19.9.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 271/48

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) potrjuje in ponovno poudarja svoje stališče, ki ga je podal že v mnenju (1) o zeleni knjigi o spletnih igrah na srečo na notranjem trgu (2), in obžaluje, da je Komisija upoštevala le nekatere od njegovih sklepov. EESO zlasti poudarja, da boj proti nezakonitim igram na srečo, največji grožnji z vidika varstva potrošnikov, v sporočilu ni obravnavan prednostno.

1.2

EESO poziva Komisijo, naj med prednostne naloge, ki jih namerava obravnavati s tem sporočilom, vključi tudi ustvarjanje novih in zaščito obstoječih delovnih mest v tem sektorju, njihovo kakovost ter morebitno izgubo delovnih mest na področju klasičnih iger na srečo na račun spletnih iger na srečo.

1.3

Igre na srečo povečujejo davčne prihodke držav članic. Financiranje v dobre namene, ki poteka prek nacionalnih loterij in igralnic, podpira človekoljubne, socialne in športne dejavnosti, spodbuja turizem ter prispeva k varstvu kulturne, umetnostne in arheološke dediščine. EESO meni, da bi moral biti vsakršen ukrep na področju iger na srečo na evropski ravni namenjen zagotavljanju evropskega socialnega modela, ki bo državljanom omogočal zdrav in uravnotežen način zabave.

1.4

EESO je močno zaskrbljen zaradi znatnih tveganj, ki jih igre na srečo prinašajo za javno zdravje. V zvezi s tem ponovno poziva Komisijo, da bi morala na ozemlju celotne Evropske unije opraviti raziskavo in spremljati stanje glede odvisnosti od spletnih iger na srečo in bolezenskih pojavov, povezanih z njimi, ter državam članicam priporoča, da del pobranih davkov namenijo financiranju kampanj za ozaveščanje, preventivnih ukrepov in zdravljenja bolezenskih pojavov, povezanih z igrami na srečo.

1.5

EESO pozdravlja odločitev Komisije, da izboljša upravno sodelovanje in izmenjavo informacij, izkušenj in dobrih praks med državami članicami in regulativnimi organi.

1.6

EESO se strinja s ciljem Komisije, ki predvideva, da bi vsaka država članica morala imeti svoj regulativni organ, ki bo imel jasne pristojnosti in zagotavljal tesno sodelovanje s podobnimi organi iz drugih držav.

1.7

Po mnenju EESO je treba s pobudami, ki so bolj obvezujoče od predlogov Komisije, nujno najti ravnovesje med visokotehnološko in zato čezmejno naravo tega sektorja ter z njim povezanimi tveganji na področju javnega in družbenega reda, zakonitosti, preglednosti in zdravja državljanov.

1.8

EESO ugotavlja, da posebne zakonodaje Evropske unije za področje spletnih iger na srečo v tem trenutku ni mogoče pričakovati. Odbor sicer podpira pobude, ki jih Komisija predlaga v zvezi z učinkovitim sodelovanjem med državami članicami, vendar upa, da bo nekatera vprašanja, glede katerih je pristojnost deljena, mogoče urediti z učinkovitejšimi zakonodajnimi instrumenti, po možnosti direktivami, da bi zagotovili varstvo potrošnikov in najbolj ranljivih skupin ter omogočili boj proti nezakonitim ponudnikom iger na srečo in pranju denarja.

Tako bi se določili minimalni standardi varstva potrošnikov. Države članice morajo še vedno imeti pravico do določitve višjih standardov varstva potrošnikov za svoje nacionalne trge, če to želijo, ali do nadaljnje uporabe že obstoječih ugodnejših standardov (3).

EESO zato poziva Komisijo, Evropski parlament in Svet, naj ob spoštovanju načela subsidiarnosti ukrepajo na naslednjih področjih:

1.9

EESO z zadovoljstvom ugotavlja, da je Komisija ugodila njegovi zahtevi glede razširitve področja uporabe direktive o preprečevanju pranja denarja na vse oblike iger na srečo (4).

