13.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 277/61

—

bi glede na pomembne izzive na tem področju želel bistveno večje povečanje proračuna programa, medtem ko priznava, da se je o točnem znesku mogoče dogovoriti šele po zaključku pogajanj o večletnem finančnem okviru;

—

podpira nov pristop integriranih projektov, vendar poziva k spodbujanju dostopa zainteresiranih strani do integriranih projektov in njihovo sodelovanje v teh projektih; meni, da bi bilo med prednostna področja integriranih projektov treba dodati tudi morsko okolje, tla in hrup; poziva k ustreznim mehanizmom usklajevanja LIFE z drugimi skladi EU skupnega strateškega okvira in s prednostnimi okviri ukrepanja za financiranje programa Natura 2000;

—

meni, da bo izvzetje DDV kot upravičenega stroška verjetno odvrnilo številne morebitne vlagatelje od priprave predloga, ter predlaga, naj se DDV dopušča kot upravičeni strošek, če upravičenci lahko dokažejo, da vračilo DDV ni možno;

—

priporoča, naj stroški stalnega osebja ostanejo upravičeni, pod pogojem, da se dokaže in je zabeleženo, da je to osebje za polni ali skrajšani delovni čas formalno dodeljeno projektu;

—

predlaga, da se zgornja stopnja sofinanciranja poviša na 85 % v manj razvitih regijah (kot so opredeljene v uredbi o strukturnih skladih) in najbolj oddaljenih regijah;

—

poziva k temu, da se program LIFE odpre tudi za čezmorske države in ozemlja EU, ki so podpisnice Sklepa o pridružitvi čezmorskih držav (Sklep Sveta 2001/822/ES), ki EU prispevajo veliko biotske raznovrstnosti.

Poročevalka

Kay TWITCHEN (UK/neodv.), članica grofijskega sveta Essex

Referenčni dokument

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za okoljske in podnebne ukrepe (LIFE)

COM(2011) 874 final - 2011/0428 (COD)

1.

ponavlja svoje stališče, da je program LIFE pomemben instrument, ki pomaga financirati lokalne in regionalne okoljske politike ter projekte z evropsko dodano vrednostjo in je pripomogel k spodbuditvi prizadevanj lokalnih in regionalnih oblasti. Pomaga tudi pri oblikovanju partnerstev ter s tem prispeva h krepitvi struktur sodelovanja in lažji izmenjavi izkušenj in informacij na lokalni in regionalni ravni;

2.

pozdravlja namero, da se program LIFE nadaljuje v novem obdobju financiranja. Meni, da bo to zagotovilo učinkovitejše posredovanje, ustvarilo sinergije z usklajevanjem dejavnosti na ravni EU in nacionalni ravni ter povečalo prepoznavnost okoljskih in podnebnih ukrepov;

3.

se strinja s Komisijo, da bi morali biti okoljski in podnebni ukrepi sestavni del večine politik EU. Vendar pa glavni instrumenti financiranja EU ne obravnavajo vseh posebnih okoljskih in podnebnih potreb, zato še naprej potrebujemo poseben program za okoljske in podnebne ukrepe, ki temelji na dosežkih Uredbe LIFE+ (ES) št. 614/2007 za obdobje 2007–2013. Ta dopolnjuje pristop vključevanja k doseganju okoljskih in podnebnih ciljev v okviru proračuna EU s financiranjem okoljskih in podnebnih projektov, ki niso upravičeni do sredstev iz drugih virov;

4.

ugotavlja, da je bilo pri ocenjevanju obstoječega programa LIFE poudarjeno, da je njegov vpliv omejen zato, ker program ni strateško usmerjen. Novi program bi zato uvedel prilagodljiv pristop od zgoraj navzdol in vzpostavil dva ločena podprograma za okoljske in podnebne ukrepe z jasno opredeljenimi prednostnimi nalogami;

5.

meni, da je pri tem pomembno, da se ohrani zadostna prožnost programa. Postopek določanja prednostnih nalog ne bi smel povzročiti prevelikih omejitev in preveč zavezujočih meril. Tako kot v sedanjem programu bi morala biti odločilna kakovost predlaganih projektov;

