P7_TC1-COD(2011)0206

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 22. novembra 2012 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za stalež lososa v Baltskem morju in ribištvo, ki izkorišča ta stalež

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Akcijski načrt za lososa, sprejet leta 1997 v okviru Mednarodne komisije za ribištvo v Baltskem morju, se je iztekel leta 2010. Države, ki so članice Komisije za varstvo morskega okolja Baltika (HELCOM), Unijo pozivajo, naj pripravi dolgoročen načrt upravljanja lososa v Baltskem morju.

(2)

V nedavnih znanstvenih mnenjih Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) ter Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (STECF) je bilo navedeno, da je nekaj rečnih staležev lososa na območju Baltskega morja zunaj varnih bioloških meja in da je zato treba pripraviti večletni načrt na evropski ravni.

(3)

V skladu s členom 3(1)(d) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ima Unija izključno pristojnost za ohranjanje morskih bioloških virov v okviru skupne ribiške politike. Ker je losos anadromna vrsta, morskih staležev lososa v Baltskem morju ni mogoče ohraniti brez ukrepov za zaščito takšnih staležev med njihovem življenjem v rekah. Zato so tudi takšni ukrepi v izključni pristojnost Unije, da se zagotovi učinkovito ohranjanje morskih vrst v njihovem celotnem ciklu selitve, in jih je treba obravnavati v večletnem načrtu.

(4)

V Direktivi Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (3) je losos naveden kot vrsta v interesu Unije, zato bi moral biti cilj ukrepov, sprejetih v skladu s to direktivo, zagotoviti, da se pri izkoriščanju lososa upošteva ugodno stanje ohranjenosti. Ukrepi za zaščito lososa, sprejeti v skladu s to uredbo, morajo torej biti skladni z ukrepi, sprejetimi v skladu z navedeno direktivo, in medsebojno usklajeni. Za izboljšanje staležev lososa je pomembna tudi prepoved ribolova z visečimi parangali, saj zmanjša zavržke podmernih lososov. [Sprememba 1]

(5)

Cilj Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (4) je zaščititi, ohraniti in izboljšati vodno okolje, v katerem losos preživi del svojega življenjskega cikla. Večletni načrt v zvezi s staležem lososa v Baltskem morju bi moral prispevati k izpolnjevanju ciljev Direktive 2000/60/ES. Ukrepi, ki se že zahtevajo v skladu z navedeno direktivo, kot so načrti upravljanja povodij, se na podlagi te uredbe ne bi smeli podvajati. Vendar je treba zagotoviti usklajenost in skladnost ukrepov, sprejetih v skladu s to uredbo, in ukrepov, sprejetih v skladu z navedeno direktivo, za zaščito in izboljšanje habitatov lososa v celinskih vodah.

(6)

V izvedbenem načrtu, ki je bil sprejet na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju v Johannesburgu leta 2002, je navedeno, da je treba do leta 2015 vse komercialne staleže obnoviti na ravni, ki omogočajo največji trajnostni donos. To je pravna zahteva že od leta 1994 v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu. ICES HELCOM meni, da za rečne staleže lososa na območju Baltskega morja ta raven ustreza ravni proizvodnje dveletnega lososa med 60 % in 75 % 80 % potencialne proizvodne zmogljivosti za dveletne losose v različnih rekah s prostoživečim lososom. Takšno znanstveno mnenje mora biti podlaga za določitev ciljev večletnega načrta. [Sprememba 2]

(6a)

Proizvodna zmogljivost za dveletne losose je okvirni kazalnik zdravja staleža lososov v določeni reki. Da bi se proizvodna zmogljivost za dveletne losose lahko uporabila kot kazalnik, je potreben niz predpostavk. Poleg tega na raven proizvodnje dveletnega lososa vplivajo številni dejavniki, zaradi katerih je težko osamiti medsebojno povezanost proizvodnje dveletnega lososa in zdravja staleža lososa. Primeren dodatni kazalnik zdravja staleža lososov bi zato bila raven samic lososov, ki se vrnejo v reko. [Sprememba 3]

(7)

V znanstvenem mnenju je navedeno, da se lahko zaradi genskega onesnaževanja staležev lososa v Baltskem morju zmanjša stopnja preživetja in številčnost avtohtonih populacij, poslabša genetska zmožnost boja proti boleznim ter spremenijo lokalni okoljski pogoji. Zato ima ohranitev genske celovitosti in raznovrstnosti staleža lososa v Baltskem morju ključno vlogo pri njegovem ohranjanju ter mora biti kot cilj vključena v večletni načrt.

(8)	Stopnja ribolovne umrljivosti v morju in rekah bi morala biti takšna, da se zagotovi stalež prostoživečega lososa, ki omogoča največji trajnostni donos v skladu z določenimi cilji in okviri. Stopnja ribolovne umrljivosti v morju bi morala biti določena na podlagi mnenja STECF.