1.10

EESO pozdravlja namero Komisije, da prouči možnosti, ki jih nudi uredba IMI (5), in upa, da bo to prispevalo k izboljšanju upravnega sodelovanja med nacionalnimi regulatorji in izmenjave podatkov med pristojnimi nacionalnimi in evropskimi organi.

1.11

EESO pozdravlja namero Komisije, da oceni možnosti za izmenjavo osebnih podatkov med državami članicami, saj bi izmenjava velikih količin podatkov, ki jih zbirajo ponudniki, lahko omogočila navzkrižno preverjanje z drugimi podatki in pristojnim organom olajšala nadzor.

1.12

EESO meni, da morajo države članice v dogovoru z regulativnimi organi nujno pričeti z izvajanjem kampanj za ozaveščanje in obveščanje potrošnikov, da bi povpraševanje preusmerile na zakonite spletne igre na srečo. Te dejavnosti bo treba dopolniti z ukrepi za boj proti nezakonitim ponudnikom, kot je objavljanje črnih in/ali belih seznamov, ki bi jih pripravljali nacionalni regulatorji, da bi potrošnikom omogočili lažje prepoznavanje spletnih strani, ki imajo dovoljenje – z uporabo logotipa nacionalnega regulativnega organa na domačih spletnih straneh igralnic – in nezakonitih spletnih strani.

1.13

Da bi zagotovili varstvo potrošnikov, EESO poziva, naj za programsko opremo, ki se uporablja za spletne igre na srečo, obstaja skupno minimalno certificiranje na ravni Evropske unije, ki ga zagotavljajo zunanji specializirani organi ter temelji na enakih parametrih in standardih. EESO poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj na ravni Evropske unije sprejmejo minimalni standard za računalniške platforme, ki se uporabljajo za igre na srečo, in poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za zaščito podatkov igralcev in naj odobrijo zgolj tista plačilna sredstva, ki zagotavljajo najboljša jamstva z vidika varnosti in sledljivosti transakcij, povezanih s spletnimi igrami na srečo.

1.14

EESO močno podpira odločitev Komisije glede ustanovitve skupine strokovnjakov za spletne igre na srečo, namenjene izmenjavi izkušenj in dobrih praks na področju kibernetskega kriminala, saj je, čeprav še vedno v povojih, koristno orodje za spodbujanje učinkovitega sodelovanja med državami članicami. EESO upa, da bo omenjena skupina presegla svojo trenutno neformalno naravo in prerasla v organ z jasno opredeljenimi pristojnostmi in nalogami.

1.15

EESO se strinja s Komisijo, da morajo države članice spodbujati ustrezno usposabljanje zaposlenih v sodstvu o vprašanjih s področja goljufij in pranja denarja prek iger na srečo.

1.16

EESO poziva Komisijo, naj posodobi in pregleda predpise na področjih ukrepanja, navedenih v sporočilu, pri tem pa upošteva napredek pri izvajanju tovrstnih predpisov v državah članicah, kakšne ukrepe so države članice izvajale in kako ter rezultate, dosežene na nacionalni ravni.

1.17

EESO poziva države članice, naj Komisijo pooblastijo, da podpre osnutek mednarodne konvencije za ohranjanje in spodbujanje integritete športa ter sodeluje v pogajanjih o tej konvenciji, ki se bodo začela v okviru Sveta Evrope.

2.1

Sporočilo povezuje potrebo po spoštovanju evropske zakonodaje na področju svobode opravljanja storitev z varstvom določenih skupin ljudi.

2.2

Uporaba spletnih tehnologij z neposrednim dostopom do omrežja je omogočila znaten in hiter razmah spletnih iger na srečo. V Evropski uniji so leta 2011 skupni prihodki spletnih iger na srečo v 27 državah članicah znašali 9,3 milijarde EUR, kar je 10,9 % evropskega trga iger na srečo, po ocenah pa naj bi se prihodki do leta 2015 povečali na 13 milijard EUR.

