogov in strateških pobud, naj se vključijo v ta
politični dialog. To zajema izmenjave v predzakonodajni fazi,
npr. v okviru javnega posvetovanja ter v obliki tematskih stikov in razprav na
politični in strokovni ravni. V več konkretnih primerih se je
izkazalo, da je to za nacionalne parlamente posebej učinkovit način
konstruktivnega prispevanja k oblikovanju bodočih pobud in zakonodaje EU.
Komisija je izrazila pripravljenost, da preuči možnost sistematičnega
opozarjanja nacionalnih parlamentov glede vseh javnih posvetovanj, ko so
organizirana, in da še posebej upošteva pomen prispevkov nacionalnih parlamentov.
Komisija v skladu s svojim sporočilom o pametni pravni ureditvi v Evropski
uniji (COM(2010) 543) zdaj pregleduje izvajanje svoje politike na področju
posvetovanj. Med drugim bo ta pregled zajel potrebo po razširitvi njenih
posvetovanj na dodatne ciljne skupine ter preučitev možnosti za to ter za
izboljšanje kakovosti in preglednosti informacij o rezultatih posvetovanj. Področje uporabe Mnenja nacionalnih parlamentov so bila še
naprej osredotočena na različna vprašanja. 622 mnenj, prejetih v letu
2011, se je nanašalo na veliko število dokumentov Komisije, predvsem na
zakonodajne, pri čemer je bila večina predlogov in pobud predmet le
enega do treh mnenj. Vendar se je število dokumentov Komisije, glede katerih so
mnenja predložili več kot štirje parlamentarni domovi (67 dokumentov),
bistveno povečalo v primerjavi z letom 2010 (25 dokumentov). Predlogi, ki so leta 2011 prejeli največ
pripomb[3],
so bili hkrati tisti, v zvezi s katerimi je bilo predloženih največ
obrazloženih mnenj v okviru mehanizma za preverjanje subsidiarnosti, in sicer
so to predlogi glede skupne konsolidirane osnove za davek od prihodka pravnih
oseb[4] (17 mnenj, vključno z
devetimi obrazloženimi mnenji), začasne ponovne uvedbe nadzora na
notranjih mejah v izrednih razmerah[5]
(11 mnenj v letu 2011, od tega je bilo šest obrazloženih mnenj), pristojnosti,
prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja sodnih odločb na
področju premoženjskopravnih posledic registriranih partnerskih skupnosti[6] (osem mnenj, štiri od teh so
bila obrazložena mnenja) ter skupnega evropskega prodajnega prava[7] (sedem mnenj v letu 2011,
vključno s petimi obrazloženimi mnenji). Leta 2011 se je več kot polovica mnenj,
prejetih v okviru političnega dialoga, navezovala na pet področij
politike – notranji trg in storitve, pravosodje, kmetijstvo, notranje zadeve
ter obdavčitev. Kljub temu, da Komisija spodbuja nacionalne
parlamente, da bi njen delovni program razumeli kot strateško orodje za
pomoč pri oblikovanju soglasja o tem, na kaj bi morala EU
osredotočiti svojo politiko za naslednje leto in pozneje, je zelo malo
nacionalnih parlamentov v okviru političnega dialoga izrazilo
stališča glede delovnega programa Komisije za leto 2011. Politični dialog o ključnih temah Poleg številnih spisov v zvezi z gospodarskim
upravljanjem in večletnim finančnim okvirom so naslednje pobude in
predlogi med tistimi, ki so v letu 2011 pritegnili posebno pozornost
nacionalnih parlamentov: ·
Direktiva o energetski učinkovitosti[8] Parlamentarni domovi so v desetih mnenjih,
predloženih v letu 2011 (v začetku leta 2012 so bila predložena še štiri
mnenja), izrazili dokaj podobna stališča. Po eni strani so bili
zaskrbljeni zaradi finančnih in upravnih obremenitev, po drugi pa so
zahtevali bolj specifičen pristop, ki bi ustrezal posamezni državi, z
več pooblastili za nacionalne in lokalne oblasti. Izrazili so strahove, da
ukrepanje EU na upravni ravni ne bi pustilo dovolj manevrskega prostora za
rešitve, prilagojene nacionalnim in regionalnim razmeram. Dva nacionalna
parlamenta sta v zvezi s tem predložila obrazloženo mnenje, v katerem navajata
kršitev načela subsidiarnosti. Vendar pa so se nacionalni parlamenti
strinjali, da je bilo doseganje 20 % prihranka primarne energije
ključni cilj strategije Evropa 2020. ·
Obdavčitev energentov in električne
energije[9] Od desetih mnenj glede tega predloga, prejetih
v letu 2011, jih je polovica navajala, da priložena ocena učinka ni dovolj
temeljita in ne zagotavlja dovolj kakovostnih in količinskih kazalnikov v
podporo skladnosti predloga z načelom subsidiarnosti. V več mnenjih
je bilo poudarjeno, da bi določbe predloga lahko ogrozile