(9)

Za učinkovitejše izvajanje načrta in zagotovitev bolj ciljno usmerjenega odziva na posebne značilnosti posameznega rečnega staleža lososa bi morale biti zadevne države članice pooblaščene, da v skladu s členom 2(1) PDEU določijo ravni ribolovne umrljivosti, celotni dovoljeni ulov in nekatere tehnične ohranitvene ukrepe za svoje reke.

(10)

Pri sprejemanju ukrepov v okviru te uredbe bi morale države članice v celoti spoštovati svoje mednarodne obveznosti, zlasti tiste na podlagi člena 66 Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982 (5), v skladu s katero morajo med drugim država izvora staležev anadromne vrste in druge zadevne države sodelovati pri ohranjanju in upravljanju teh staležev.

(11)	Sprejeti bi bilo treba določbe, v skladu s katerimi Komisija redno ocenjuje ustreznost in učinkovitost ukrepov držav članic na podlagi ciljev iz večletnega načrta.

(12)

V znanstvenem mnenju je navedeno, da imajo lahko neprimerni postopki dopolnjevanja staleža pomembne posledice za gensko raznovrstnost staleža v Baltskem morju. in da Poleg tega obstaja tveganje, da bi lahko veliko število gojenih lososov, ki so vsako leto izpuščeni v Baltsko morje, vpliva vplivalo na gensko celovitost populacij prostoživečega lososa, zaradi česar je to prakso treba postopoma opustiti. Zato je bi bilo treba dopolnjevanje staleža strožje nadzorovati. Poleg tega bi bilo treba v tem večletnem načrtu določiti pogoje za izpuste izvor genskega materiala za gojenje in razmnoževanje za prirast lososa ter pogoje za postopke dopolnjevanja staleža, da se zagotovi, da dopolnjevanje staleža ne bo negativno vplivalo na gensko raznovrstnost . [Sprememba 4]

(13)

Neposredno obnavljanje staleža v rekah z lososi se pod posebnimi pogoji šteje za ohranitveni ukrep, ker ponuja možnost za ponovno vzpostavitev samozadostne populacije lososa ter ima pozitiven učinek na skupno število lososov in na ribištvo. Sprejeti bi bilo treba določbe, s katerimi se izrecno dovoljuje neposredno obnavljanje staleža, ki izpolnjuje navedene pogoje za upravičenost do sredstev v skladu s členom 38(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006 z dne 27. julija 2006 o Evropskem skladu za ribištvo (6).

(14)

Vendar izpusti lososov, razen za dopolnjevanje in neposredno obnavljanje staleža, po desetih letih ne bi smeli več biti dovoljeni, če proizvodnja prostoživečega dveletnega lososa doseže 80 % potencialne proizvodne zmogljivosti zanj v določeni reki. Če se ta cilj ne doseže, se lahko nadaljnjih deset let nadaljujejo izpusti lososov, ki niso namenjeni dopolnjevanju in neposrednemu obnavljanju staležev, potem ko posamezna država članica analizira vzroke, zaradi katerih ta cilj ni bil dosežen, in jih odpravi. Možno je, da so izpusti lososov v nekaterih državah članicah trenutno obvezni, zato morajo biti izpusti lososov, kadar ne gre za dopolnjevanje staleža in neposredno obnavljanje staleža, v prehodnem obdobju sedmih let od začetka veljavnosti te uredbe dovoljeni, da se tem državam omogoči in zato je treba državam članicam omogočiti dovolj časa za prilagoditev na te obveznosti. [Sprememba 5]

(15)	Za zagotovitev skladnosti z ukrepi iz te uredbe bi bilo treba sprejeti specifične nadzorne ukrepe poleg ukrepov iz Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (7).

(15a)

Izboljšati bi bilo treba medsebojno zaupanje in načine sporazumevanja med zainteresiranimi stranmi, da bi se doseglo trajnostni ribolov. [Sprememba 6]

(16)

Veliko obalnih plovil za ribolov lososa je krajših od 10 m. Zato bi bilo treba uporabo ribolovnega ladijskega dnevnika, kakor se zahteva v členu 14, in predhodno obveščanje, ki se zahteva v členu 17 Uredbe (ES) št. 1224/2009 razširiti na vsa komercialna ribiška plovila in delovna plovila . [Sprememba 7]

(17)	Za zagotovitev, da se ulov lososa ne prijavi napačno kot morska postrv in s tem izogne ustreznemu nadzoru, je treba obveznost predhodnega obveščanja v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 1224/2009 razširiti tudi na vsa plovila, ki imajo na krovu morske postrvi.