2.3

Evropski državljani lahko zaradi interneta v državi lastnega prebivališča dejansko dostopajo do nezakonitih storitev oziroma so izpostavljeni nezakonitim storitvam, ki jih ponuja eden ali več ponudnikov z dovoljenjem v drugi državi, ne glede na to, ali je ta članica Unije ali ne. Takšnega položaja, ki ima ekstrateritorialne in mednarodne značilnosti, ne more obravnavati ena sama država, ampak zahteva skupno ukrepanje in tesnejše sodelovanje. Zato je zavoljo varstva državljanov in potrošnikov treba oblikovati skupno opredelitev nezakonitih iger. Spomnimo, da je ponudba iger na srečo, ki v državi prebivališča igralca ni dovoljena ali za katero ponudnik nima zahtevanega nacionalnega dovoljenja, nezakonita ne glede na to, ali jo zagotavlja ponudnik, ki ima sedež ali dovoljenje v državi članici Evropske unije, ali ponudnik iz tretje države (6). Podobno je nezakonit tudi ponudnik, ki sploh ni nadzorovan ali reguliran.

2.4

Glede razlikovanja med „ponudniki brez dovoljenja“ in „nezakonitimi ponudniki“ se upošteva opomba 15 sporočila Komisije.

2.5

EESO izraža zadovoljstvo, da namerava Komisija ustanoviti skupino strokovnjakov za igre na srečo, namenjeno izmenjavi izkušenj in praks med državami članicami, proučevanju problemov, ki izhajajo iz nedovoljenih in nezakonitih iger na srečo, zagotavljanju posebnega in posodobljenega usposabljanja zaposlenih v sodstvu, izboljšanju obveščanja potrošnikov in povečevanju ponudbe zakonitih iger na srečo.

2.6

Omenjeni ukrepi so prvi korak v boju proti ponudnikom, ki delujejo nezakonito in tako prispevajo h goljufijam, kaznivim dejanjem in pranju denarja.

3.1

Sporočilo izpostavlja raznolikost nacionalnih zakonodaj in predlaga ukrepe, ki določajo prednostne naloge na ravni držav članic in Evropske unije ter dejavnosti sodelovanja med državami članicami; navedeni so možni ukrepi in priporočila, tudi za dejavnosti na področju upravnega usklajevanja in sodelovanja med državami.

3.2

Glavni namen sporočila je z neposrednimi ukrepi in priporočili državam članicam zagotoviti upoštevanje in izvajanje evropske zakonodaje. Komisija bo v ta namen:

3.3

Komisija meni, da je vzpostavitev učinkovite politike za boj proti goljufijam in pranju denarja ter za zaščito integritete športa pred pojavi prirejanja izidov športnih tekmovanj, tudi z izmenjavo izkušenj na področju kriminala in omrežij informacijske tehnologije, v interesu vseh držav članic.

4.1.1

EESO izpostavlja zlasti svojo resno zaskrbljenost zaradi naraščajoče razširjenosti spletnih iger na srečo in eksponentno rast njihove ponudbe, kar zadeva vedno večje skupine prebivalstva in ima hude posledice za družinske proračune. Zato je treba učinkovito zajeziti različne oblike oglaševanja, zlasti televizijsko in spletno oglaševanje ter oglase na javnih prevoznih sredstvih.

4.1.2

Ponujanje in uporaba čezmejnih storitev iger na srečo sta gospodarski dejavnosti, ki se uvrščata na področje prostega pretoka storitev na notranjem trgu (člen 56 PDEU). Kljub temu pa člen 52(1) PDEU dopušča omejevanje svobode opravljanja storitev, ki jo zagotavlja člen 56, zaradi javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja.