konkurenčnost gospodarstva EU. Zaskrbljujoče so bile tudi morebitne
upravne, finančne in davčne obremenitve ter potencialni negativni
socialni učinek. ·
Sporočilo o postopkih za nadzor nad
dejavnostmi Europola, ki ga bo izvajal Evropski parlament skupaj z nacionalnimi
parlamenti[10] Komisija je prejela devet mnenj, ki podpirajo
sporočilo Komisije. Velika večina parlamentarnih domov je podprla
idejo, da se izvajanje ustreznega nadzora nad Europolom organizira v okviru
sestankov obstoječega medparlamentarnega odbora, namesto da se bi se
ustanovili novi forumi ali konference. Svetovali so večjo
učinkovitost in prožnost ter predlagali uporabo istih struktur za
parlamentarni nadzor nad Eurojustom. Nacionalni parlamenti so pozvali tudi k
uravnoteženemu pristopu pri določanju obsega parlamentarnih delegacij za
novi nadzorni organ, čeprav so to uravnoteženost različno razumeli. 4. Stiki in obiski Kot v prejšnjih letih so tudi v letu 2011
izmenjavo pisnih mnenj in odgovorov med nacionalnimi parlamenti in Komisijo
dopolnjevali številni osebni stiki in sestanki na politični in upravni
ravni. Podpredsednik Šefčovič, ki je
pristojen za medinstitucionalne odnose, je nadaljeval z rednimi obiski
nacionalnih parlamentov v skladu s ciljem obiskati vsakega vsaj enkrat v
času svojega mandata. V letu 2011 so posamezni komisarji obiskali 24 od 27
nacionalnih parlamentov. Komisija je bila na politični ravni
zastopana na vseh večjih medparlamentarnih sestankih v letu 2011, tudi na
srečanjih konference COSAC in skupnih parlamentarnih sestankih. Visoka
predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko / podpredsednica Komisije,
baronica Ashton, se je udeležila ali je bila zastopana na sestankih COFACC in
CODACC[11]. Konferenca o reformi skupne ribiške politike,
ki jo je oktobra 2011 organizirala Komisija, in prva konferenca na visoki ravni
o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, ki so jo
20. in 21. oktobra 2011 skupaj organizirali predsedstvo Sveta,
Evropski parlament in Evropska komisija, sta bili še zlasti namenjeni
nacionalnim parlamentom, katerih člani so se ju dejavno udeležili. Uradniki Komisije so prav tako še naprej
nastopali pred odbori nacionalnih parlamentov, kadar se je to od njih
zahtevalo, in se redno srečevali s stalnimi predstavniki nacionalnih parlamentov
v Bruslju, da bi razpravljali o različnih bodočih pobudah ali
aktualnih spisih. Leta 2011 so se stalni predstavniki
nacionalnih parlamentov sestali dvakrat s podpredsednikom Šefčovičem
ter po enkrat s podpredsednikom Kallasom in komisarko Georgievo. Prav tako so
se okrepili stiki med Komisijo in nacionalnimi parlamenti v okviru priprav nove
uredbe o demokratičnem nadzoru nad Europolom. V tem okviru je sestanek
januarja 2011 z zainteresiranimi stranmi, vključno s predstavniki
nacionalnih parlamentov, pomenil priložnost za prvo izmenjavo mnenj o vsebini
navedene uredbe. 5. Izzivi skupne politike Odpravljanje posledic gospodarske krize,
spodbujanje rasti in ustvarjanje novih delovnih mest, zlasti za mlade, ter
nadaljnja krepitev evropskega gospodarskega upravljanja bodo tudi v letu 2012
najpomembnejše teme na seznamu evropskih političnih razprav. Na sestanku
medparlamentarnega odbora o gospodarskem upravljanju februarja 2012 v Bruslju
je bil potrjen velik interes tako nacionalnih parlamentov kot Komisije za
okrepljeno izmenjavo mnenj, ne nazadnje zato, ker je evropski semester še vedno
razmeroma nov mehanizem, ki se še razvija. Finančne, gospodarske in dolžniške krize
so pokazale, zakaj je potrebno tesnejše usklajevanje med državami
članicami. Vendar pa morajo tovrstna prizadevanja upoštevati, da mnogi
vidiki gospodarske politike ostajajo v nacionalni pristojnosti. Nacionalne
zainteresirane strani in zlasti nacionalni parlamenti morajo v celoti razumeti
dogajanje na ravni EU in v euroobmočju, da bodo na podlagi ustreznih
informacij lahko sprejemali dobro premišljene odločitve glede gospodarske
politike. V zvezi s tem pomeni uvedba evropskega
semestra leta 2011 pomemben napredek. Letni pregled rasti, ki ga pripravi
Komisija in s katerim se vsako leto začne evropski semester, določa
medsektorske strateške smernice ob upoštevanju EU in euroobmočja, ki jih
morajo države članice upoštevati pri oblikovanju nacionalnih politik.