(17a)

Države članice bi morale okrepiti sisteme nadzora in predhodnega obveščanja, ki se uporabljajo za ribarjenje na trnek in druge vrste ribolova, da bi se zagotovilo preprost in učinkovit sistem in spodbujalo trajnostni ribolov. [Sprememba 8]

(17b)

V podrazdelkih ICES 22–32 bi bilo treba z odstopanjem od člena 14 in Priloge IV k Uredbi Sveta (ES) št. 2187/2005 z dne 21. decembra 2005 o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi v Baltskem morju, Beltih in Soundu  (8) določiti najmanjšo velikost za iztovarjanje morske postrvi (Salmo trutta) in lososa (Salmo salars). [Sprememba 9]

(18)	Za boljše in obsežnejše znanstvene podatke o staležu lososa bi bilo treba dovoliti elektroribolov.

(19)

V nedavnem znanstvenem mnenju je navedeno, da rekreativni ribolov lososa na morju znatno vpliva na staleže lososa, čeprav podatki o tem niso zelo natančni. Zlasti rekreativni ribolov s plovil, ki ga izvajajo podjetja, ki svoje storitve ponujajo za plačilo, lahko predstavlja velik del ulova lososa v Baltskem morju. Zato je za učinkovitost večletnega načrta primerno, da se uvedejo nekateri posebni ukrepi upravljanja za nadzor takšnih rekreativnih ribolovnih dejavnosti. [Sprememba 10]

(19a)

Spodbujati in podpirati bi bilo treba vzpostavljanje internetnih sistemov za poročanje v državah članicah in med njimi, da bi bilo poročanje še lažje. Podatki o prijavljenem ulovu bi morali biti javno dostopni. Natančnega ribolovnega območja pa ne bi smeli razkriti, da ne bi spodbujali ribičev k usmerjanju na prav ta ribolovna območja. [Sprememba 11]

(20)

Za učinkovito doseganje ciljev iz te uredbe in čim hitrejše odzivanje na spremembe stanj staležev bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 209 PDEU sprejema akte v zvezi z nekaterimi nebistvenimi elementi iz te uredbe, kakor je določeno v njenih členih 6, 7, 11 in 25. To pooblastilo bi moralo zajemati možnost spreminjanja stopnje ribolovne umrljivosti v morju, spreminjanja seznama rek s prostoživečim lososom in nekaterih tehničnih informacij iz prilog k tej uredbi ter sprejemanja ukrepov za rečne staleže na območju Baltskega morja, kadar ukrepi držav članic na podlagi pooblastila iz uvodne izjave 9 niso sprejeti ali se štejejo za neučinkovite.

(20a)

Komisija bi morala zagotoviti, da države članice sprejmejo potrebne upravne ali kazenske ukrepe za reševanje vprašanja nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova. [Sprememba 12]

(21)	Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(22)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje določb o dopolnjevanju staleža, določenih v členu 12 te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi se morala izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (9).

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

VSEBINA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Vsebina

Ta uredba vzpostavlja večletni načrt za ohranjanje in upravljanje staleža lososa v Baltskem morju (v nadaljnjem besedilu: načrt).

Člen 2

Področje uporabe

1.   Načrt se uporablja za:

(a)	komercialni in rekreativni ribolov v Baltskem morju in z njim povezanih rekah na ozemlju držav članic (v nadaljnjem besedilu: zadevne države članice);. [Sprememba 13]

(b)	rekreativni ribolov lososa v Baltskem morju, kadar se takšen ribolov opravlja z delovnimi plovili. [Sprememba 14]

Člen 3

Opredelitev pojmov

1.   Za namene te uredbe se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (10), člena 2 Direktive 2000/60/ES in člena 4 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

2.   Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„Baltsko morje“ pomeni podrazdelke ICES 22–32;

(b)	„baltske reke“ pomenijo z Baltskim morjem povezane reke na ozemlju držav članic;

(c)	„stalež lososa v Baltskem morju“ pomeni vse staleže prostoživečega in gojenega lososa v Baltskem morju in baltskih rekah;

(d)	„reka s prostoživečim lososom“ pomeni reko s samozadostnimi populacijami prostoživečega lososa brez izpustov ali z omejenimi izpusti gojenega lososa, kot je navedeno v Prilogi I;

(e)	„reka s pogoji, primernimi za lososa,“ pomeni reko, v kateri so bile v preteklosti populacije prostoživečega lososa in v kateri zdaj ni naravnega razmnoževanja ali ga je malo, vendar bi se v njej lahko ponovno vzpostavila samozadostna populacija prostoživečega lososa;

(f)	„potencialna proizvodna zmogljivost za dveletne losose“ pomeni proizvodno zmogljivost za dveletne losose, ki se za posamezno reko izračuna na podlagi ustreznih parametrov;

(g)

„tehnični ohranitveni ukrepi“ pomenijo ukrepe, ki urejajo sestavo ulova po posameznih vrstah, insestavo ulova glede na velikost kakor tudi učinke na sestavne dele ekosistema, ki so posledica ribolovnih dejavnosti, tako da določajo pogoje glede uporabe in strukture ribolovnega orodja ter omejitve dostopa do ribolovnih območij;