6.

meni, da bi morala uredba LIFE izrecno navesti potrebo po iskanju sinergij med različnimi vejami, da se na primer zagotovi, da imajo podnebni projekti, ki se financirajo s programom LIFE, pozitiven učinek na biotsko raznovrstnost, in da okoljski projekti, ki se financirajo s programom LIFE, upoštevajo podnebno problematiko. Komisija je opozorila na morebitne sinergije med obema podprogramoma in na to, da so projekti lahko koristni na različne načine, zato bo pomembno zagotoviti, da se to uresniči;

7.

ponavlja svoj poziv (1), naj program LIFE še naprej nudi podporo projektom komuniciranja in obveščanja, pri čemer bi se bolj osredotočili na ozaveščanje, vključno z izobraževanjem o trajnostnem razvoju, in spodbujanje projektov, v katerih sodelujejo lokalne in regionalne oblasti. V zvezi s tem pozdravlja prednostno področje „upravljanje in informacije“ v obeh podprogramih;

8.

pozdravlja predlog, da bosta za zagotavljanje skladnosti oba podprograma LIFE uvrščena v en sam večletni delovni program, z enim samim sklopom skupnih pravil za izvajanje, enim samim pozivom za zbiranje predlogov projektov, ki jih bo nato skupaj obravnaval Odbor za program LIFE za okoljske in podnebne ukrepe, in opozarja, da postopki in prednostne naloge za oba podprograma ne bi smeli biti različni;

9.

odobrava, da je Evropska komisija opravila obsežno posvetovanje pri pripravi tega predloga in je upoštevala mnoga stališča, ki so jih izrazile zainteresirane strani in OR (2).

10.

odobrava poudarek, ki ga člen 3 predloga namenja opredelitvi kazalnikov za merjenje uspešnosti programa LIFE. Priporoča, da se dodajo kazalniki za merjenje in spodbujanje dobrega upravljanja in komuniciranja v okviru vsakega projekta LIFE. OR je pozval, naj si program LIFE pri vsakem projektu prizadeva za ciljno usmerjeno in s tem bolj učinkovito komuniciranje in krepitev zmogljivosti.

11.

ugotavlja, da predlog v členu 10 izključuje inovacije zasebnega sektorja, usmerjene v uporabo na trgu, ker bodo vključene v pobudo Obzorje 2020. Zato bo program LIFE lahko bolj osredotočen na ekološke inovacije lokalnih in regionalnih oblasti in na iskanje rešitev, ki jih je najpogosteje najbolje mogoče izvesti z javno-zasebnimi partnerstvi. Zato OR odobrava preusmeritev k inovacijam javnega sektorja in možnost javno-zasebnih partnerstev.

12.

odobrava, da v skladu s pozivom OR (3) predlog v členu 11 dopušča ponavljajoče se dejavnosti, pod pogojem, da se projekti izvajajo na podlagi zglednih postopkov, ki se lahko uporabijo v drugih regijah, in da bodo zanje veljali standardi spremljanja in sporočanja rezultatov javnosti;

13.

meni, da bo podpora za financiranje programa Natura 2000 prek celostnih projektov za prednostne okvire ukrepanja ključni element v okviru prednostnega področja biotske raznovrstnosti programa LIFE. OR poziva k temu, da bi morale biti regionalne oblasti – ob upoštevanju institucionalnega okvira vsake države članice – pristojne za razvoj prednostnih okvirov ukrepanja, in se seznanja z najnovejšimi pobudami Evropske komisije o financiranju programa Natura 2000 (4).