Uspeh evropskega semestra se meri s tem, koliko se priporočila za
posamezne države odražajo v njihovem oblikovanju nacionalnih politik v drugi
polovici leta – t.i. nacionalnem semestru – v katerem vlade predlagajo in
parlamenti sprejmejo proračun in programe reform. Nacionalni parlamenti imajo bistveno vlogo pri
pojasnjevanju pogosto težkih strateških odločitev, ki imajo vpliv prek
nacionalnih meja, obenem pa je potrebna močna nacionalna podpora, da se
ustvarijo politične razmere, potrebne za uspeh reform. Komisija je v
skladu z navedenim in v skladu s tem, kar je poudarjala v letu 2011, v celoti
zavezana krepiti politični dialog z nacionalnimi parlamenti, zlasti glede
gospodarskega upravljanja. Konkretneje Komisija meni, kot je že navedla
na srečanju konference COSAC v Københavnu aprila 2012, da sta v evropskem
semestru zlasti pomembna dva trenutka, ko bi okrepljeni dialog z nacionalnimi
parlamenti lahko zagotovil dejansko dodano vrednost: prvi nastopi po objavi
letnega pregleda rasti, v katerem Komisija določi širše prednostne naloge
za EU kot celoto za naslednje leto, drugi pa potem, ko je Evropski svet podprl
smernice za posamezne države, ki jih je Komisija pripravila na podlagi
nacionalnih programov reform držav članic ter programov za stabilnost in
za konvergenco. Komisija je v teh ključnih fazah pripravljena in si želi
razpravljati z nacionalnimi parlamenti, tako glede medsektorskih vprašanj kot
vprašanj posameznih držav v zvezi z gospodarskim upravljanjem, ter zagotavljati
nadaljnja pojasnila. Komisija je 30. maja 2012 v okviru
evropskega semestra 2012 Svetu posredovala priporočila za posamezne države
članice, pri čemer je upoštevala razmere v vsaki državi članici.
Prav tako je izdala priporočila za euroobmočje kot celoto in
predstavila vizijo za ukrepe na ravni politik EU, ki bi spremljali nacionalne
ukrepe, da bi lahko uresničili ambiciozno dvostebrno evropsko pobudo za
rast[12].
Poleg vprašanja gospodarskega upravljanja bodo
razprave in pogajanja glede večletnega finančnega okvira za obdobje
2014–2020 v letu 2012 že močno napredovali. Na drugi konferenci o
večletnem finančnem okviru marca 2012 je bila potrjena potreba po
tesni in učinkoviti komunikaciji med Komisijo in nacionalnimi parlamenti o
naslednjem večletnem finančnem okviru in s tem o prihodnjem obsegu in
vplivu politik EU. Poleg navedenega se bodo priprave za novi
zakonodajni predlog o demokratičnem nadzoru nad Europolom, ki bo temeljil
na členu 88 PDEU, intenzivneje odvijale v letu 2012. Na podlagi odzivov
nacionalnih parlamentov na sporočilo Komisije iz novembra 2010 (glej
poglavje 3) je bilo aprila 2012 organizirano konstruktivno srečanje na
visoki ravni med predstavniki Komisije, nacionalnih parlamentov in Evropskega
parlamenta. Komisija bo obe strani še naprej tesno vključevala v
tekoče razprave in razprave v predzakonodajni fazi. Odločanje na evropski ravni postaja vse
bolj kompleksno, za korenite in pogosto zahtevne reforme pa je potrebna javna
podpora. Komisija je zato še naprej zavezana k spodbujanju vseh pobud, ki bodo
prispevale k boljšemu demokratičnemu nadzoru nad postopki oblikovanja
politik EU in povečanju nacionalne odgovornosti za naše skupne strateške
odločitve. Priloga
1
Skupno število prejetih mnenj po državah/parlamentarnih domovih (politični
dialog in mehanizem za preverjanje subsidiarnosti)