(h)	„dopolnjevanje staleža“ pomeni nameren izpust dveletnih lososov ali gojenih lososov v zgodnjem življenjskem obdobju v reke s prostoživečim lososom;

(ha)	„rekreativni ribolov“ pomeni, ne glede na člen 4(28) Uredbe (ES) št. 1224/2009, oblike dejavnosti, ki niso komercialne in ki uporabljajo vse vrste ribolovnih subjektov in ribolovnega orodja za komercialne in nekomercialne namene; [Sprememba 15]

(i)	„neposredno obnavljanje staleža“ pomeni izpust dveletnih lososov ali gojenih lososov v zgodnjem življenjskem obdobju v reke s pogoji, primernimi za lososa;

(j)	„delovno plovilo“ pomeni plovilo, s katerim upravlja podjetje, ki ponuja storitve, vključno z zagotavljanjem ribolovne opreme, prevoza in/ali vodenja, za namene rekreativnega ribolova lososa v Baltskem morju;

(k)	„celotni dovoljeni ulov“ (TAC) pomeni količino lososa v Baltskem morju, ki se lahko iz staleža ulovi in iztovori vsako leto.

POGLAVJE II

NAMEN

Člen 4

Namen

Namen načrta je:

(a)	zagotoviti trajnostno izkoriščanje staleža lososa v Baltskem morju v skladu z načelom največjega trajnostnega donosa;

(b)	ohraniti gensko celovitost in raznovrstnost staleža lososa v Baltskem morju.

POGLAVJE III

CILJI

Člen 5

Cilji za rečne staleže prostoživečega lososa

1.   V rekah s prostoživečim lososom, ki do … (11) dosežejo 50 % potencialne proizvodne zmogljivosti za dveletne losose, do … (12) v okviru proizvodnje prostoživečega dveletnega lososa vsaka reka doseže 75 % 80 % potencialne proizvodne zmogljivosti za dveletne losose. [Sprememba 16]

2.   V rekah s prostoživečim lososom, ki do … (13) ne dosežejo 50 % potencialne proizvodne zmogljivosti za dveletne losose, do … (14) v okviru proizvodnje prostoživečega dveletnega lososa vsaka reka doseže 50 % potencialne proizvodne zmogljivosti za dveletne losose, do … (15) pa 75 % 80 % . [Sprememba 17]

3.   Po … (15) se proizvodnja prostoživečega dveletnega lososa v vsaki reki s prostoživečim lososom ohrani vsaj na ravni 75 % 80 % potencialne proizvodne zmogljivosti za dveletne losose. [Sprememba 18]

4.   Zadevne države članice lahko za posamezno reko s prostoživečim lososom določijo druge, strožje cilje , na primer tiste, ki temeljijo na številu ikrnic, ki se vrnejo . [Sprememba 19]

Zadevne države članice pripravijo in objavijo podatke o samicah lososov, ki se vrnejo v reko. [Sprememba 20]

POGLAVJE IV

PRAVILA O RIBOLOVU

Člen 6

Določitev TAC za reke

1.   Letni TAC za staleže lososa v rekah s prostoživečim lososom ne presega stopnje ribolovne umrljivosti iz odstavka 2.

2.   Stopnjo ribolovne umrljivosti za staleže lososa v rekah s prostoživečim lososom opredeli posamezna država članica v skladu s cilji iz člena 5 in strokovnimi mnenji STECF in ICES, pri čemer jo navedena organa ponovno ocenita vsakič, ko je na voljo več informacij ali se spremenijo značilnosti reke. V ta namen države članice upoštevajo potencialne proizvodne zmogljivosti za dveletne losose, kot jo za vsako reko na podlagi njenih specifičnih parametrov izračuna ICES, in ki jo navedeni organ ponovno oceni vsakič, ko je na voljo več informacij ali se spremenijo značilnosti reke.

3.   Zadevne države članice na javno dostopnem delu svojega uradnega spletnega mesta, vzpostavljenega v skladu s členom 114 Uredbe (ES) št. 1224/2009, objavijo stopnjo ribolovne umrljivosti za reke s prostoživečim lososom in ustrezen TAC lososa do … (16) ter te podatke vsako leto pregledajo.

4.   Komisija vsaka tri leta vsako leto na podlagi namena in ciljev iz členov 4 in 5 oceni skladnost ter učinkovitost ukrepov, ki so jih države članice sprejele v skladu s tem členom. [Sprememba 21]

5.   Če zadevne države članice navedenih ukrepov v skladu z odstavki 1, 2 in 3 ne objavijo v ustreznem določenem roku, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26, da opredeli stopnjo ribolovne umrljivosti in/ali ustrezni TAC za reke s prostoživečim lososom in/ali določi zaključek ukrepov v zvezi z ribištvom.