4.1.3

EESO opozarja, da so za organiziranje in zakonsko urejanje iger na srečo na svojem ozemlju v glavnem pristojne države članice. Igre na srečo so dejavnost, ki je za potrošnike lahko izjemno nevarna in ki lahko v enaki meri služi za namene izvajanja kaznivih dejanj, kot je pranje denarja, če ni ustrezno zakonsko urejena ali če izvajanje zakonodaje ni dosledno. Zato zakonodaje Evropske unije na področju spletnih iger na srečo zaradi razlik med nacionalnimi ureditvami v tem trenutku ni mogoče pričakovati, čeprav se igre na srečo v skladu s členom 49 PES (7) uvrščajo na področje svobode opravljanja storitev. EESO sicer podpira pobude, ki jih Komisija predlaga zlasti v zvezi z učinkovitim sodelovanjem med državami članicami, vendar upa, da bo nekatera vprašanja (glej odstavek 1.8) mogoče urediti z učinkovitejšimi zakonodajnimi akti, po možnosti z direktivami, da bi zagotovili varstvo potrošnikov in najbolj ranljivih skupin ter omogočili boj proti nezakonitim ponudnikom iger na srečo in pranju denarja.

4.1.4

V skladu z obsežno ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije je omejitve dejavnosti iger na srečo mogoče utemeljiti z nujnimi razlogi v splošnem interesu, kot so varstvo potrošnikov ter preprečevanje goljufij in spodbujanja čezmerne porabe državljanov pri igrah na srečo (8). Države članice lahko preprečujejo ali omejujejo čezmejno opravljanje vseh ali nekaterih vrst spletnih iger na srečo, da bi v zvezi z igrami na srečo zaščitile cilje javnega interesa (9).

4.1.5

Za storitve iger na srečo v Evropski uniji ne veljajo enotni predpisi, nacionalne zakonodaje pa se zaradi kulturnih, družbenih in zgodovinskih lastnosti posameznih držav močno razlikujejo. Nekatere države članice so spletne igre na srečo prepovedale, medtem ko druge dovoljujejo le nekatere igre ali pa imajo vzpostavljene monopole, ki jih upravlja bodisi javni bodisi zasebni ponudnik, ki so mu bile podeljene izključne pravice. Zaradi pomanjkanja najnovejših podatkov v zvezi z različnimi nacionalnimi ureditvami (10) EESO poziva Komisijo, naj v državah članicah opravi primerjalni pregled stanja (mapping exercise).

4.1.6

V skladu s pojasnili, ki izhajajo iz sodne prakse Sodišča, lahko države članice, ki se odločijo za nadzorovano liberalizacijo sektorja, na podlagi predhodnega upravnega dovoljenja vzpostavijo koncesijsko ureditev, ki temelji na objektivnih in preglednih merilih in na načelu prepovedi diskriminacije na podlagi državljanstva (11).

4.1.7

Pri spletnih igrah na srečo med potrošnikom in ponudnikom ni neposrednega stika, kar povečuje nevarnost za morebitne goljufije ponudnikov v škodo potrošnikov (12). Razpoložljivost storitev iger na srečo, ki so nezakonite in zato nenadzorovane, resno ogroža potrošnike. Zato je strogo izvajanje ukrepov za boj proti nezakonitim ponudnikom v državah članicah najpomembnejše zagotovilo in najboljše orodje za varstvo potrošnikov.

4.1.8

Države članice imajo proste roke pri določanju ciljev svoje politike o igrah na srečo in pri opredeljevanju ravni zaščite. Omejitve, ki jih nalagajo, pa morajo izpolnjevati pogoje, ki izhajajo iz sodne prakse Sodišča Evropske unije, in biti sorazmerne, nediskriminatorne in skladne z okvirom politike, ki jo je treba izvajati na sistematičen in dosleden način.

4.1.9

Ker se zakonodaje posameznih držav članic razlikujejo in ker je igre na srečo na ravni Evropske unije zaenkrat nemogoče zakonsko urediti, si je treba prizadevati za zbliževanje predpisov in pomoč državam članicam pri zagotavljanju spoštovanja obstoječih predpisov, da bi zagotovili večjo pravno varnost na področju varstva potrošnikov, mladoletnikov in ranljivih skupin, oglaševanja in boja proti pranju denarja. Države članice bi bilo treba spodbujati k izmenjavi dobrih praks na področju boja proti nezakonitim ponudnikom.