Nacionalni parlament || Parlamentarni dom || Skupno število mnenj (politični dialog) || Obrazložena mnenja (Protokol 2) Portugalska || Assembleia da República || 184 || 1 Italija || Senato della Republica || 76 || 3 Češka || Senát || 43 || 0 Švedska || Riksdaga || 42 || 11 Romunija || Camera Deputaţilor || 40 || 2 Romunija || Senatul || 33 || 2 Nemčija || Bundesrat || 33 || 1 Italija || Camera dei Deputati || 28 || 2 Bolgarija || Narodno Sabranie || 19 || 2 Združeno kraljestvo || House of Lords || 16 || 1 Danska || Folketing || 14 || 1 Luksemburg || Chambre des Députés || 14 || 7 Združeno kraljestvo || House of Commons || 8 || 3 Avstrija || Nationalrat || 7 || 0 Nemčija || Bundestag || 6 || 1 Nizozemska || Eerste Kamer || 6 || 0 Poljska || Sejm || 5 || 5 Češka || Poslanecká sněmovna || 5 || 0 Poljska || Senat || 4 || 4 Litva || Seimas || 4 || 0 Belgija || Chambre des Représentants || 4 || 1 Francija || Sénat || 4 || 1 Grčija || Vouli ton Ellnion || 4 || 0 Avstrija || Bundesrat || 3 || 1 Nizozemska || oba domova || 3 || 2 Španija || oba domova || 2 || 2 Finska || Eduskunta || 2 || 1 Belgija || Sénat || 2 || 1 Francija || Assemblée nationale || 2 || 1 Malta || Kamra tad-Deputati || 2 || 2 Slovaška || Národná Rada || 2 || 2 Irska || Dail Eireann || 1 || 1 Romunija || oba domova || 1 || / Nizozemska || Tweede Kamer || 1 || 1 Ciper || Vouli ton Antiprosopon || 1 || 1 Latvija || Saeima || 1 || 0 Estonija || Riikikogu || 0 || 0 Slovenija || Državni svet || 0 || 0 Slovenija || Državni zbor || 0 || 0 Madžarska || Országgyülés || 0 || 0 || Skupaj || 622 || 64 Priloga
2
Predlogi in pobude Komisije, glede katerih je bilo predloženih največ
mnenj
v okviru političnega dialoga (v letu 2011) Dokument Komisije || Naslov || Skupno število mnenj (politični dialog) || Obrazložena mnenja (Protokol 2) COM(2011) 121 || Skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb || 17 || 9 COM(2011) 560 || Začasna ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah v izrednih razmerah || 11[13] || 6 COM(2011) 370 || Energetska učinkovitost || 10[14] || 2 COM(2011) 169 || Okvir Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije || 10 || 2 COM(2011) 32 || Evidence imen potnikov || 9[15] || / COM(2010) 776 || Nadzor nad dejavnostmi Europola, ki ga bo izvajal Evropski parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti || 9 || / COM(2011) 127 || Pristojnost, pravo, ki se uporablja, ter priznavanje in izvrševanje sodnih odločb na področju premoženjskopravnih posledic registriranih partnerskih skupnosti || 8 || 4 COM(2010) 608 || K aktu za enotni trg – Za visokokonkurenčno socialno tržno gospodarstvo || 8 || / COM(2011) 608 || Sklad za prilagoditev globalizaciji || 7[16] || 3 COM(2011) 635 || Skupno evropsko prodajno pravo || 7[17] || 5 COM(2011) 594 || Davek na finančne transakcije || 7[18] || 3 [1] COM(2012) 373. [2] Glej razpredelnico v Prilogi 1. [3] Glej Prilogo 2. [4] COM(2011) 121. [5] COM(2011) 560. [6] COM(2011) 127. [7] COM(2011) 635. [8] COM(2011) 370. [9] COM(2011) 169. [10] COM(2010) 776. [11] Konferenca predsednikov odborov za zunanje zadeve in
konferenca predsednikov odborov za obrambne zadeve. [12] Sporočilo o ukrepih za stabilnost, gospodarsko rast
in delovna mesta (COM(2012) 299). [13] Do sredine maja 2012 je Komisija prejela skupno 12 mnenj o
tem predlogu. [14] Do sredine maja 2012 je Komisija prejela skupno 12 mnenj o
tem predlogu. [15] Do sredine maja 2012 je Komisija prejela skupno 10 mnenj o
tem predlogu. [16] Do sredine maja 2012 je Komisija prejela skupno 9 mnenj o
tem predlogu. [17] Do sredine maja 2012 je Komisija prejela skupno 11 mnenj o
tem predlogu. [18] Do sredine maja 2012 je Komisija prejela skupno 11 mnenj o
tem predlogu.