6.   Če se ukrepi držav članic na podlagi ocene, opravljene v skladu z odstavkom 4, izkažejo za neskladne z nameni in cilji iz členov 4 in 5 ali pa se šteje, da da so neustrezni za doseganje tega namena in ciljev, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26, da opredeli stopnjo ribolovne umrljivosti in/ali ustrezni TAC za reke s prostoživečim lososom in/ali določi zaključek ukrepov v zvezi z ribištvom.

7.   Namen ukrepov, ki jih sprejme Komisija, je zagotoviti, da so namen in cilji iz členov 4 in 5 izpolnjeni. Po tem, ko Komisija sprejme delegirani akt, se ukrepi držav članic ne uporabljajo več.

Člen 7

Določitev TAC za morje

1.   Letni TAC za staleže lososa v morju ne presega stopnje ribolovne umrljivosti 0,1.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26 za spreminjanje stopnje ribolovne umrljivosti za morje iz odstavka 1, kadar obstajajo jasni pokazatelji, da se je stanje staleža spremenilo in/ali da veljavna stopnja ribolovne umrljivosti ni ustrezna za doseganje ciljev iz člena 4.

3.   V primeru nenadnega izbruha bolezni, kritično nizkih stopenj preživetja dveletnega lososa ali drugih nepredvidenih dogodkov Svet določi TAC, ki je manjši od TAC, ki bi temeljil na stopnji ribolovne umrljivosti iz odstavka 1.

Člen 8

Uporaba nacionalne kvote v primeru delovnih plovil okviru dejavnosti rekreativnega ribolova [Sprememba 22]

Lososi, ki jih ujeti pri rekreativnem ribolovu na morju ulovijo delovna plovila in pri obalnem in rečnem rekreativnem ribolovu , se odštejejo od nacionalne kvote. [Sprememba 23]

POGLAVJE IVa

NAJMANJŠA VELIKOST IZTOVARJANJA LOSOSA IN MORSKE POSTRVI

Člen 8a

V vsakem podrazdelku ICES iz člena 3(2)(a) te uredbe se z odstopanjem od člena 14 Uredbe (ES) št. 2187/2005 določi, da je najmanjša velikost za iztovarjanje lososa 60 cm, za morsko postrv pa 50 cm. [Sprememba 26]

POGLAVJE V

TEHNIČNI OHRANITVENI UKREPI

Člen 9

Ukrepi držav članic za zaščito rečnih staležev lososa v slabem stanju

1.   Zadevne države članice najpozneje dve leti po začetku veljavnosti te uredbe opredelijo do …  (17) opredelijo, ohranijo in po potrebi izboljšajo nacionalne tehnične ohranitvene ukrepe za reke s prostoživečim lososom, ki do …  (18) ne dosežejo 50 % potencialne proizvodne zmogljivosti za dveletne losose. [Sprememba 24]

2.   Tehnični ohranitveni ukrepi iz odstavka 1 temeljijo na specifičnih zahtevah za posamezno reko, da bi ustrezno prispevali k doseganju namena in ciljev iz členov 4 in 5. Lokacija izvajanja teh ukrepov se določi na podlagi najboljših razpoložljivih informacij o selitvenih poteh lososa v morju.

Člen 10

Ukrepi za zaščito drugih rečnih staležev lososa

Države članice lahko opredelijo nacionalne tehnične ohranitvene ukrepe za svoje baltske reke za rečne staleže lososa, ki niso vključeni v člen 9. Ti ukrepi prispevajo k doseganju namena in ciljev iz členov 4 in 5.

Komisija pregleda smernice za državno pomoč, da državam članicam olajšajo nadomestitev škode, ki jo povzročijo tjulnji in kormorani. [Sprememba 25]

Člen 11

Ukrepi Komisije

1.   Komisija na podlagi namena in ciljev iz členov 4 in 5 vsaka tri leta vsako leto oceni skladnost ter učinkovitost ukrepov, ki so jih države članice sprejele v skladu s členoma 9 in 10, zlasti v primeru rek s prostoživečim lososom, ki tečejo skozi več držav članic. [Sprememba 27]

2.   Če zadevne države članice ne sprejmejo tehničnih ohranitvenih ukrepov v skladu s členom 9 v določenem roku po datumu začetka veljavnosti te uredbe, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26, da določi navedene ukrepe, skladno s potrebo po njih.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26, da opredeli tovrstne tehnične ohranitvene ukrepe, skladno s potrebo po njih, če se ukrepi držav članic na podlagi ocene, opravljene v skladu z odstavkom 1, izkažejo za neskladne z namenom in cilji iz členov 4 in 5 ali pa se šteje, da so neustrezni za doseganje tega namena in ciljev.

4.   Namen ukrepov, ki jih sprejme Komisija, je zagotoviti, da so namen in cilji iz členov 4 in 5 izpolnjeni. Po tem, ko Komisija sprejme delegirani akt, se ukrepi držav članic ne uporabljajo več.