14.

močno pozdravlja okrepitev podpore programa LIFE za okoljsko upravljanje s tem, da je postalo prednostno področje v predlagani uredbi (člen 12). OR meni, da bo to povečalo prepoznavnost morebitnih projektov upravljanja in da bodo lokalne in regionalne oblasti postale pomembne upravičenke tega novega prednostnega področja. OR je pozval k temu, naj program LIFE prispeva h krepitvi upravnih zmogljivosti lokalnih in regionalnih oblasti in naj se bolj osredotoči na ozaveščanje, vključno z izobraževanjem o trajnostnem razvoju, in spodbujanje projektov, v katerih sodelujejo lokalne in regionalne oblasti ter imajo pomemben učinek na ravni EU (5);

15.

meni, da bi to prednostno področje moralo na ravni EU spodbujati izmenjavo znanja o izvajanju in uveljavljanju okoljske zakonodaje EU s podporo mrež, izobraževanja in projektov izmenjave najboljših praks, zlasti lokalnih in regionalnih oblasti, ki so dejavne na tem področju.

16.

pozdravlja oblikovanje novega podprograma za podnebne ukrepe, ki je lahko pomemben pri spodbujanju ukrepov in naložb za znižanje emisij ogljika, učinkovito uporabo virov in varstvo podnebja. To odobrava tudi z vidika mednarodnih obveznosti EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v okviru Kjotskega protokola in prihodnjega svetovnega sporazuma o podnebju, o katerem naj bi se dogovorili do leta 2015, pa tudi ciljev EU v okviru podnebno-energetskega svežnja, strategije Evropa 2020 in načrta za prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 (6);

17.

vendar ugotavlja, da predlagana sredstva predstavljajo dokaj majhen delež proračuna programa LIFE (25 %). Tako so možnosti tega podprograma LIFE za bistveno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov zelo omejene. Zato bi moral spodbujati večnamenske okoljske koristi, kot so naravna območja, ki so zelo pomembna z vidika zagotavljanja kakovosti zraka in imajo veliko biotsko raznovrstnost (šotišča in gozdovi), ali prispevati k ustvarjanju zelene infrastrukture kot celostnega pristopa za ohranjanje biotske raznovrstnosti in nadaljnje omejevanje posledic podnebnih sprememb;

18.

odobrava, da bodo integrirani projekti v glavnem osredotočeni na blažitev podnebnih sprememb ter strategije in akcijske načrte za prilagajanje nanje;

19.

pozdravlja cilje, navedene za prednostno področje „podnebno upravljanje in informacije“ (člen 16), in meni, da bi OR lahko imel jasno vlogo pri krepitvi ozaveščenosti na področju podnebnih sprememb.

20.

kot že v preteklem mnenju (7) pozdravlja predlog za uvedbo dolgoročnih „integriranih projektov“ na velikem ozemeljskem območju (predvsem na regionalni, medregionalni ali nacionalni ravni) kot sredstva za obravnavo široke palete vprašanj s strateško in strukturirano povezavo z drugimi viri financiranja EU. Projekti LIFE bi tudi v prihodnje imeli pomembno vrednost katalizatorja;

21.

meni, da bodo integrirani projekti izboljšali izvajanje okoljske in podnebne politike ter njuno vključevanje v druge politike – ob upoštevanju načela upravljanja na več ravneh – z zagotavljanjem usklajene mobilizacije drugih sredstev EU, nacionalnih in zasebnih sredstev za uresničevanje okoljskih ali podnebnih ciljev. Usmerjeni bodo v izvajanje okoljskih in podnebnih načrtov in strategij v večjem teritorialnem obsegu, kot je to običajno za program LIFE+;

22.

odobrava, da seznam prednostnih področij za integrirane projekte v členu 18(d) v veliki meri odraža pretekla priporočila OR (gospodarjenje z vodami, ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti, trajnostna uporaba virov in ravnanje z odpadki). Vendar meni, da bi bilo med prednostna področja treba dodati tudi morsko okolje, tla in hrup;

23.

izraža zaskrbljenost, da bo priprava in vodenje integriranih projektov morda zapletena, zlasti glede na različne roke, merila izbire, postopke za oddajo vlog in obrazce vlog, pogoje vodenja in obveznosti poročanja. To bo zlasti zahtevna naloga za manjše lokalne oblasti, zato OR pozdravlja tehnično pomoč, ki jo predvideva predlog za pomoč pri pripravi in oddaji integriranih projektov;

24.