4.1.10

Evropska unija mora v skladu z načelom subsidiarnosti posredovati v primerih, ko njeni ukrepi prispevajo k izboljšanju zakonodajnih sistemov v državah članicah in jim zagotavljajo dodano vrednost. EESO ob upoštevanju posebnosti področja iger na srečo in sprememb, povezanih z uporabo interneta, meni, da bi se tako ukrepanje Evropske unije moralo udejanjati skozi trajno sodelovanje med državami članicami in spodbujanje dobrih praks na področju boja proti nezakonitim ponudnikom, ki zahteva čezmejno ukrepanje.

4.2.1

Evropska unija mora okrepiti nadzor, upravno sodelovanje in dejansko izvajanje zakonodaje na področju spletnih iger na srečo, države članice pa morajo sodelovati, da bi ta cilj dosegle.

4.2.2

Zagotoviti je treba razpoložljivost in izmenjavo osebnih podatkov, ki jih zbirajo ponudniki, da bi olajšali nadzor, obenem pa poskrbeti za varstvo podatkov. Z izmenjavo splošnih informacij in uporabo najboljših praks je treba spodbujati tudi upravno sodelovanje med državami, da bi okrepili izmenjavo znanja in izkušenj in vzpostavili občutek medsebojnega zaupanja in skupnega interesa.

4.2.3

Nacionalno certificiranje računalniških platform, ki se uporabljajo za spletne igre na srečo, zagotavlja nadzor nad trgom iger na srečo. Pomembno je zagotoviti boljše sodelovanje med državami članicami in v vseh državah ustanoviti regulativne organe za spletne igre na srečo z jasnimi pristojnostmi, ki bodo zagotovili tesno sodelovanje na ravni Evropske unije.

4.2.4

Oceniti je treba skladnost nacionalnih politik z zakonodajo in sodno prakso Evropske unije ter ovrednotiti preglednost in nediskriminatornost sistemov izdaje dovoljenj. V primeru neskladnosti pa je treba sprožiti postopke za ugotavljanje kršitev.

4.2.5

EESO meni, da preventivni ukrepi in ukrepi kazenskega pregona, ki so jih države članice doslej sprejele na področju boja proti spletnim igram na srečo, ki jih zagotavljajo ponudniki brez dovoljenja za igre na srečo, tj. nezakoniti ponudniki, niso dovolj učinkoviti za boj proti temu pojavu. Zato predlaga, da se oblikuje nacionalni zakonodajni okvir načel, ki bo zagotavljal zakonitost in preglednost spletnih strani in predvidel: odkrivanje nezakonitih spletnih strani in njihovo uvrstitev na „črni seznam“; določitev spletnih strani, ki imajo ustrezna dovoljenja v skladu z zakonodajo posamezne države članice, in njihovo uvrstitev na „beli seznam“; blokiranje, prenehanje delovanja, zaseg ali odstranitev nezakonitih spletnih strani (13); zamrznitev finančnih tokov na takšne spletne strani in z njih; prepoved reklamnih sporočil in oglaševanja nezakonitih iger na srečo.

4.3.1

EESO obžaluje, da njegov poziv Komisiji in državam članicam glede sprejetja odločnih ukrepov za učinkovit boj proti nezakonitim ponudnikom, ki potrošnike najbolj ogrožajo, v sporočilu sploh ni obravnavan. Zato zahteva čimprejšnje sprejetje odločnih ukrepov za uveljavljanje dobrih praks na področju preprečevanja nezakonitih iger na srečo in boja proti njim.

4.3.2

Komisija namerava v letu 2013 pripraviti priporočilo o varstvu potrošnikov in odgovornem oglaševanju iger na srečo ter opredeljuje štiri področja ukrepanja: odvračanje potrošnikov od nereguliranih in potencialno škodljivih ponudb, zaščito mladoletnikov pred dostopom do spletnih igralnic, zaščito drugih ranljivih skupin in preprečevanje razvoja motenj, povezanih z igrami na srečo. EESO v zvezi z omenjenim priporočilom poziva Komisijo, naj na ravni vsake države članice opravi oceno različnih vrst iger na srečo, ki so za potrošnike najbolj škodljive, in v priporočilo vključi tudi dobre prakse na področju boja proti nezakonitim igram na srečo in njihovega preprečevanja.