POGLAVJE VI

IZPUSTI

Člen 12

Dopolnjevanje staleža

1.   Dopolnjevanje staleža lososa je mogoče le v rekah s prostoživečim lososom , kadar je to potrebno, da se prepreči iztrebljenje lokalnega staleža . Število izpuščenih dveletnih lososov v posamezni reki ne presega ocenjene potencialne proizvodne zmogljivosti reke za dveletne losose. [Sprememba 28]

2.   Dopolnjevanje staleža mora potekati tako, da se ohrani genska raznovrstnost in spremenljivost različnih rečnih staležev lososa, pri čemer je treba upoštevati obstoječe ribje skupnosti v reki, v kateri se dopolnjuje stalež, in v sosednjih rekah ter hkrati čim bolj povečati učinek dopolnjevanja staleža. Dveletni losos izhaja iz najbližje možne reke s prostoživečim lososom. [Sprememba 29]

2a.     Dveletne losose za dopolnjevanje staležev se označi z odščipom maščobnih plavuti. [Sprememba 30]

3.   Komisija lahko z izvedbenimi sprejme do …  (19) izvedbene akte in določi podrobna pravila za uporabo tega člena. Ti izvedbeni akti, sprejetimi se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 28(2), določi podrobna pravila za uporabo tega člena. [Sprememba 31]

Člen 13

Neposredno obnavljanje staleža

Neposredno obnavljanje staleža v rekah s pogoji, primernimi za lososa, se izvede le, če:

(a)	reka zagotavlja ali njeni pritoki zagotavljajo proste selitvene vodne poti, ustrezno kakovost vode ter habitat, primeren za razmnoževanje in rast lososa; [Sprememba 32]

(b)	je namen neposrednega obnavljanja staleža vzpostaviti ali okrepiti samozadostno populacijo prostoživečega lososa, ki je sposobna preživeti;

(c)	se pred izpustom in po njem izvaja program spremljanja z oceno;

(d)	se izvajajo ustrezni in zadostni ohranitveni ukrepi in ukrepi upravljanja, s katerimi se olajša ponovna vzpostavitev samozadostne populacije lososa v reki;

(da)	dopolnjevanje staleža poteka tako, da se ohrani genska raznovrstnost različnih rečnih staležev lososa, pri čemer je treba upoštevati obstoječe ribje skupnosti v reki, v kateri se dopolnjuje stalež, in v sosednjih rekah ter hkrati čim bolj povečati učinek dopolnjevanja staleža; [Sprememba 34]

(db)	dveletne losose za dopolnjevanje staležev se označi z odščipom maščobnih plavuti. [Sprememba 35]

Vodilno načelo pri obnavljanju vodnih poti je načelo „onesnaževalec plača“. Neposredno obnavljanje staleža v skladu z odstavkom 1 se tudi šteje za ohranitveni ukrep za namene člena 38(2) Uredbe (ES) št. 1198/2006. [Sprememba 36]

Člen 13a

Izvor odraslih rib in dveletnih lososov

Odrasle ribe in dveletni lososi po možnosti izvirajo iz iste reke prostoživečega lososa ali, če to ni mogoče, iz najbližjega porečja prostoživečega lososa. [Sprememba 33]

Člen 14

Prehodno obdobje

Izpusti lososa, razen izpusti v skladu s členoma 12 in 13, se lahko izvajajo do 7 let po začetku veljavnosti te uredbe …  (20) in jih je treba skrbno oceniti . Za postopno odpravljanje se uporabi pristop, prilagojen vsaki reki posebej. Upravljajo ga lokalne, regionalne in/ali nacionalne agencije držav članic, vključuje pa tudi lokalne zainteresirane strani in uporabo njihovega strokovnega znanja za obnovo habitatov ter druge ukrepe. Pravno zavezujoči nacionalni sklepi o uporabi ekonomskih sredstev, ki se sedaj uporabljajo za obnavljanje staleža, se preusmerijo v podporo ribičem, na katere lahko odpravljanje ribolova potencialno negativno učinkuje. [Sprememba 37]

POGLAVJE VII

NADZOR IN IZVRŠEVANJE

Člen 15

Povezanost z Uredbo (ES) št. 1224/2009

Poleg nadzornih ukrepov iz Uredbe (ES) št. 1224/2009 se uporabljajo nadzorni ukrepi iz tega poglavja, razen če je v členih tega poglavja določeno drugače.