poziva k ustreznim mehanizmom usklajevanja LIFE z drugimi skladi EU skupnega strateškega okvira, zlasti v okviru pogodb o partnerstvu, kot to določa člen 14 predloga uredbe o splošnih določbah, ter s predlaganim novim pristopom lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in lokalnih razvojnih strategij za vse sklade skupnega strateškega okvira, kot to določata člena 28 in 29 predloga uredbe o splošnih določbah;

25.

pričakuje, da bo ta nova kategorija obsežnejših projektov LIFE vsebovala okvir in smernice za razvoj posameznih projektov LIFE in drugih projektov, vključno z načrtom, ki bo pojasnil, kako se za financiranje predlaganih dejavnosti kombinirajo druga finančna sredstva EU, finančna sredstva na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter zasebna finančna sredstva. V določenih primerih bi lahko projekti trajali daljše obdobje, da se lahko pripravijo in izvedejo posamezni projekti, povezani z LIFE;

26.

hkrati pripisuje pomen tradicionalnim, manj obsežnim projektom, dostopnim manjšim oblastem, ki imajo manj možnosti za razvoj integriranega projekta. Zato pozdravlja, da bodo ti ohranjeni v novem programu, in poziva, naj se ne zmanjša delež celotnega proračuna, ki je namenjen za te projekte;

27.

priznava potrebno po približni geografski osnovi, vendar meni, da to ne bi smelo biti glavno gonilo, ki bi lahko povzročilo preusmeritev finančnih sredstev od nujnih projektov zgolj zaradi uresničevanja minimalne nacionalne kvote drugje. OR pozdravlja možnost vključitve sosednjih držav v te projekte;

28.

meni, da bi bilo treba bolj spodbujati vključitev zainteresiranih strani v integrirane projekte.

29.

priznava, da si je Evropska komisija prizadevala ugoditi pozivom k večji upravni poenostavitvi iz prejšnjega mnenja (8), vključno z večletnim načrtovanjem in večjo uporabo orodij IT. Uporaba pavšalnih stopenj in zneskov lahko zmanjša birokracijo in jo OR pozdravlja. Vendar pa izraža zaskrbljenost, da je zavezanost poenostavitvi v glavnem izražena na splošno kot želja v uvodni izjavi 26;

30.

močno pozdravlja uvedbo dvofaznega pristopa pri izbiri integriranih projektov, pri čemer lahko morebitni vlagatelji Komisiji v predhodno odobritev predložijo dokument o konceptu, kar pomeni manj zapravljenih sredstev za vlagatelje, ki skoraj nimajo možnosti za uspeh. To je v skladu s priporočilom OR (9);

31.

pozdravlja večletne delovne programe, predlagane v členu 24, ki morajo trajati vsaj dve leti. Meni, da lahko ti večletni delovni programi zagotovijo, da bo LIFE bolj strateško in politično ustrezal prednostnim nalogam EU. OR poziva Komisijo, naj v pripravo delovnih programov vključi lokalne in regionalne oblasti, da bodo ustrezno odražali prakso;

32.

vendar pa izraža zaskrbljenost, da bi možnost vmesnega pregleda večletnih programov, kot to določa člen 24(3), lahko povzročila nepredvidljivost za upravičence. Zato bi morale biti spremembe pri pregledu minimalne;

33.

priznava, da je uspešnost nacionalnih kontaktnih točk v sedanjem programu različna in v nekaterih primerih predstavlja šibko točko, zaradi katere niso bile dovolj izkoriščene nacionalne dodelitve (OR je v preteklosti pozval k boljšemu usposabljanju nacionalnih kontaktnih točk (10));

34.

poudarja, da bi morala postopek pregleda in odbor za LIFE (člen 29) delovati pregledno in vključujoče;

35.

ugotavlja, da predlog uredbe predvideva delegirane akte v zvezi s kazalniki uspešnosti, ki veljajo za posamezna prednostna področja (člen 3), v zvezi z uporabo merila upoštevanja interesa Unije (člen 19(1)) in uporabo meril o upoštevanju geografske uravnoteženosti za integrirane projekte (člen 19(3)). OR je že negativno ocenil večjo uporabo komitologije v okoljski politiki zaradi nezadostne preglednosti pri odločanju EU in operativnih postopkih za lokalne in regionalne oblasti (11). Zato priporoča, da se Evropska komisija pri pripravljanju delegiranih aktov ustrezno posvetuje z lokalnimi in regionalnimi oblastmi.