Poleg tega se člen 55(3) Uredbe (ES) št. 1224/2009 ter člena 64 in 65 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 404/2011 z dne 8. aprila 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009  (21) smiselno uporabljajo za ves rekreativni ribolov lososa v Baltskem morju. [Sprememba 38]

Člen 16

Ladijski dnevniki

Z odstopanjem od člena 14 Uredbe (ES) št. 1224/2009 kapitani ribiških plovil Unije vseh dolžin, ki imajo dovoljenje za ribolov lososa, in kapitani delovnih plovil, ki se uporabljajo za ribarjenje na trnek in druge vrste ribolova, vodijo ladijski dnevnik o svojih dejavnostih v skladu s pravili iz člena 14 Uredbe (ES) št. 1224/2009. [Sprememba 39]

Člen 17

Predhodno obveščanje

Z odstopanjem od uvodnega stavka člena 17(1) Uredbe (ES) št. 1224/2009 kapitani ribiških plovil Unije vseh dolžin in delovnih plovil , ki imajo na krovu losose in/ali morske postrvi, pristojnim organom svoje države članice zastave takoj po zaključku ribolovnih dejavnosti sporočijo informacije iz člena 17(1) Uredbe (ES) št. 1224/2009. [Sprememba 40]

Člen 18

Posebna dovoljenja za opravljanje dejavnosti

1.   Delovna plovila imajo posebno dovoljenje za opravljanje dejavnosti za ribolov lososa, ki se izda v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

2.   Zadevne države članice vključijo posebna dovoljenja za opravljanje dejavnosti na seznam dovoljenj za ribolov v elektronski zbirki podatkov, vzpostavljeni v skladu s členom 116(1)(d) Uredbe (ES) št. 1224/2009. Poleg tega vključijo podatke o posebnih dovoljenjih za opravljanje dejavnosti v računalniški sistem potrjevanja iz člena 109 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

Člen 19

Izjava Izjave o ulovu rekreativnega ribolova [Sprememba 41]

1.   Kapitan delovnega plovila izpolni Vse vrste rekreativnih ribolovnih plovil izpolnijo izjavo o ulovu v skladu s Prilogo III in jo in do zadnjega dne vsakega meseca predloži poročajo pristojnemu organu države članice zastave delovnega plovila. [Sprememba 42]

2.   Zadevne države članice do petnajstega dne vsakega meseca vnesejo informacije, zabeležene v izjavah o ulovu za prejšnji mesec, v svojo elektronsko zbirko podatkov, vzpostavljeno v skladu s členom 116(1)(f) Uredbe (ES) št. 1224/2009, in računalniški sistem potrjevanja iz člena 109 Uredbe (ES) št. 1224/2009. Elektronski podatki in izjave o ulovu se hranijo 3 leta.

Člen 20

Inšpekcijski pregledi iztovarjanja

Zadevne države članice z inšpekcijskimi pregledi iztovarjanja preverijo točnost informacij, zabeleženih v izjavah o ulovu. Takšni inšpekcijski pregledi iztovarjanja zajemajo vsaj 10 % 20 % inšpekcijskih pregledov skupnega števila iztovarjanj. Evropska agencija za nadzor ribištva izvaja učinkovit nadzor in spodbuja države članice, naj opravljajo bolj usmerjene in ciljne inšpekcijske preglede na območjih, za katera obstajajo sum ali poročila o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu. [Sprememba 43]

Člen 20a

Nadzor rekreativnega ribolova

Nadzor dejavnosti rekreativnega ribolova za namene te uredbe temelji zlasti na členu 55 Uredbe (ES) št. 1224/2009 ter členih 64 in 65 Uredbe (EU) št. 404/2011. [Sprememba 44]

Člen 21

Nacionalni programi nadzora

Nacionalni programi nadzora, kakor so določeni v členu 46 Uredbe (ES) št. 1224/2009, vključujejo vsaj:

(a)	uporabo tehničnih ohranitvenih ukrepov, opredeljenih v skladu s poglavjem V te uredbe;

(b)	skladnost s pravili o izkoriščenosti kvot, dovoljenjem za opravljanje dejavnosti in izjavo o ulovu delovnih plovil in rekreativnega ribolova, pri katerem se uporabljajo vse vrste orodja ; [Sprememba 45]

(c)	spremljanje pravil o dopolnjevanju staleža in neposrednem obnavljanju staleža.

POGLAVJE VIII

ZBIRANJE PODATKOV

Člen 22

Za zbiranje podatkov se lahko vsaka kohorta nedoraslega lososa pred dopolnitvijo dveh let v vseh rekah s prostoživečim lososom pregleda z elektroribolovom.

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi na podlagi najnovejših znanstvenih podatkov določi natančne pogoje za izvajanje elektroribolova. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 28(2). [Sprememba 46]

Člen 22a

Komisija najpozneje do …  (22) predloži Parlamentu in Svetu ugotovitve znanstvenih študij o vplivu plenilcev, zlasti tjulnjev in kormoranov, na stalež lososa v Baltskem morju. Na podlagi teh ugotovitev Komisija oblikuje načrt upravljanja populacij plenilcev, ki vplivajo na stalež lososa v Baltskem morju, ki začne veljati najpozneje leta 2016. [Sprememba 47]

Člen 22b

Komisija najpozneje …  (23) Parlamentu in Svetu predloži ugotovitve znanstvenih raziskav o zavržkih in prilovu lososa v vseh zadevnih ribištvih na območju Baltskega morja. [Sprememba 48]

POGLAVJE IX

NADALJNJE UJKREPANJE

Člen 23

Poročanje držav članic

1.   Zadevne države članice tretje leto po začetku veljavnosti te uredbe dne …  (24) in potem vsaka tri leta vsako naslednje leto Komisiji poročajo o tehničnih ohranitvenih ukrepih, sprejetih v skladu s poglavjem V, in doseganju ciljev iz člena 5. [Sprememba 49]

2.   Zadevne države članice … (25) in potem vsakih šest let vsake tri leta Komisiji poročajo o izvajanju te uredbe in izpolnjevanju ciljev iz člena 5. Poročilo držav članic vključuje zlasti:

[Sprememba 50]

(a)	informacije o razvoju nacionalnega ribištva, vključno z deležem ulova na odprtem morju, v obalnem morju in rekah ter deležem ulova komercialnih ribičev, podjetij z delovnimi plovili in drugih rekreativnih ribičev;

(b)	informacije o proizvodnji mladega in dveletnega lososa ter najboljšo razpoložljivo oceno potencialne proizvodne zmogljivosti za dveletne losose za vsako reko s prostoživečim lososom;

(c)	razpoložljive genske podatke za vsak rečni stalež prostoživečega lososa;

(d)	informacije o dejavnostih dopolnjevanja staleža in neposrednega obnavljanja staleža lososa;

(e)	informacije o izvajanju nacionalnega programa nadzora iz člena 46 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

Člen 24

Ocena načrta

Na podlagi poročanja držav članic iz člena 23 te uredbe in znanstvenih mnenj Komisija v letu po tistem, v katerem je prejela poročila držav članic, oceni učinek ukrepov upravljanja na stalež lososa v Baltskem morju in ribištvo, ki izkorišča ta stalež.

POGLAVJE X

SPREMEMBE PRILOG

Člen 25

Spremembe prilog

1.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26 za spreminjanje seznama rek s prostoživečim lososom iz Priloge I, da ga posodobi glede na najnovejše znanstvene informacije.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26 za spreminjanje prilog II in III, da zagotovi učinkovit nadzor.

POGLAVJE XI

POSTOPKOVNE DOLOČBE

Člen 26

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo iz členov 6, 7, 11 in 25 se prenese na Komisijo za nedoločen čas.

3.   Pooblastilo iz členov 6, 7, 11 in 25 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 6, 7, 11 in 25, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 27

Preklic pooblastila

Kadar zadevne države članice ne opredelijo ali objavijo ukrepov iz odstavka 6 ali 11 do določenega roka ali kadar se ti ukrepi na podlagi ocene, izvedene v skladu z odstavkom 6(4) ali 11(1), štejejo za neustrezne in/ali neučinkovite, Komisija prekliče pooblastilo zadevne države članice iz člena 6 ali 11. Odločitev o preklicu odpravi pooblastilo, na katerega se odločitev nanaša. Odločitev začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali pozneje, na dan, ki ga navaja sklep. [Sprememba 51]

Člen 28

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Odbor za ribištvo in ribogojstvo, ustanovljen v skladu s členom 30 Uredbe (ES) št. 2371/2002. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

POGLAVJE XII

KONČNE DOLOČBE

Člen 29

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba se uporablja od …

---

(1)  UL C 68, 6.3.2012, str. 47.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 22. novembra 2012.

(3)  UL L 206, 22.7.1992, str. 7.

(4)  UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

(5)  UL L 179, 23.6.1998, str. 1.

(6)  UL L 223, 15.8.2006, str. 1.

(7)  UL L 343, 22.12.2009, str. 1.

(8)   UL L 349, 31.12.2005, str. 1.

(9)  UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

(10)  UL L 358, 31.12.2002, str. 59.

(11)  Datum začetka veljavnosti te uredbe.

(12)  Sedem let po začetku veljavnosti te uredbe.

(13)  Datum začetka veljavnosti te uredbe.

(14)  Pet let po datumu začetka veljavnosti te uredbe.

(15)  Dvanajst let po datumu začetka veljavnosti te uredbe.

(16)  Eno leto od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

(17)   Dve leti po začetku veljavnosti te uredbe.

(18)  Datum začetka veljavnosti te uredbe.

(19)   Tri leta po začetku veljavnosti te uredbe.

(20)   Deset let po začetku veljavnosti te uredbe.

(21)   UL L 112, 30.4.2011, str. 1.

(22)   Tri leta po začetku veljavnosti te uredbe.

(23)   Tri leta po začetku veljavnosti te uredbe.

(24)   Eno leto po začetku veljave te uredbe.

(25)   Leto tri leta po datumu začetka veljavnosti te uredbe.