36.

ugotavlja, da je Evropska komisija ugodila pozivom iz prejšnjega mnenja (12), da se najvišja stopnja sofinanciranja poviša s sedanjih 50 % na do 70 % (za integrirane in pripravljalne projekte pa do 80 %);

37.

predlaga, da se zgornja stopnja poviša na 85 % v manj razvitih regijah (kot so opredeljene v uredbi o strukturnih skladih (13)) in najbolj oddaljenih regijah. Te regije so pogosto bistvenega pomena pri doseganju cilja zaustavitve izgube biotske raznovrstnosti;

38.

obžaluje, da Evropska komisija ni ugodila pozivom iz prejšnjega mnenja (14), naj lokalnim in regionalnim oblastem še naprej omogoča, da stroške za stalno osebje predstavijo kot lastna sredstva. Izvzetje stroškov za stalno osebje bi imelo znatne negativne posledice za kakovost in izvedljivost projektov, zlasti manjših vladnih in nevladnih organizacij, ki so odvisne od stalnosti in strokovnega znanja osebja, ki pogosto začasno dela na več projektih hkrati;

39.

meni, da bo to skupaj z izvzetjem DDV kot upravičenega stroška, kot se predlaga v členu 20, verjetno odvrnilo številne morebitne vlagatelje od priprave predloga. Opozarja, da se DDV v drugih skladih EU dopušča kot upravičeni strošek, če upravičenci lahko dokažejo, da vračilo DDV ni možno;

40.

vendar pa opozarja na ugotovitve študije, ki očitno kažejo, da bo učinek bistveno višjih stopenj sofinanciranja, ki jih predlaga Komisija, pri večini projektov izravnal odpravo nekaterih elementov pri upravičenih finančnih sredstvih. Poleg tega se zaveda, da je vprašanje delovnega časa osebja vzrok za številne spore med revizorji Komisije in upravičenci, posledično pa Komisija izterja visoke zneske, včasih dolgo časa po zaključku projekta;

41.

kljub temu priporoča, naj stroški stalnega osebja ostanejo upravičeni, pod pogojem, da se dokaže in je zabeleženo, da je to osebje formalno dodeljeno projektu.

42.

ugotavlja, da je za poračun programa LIFE predlagano povečanje proračuna z 2 100 milijonov EUR na 3 600 milijonov EUR, kar je sicer veliko povečanje za program, vendar pa je znesek relativno skromen, saj predstavlja le 0,3 % skupnega proračuna EU;

43.

glede na pomembne izzive na tem področju bi OR želel bistveno večje povečanje proračuna. Priznava, da se je o točnem znesku mogoče dogovoriti šele po zaključku pogajanj o večletnem finančnem okviru;

44.

čeprav odobrava večjo skladnost in dopolnjevanje z drugimi viri financiranja, meni, da financiranje programa LIFE ne bi smelo vplivati na te sklade (npr. strukturne sklade);

45.

odobrava, da je 50 % podprograma za okolje namenjeno biotski raznovrstnosti, kar je v skladu s pozivom OR (15);

46.

odobrava novo določbo v členu 17, da je LIFE združljiv z inovativnimi finančnimi instrumenti. Meni, da je to zlasti pomembno za prednostno področje „okolje in učinkovitost rabe virov“. Znova poudarja, da bi bilo te instrumente treba uporabiti kot dopolnilo donacij za dejavnosti in ne namesto njih.

47.

znova poudarja, da je okoljska politika področje, na katerem imajo Evropska unija in države članice deljene pristojnosti. Zato velja načelo subsidiarnosti. Ker pa je predlagana uredba pravzaprav nadaljevanje programa LIFE, ki obstaja od leta 1992, temeljita ocena skladnosti programa z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti ni potrebna. Načeli subsidiarnosti in sorazmernosti sta poudarjeni v uvodni izjavi 34 predloga uredbe;

48.

vendar