4.3.3

EESO ceni pozornost, ki je v sporočilu namenjena varstvu potrošnikov in ranljivim skupinam, tudi v zvezi z oglaševanjem in bolezenskimi pojavi, povezanimi z igrami na srečo. Kljub temu vztraja, da je treba sprejeti ukrepe za visoko raven varstva, in ugotavlja, da so predvideni instrumenti prešibki, zaradi česar predlaga sprejetje bolj obvezujočih ukrepov. Razpoložljiva ponudba nezakonitih iger na srečo, ki je že po svoji naravi nevarna in je ni mogoče nadzorovati, predstavlja največjo grožnjo za potrošnike in od vsake države članice zahteva opredelitev premišljenih ukrepov za boj proti nezakonitim ponudnikom, ki ne spoštujejo nacionalne zakonodaje, kar je najpomembnejše in najboljše zagotovilo za varstvo potrošnikov.

4.3.4

Dejavnost Komisije mora biti prvenstveno namenjena zagotavljanju tega, da bodo države članice izvajale svoje polne pristojnosti in odgovornosti, kar lahko dosežejo z vzpostavitvijo zakonodajnega okvira, ki bi veljal na ravni celotne Evropske unije in za vse ponudnike z dovoljenjem za zagotavljanje tovrstnih storitev. Preprečeval bi problematično igranje na srečo in predvidel uvedbo starostnih omejitev za dostopanje do kakršnih koli iger na srečo, prepovedoval posojanje sredstev za sodelovanje pri najnevarnejših vrstah iger na srečo in stav (spletnih igralnicah, stavah na razliko (spread betting) in stavnih izmenjavah (betting exchange)) ter prepovedoval oblike oglaševanja, namenjene mladoletnikom in ranljivim skupinam.

4.3.5

EESO poziva Komisijo in države članice, naj na lastnem ozemlju učinkovito in odločno ukrepajo proti nezakoniti ponudbi iger na srečo. Poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe, kot so „črni seznami“ in blokiranje nezakonitih spletnih strani, opredelitev varnih in sledljivih načinov plačevanja, ukrepi za blokiranje finančnih transakcij ter popolna prepoved nezakonitega oglaševanja. V zvezi s tem je treba poudariti, da je učinkovitost takšnih ukrepov močno odvisna od njihovega skupnega izvajanja, saj to prispeva h krepitvi njihovih učinkov na področju boja proti nezakonitim ponudnikom.

4.3.6

V vsaki državi članici bi bilo treba ustanoviti regulativni organ, ki bi imel posebne pristojnosti za spremljanje in zagotavljanje izvajanja evropskih in nacionalnih predpisov za varstvo potrošnikov in boj proti nezakonitim igram na srečo. Obstoj nacionalnih regulativnih organov je predpogoj za udejanjanje učinkovitega usklajevanja in upravnega sodelovanja. Države članice morajo zagotoviti, da bodo njihovi regulativni sistemi, katerih zasnova mora upoštevati njihove nacionalne posebnosti in zakonodajne okvire, lahko zagotavljali takšno izvajanje. EESO upa, da bo vsaka država članica svojemu regulativnemu organu dodelila pristojnosti za določitev meril za izdajanje dovoljenj na lastnem trgu.

4.3.7

Potrošnikom Evropske unije mora biti omogočeno, da v vsaki državi članici razlikujejo med nezakonitimi in zakonitimi spletnimi stranmi, tudi zavoljo omogočanja pritožb. EESO zato vsaki izmed držav članic priporoča, da od vseh ponudnikov, ki imajo dovoljenje za prirejanje spletnih iger na srečo, zahteva, da na vidnem mestu in na trajen način objavijo številko dovoljenja in oznako nacionalnega regulativnega organa, ki dokazuje, da je ponudnik v tej državi članici pridobil ustrezno dovoljenje.

4.3.8

EESO poziva k sprejetju čim bolj celovitega zakonskega jamstva na področju varstva mladoletnikov, ki bo zagotovilo ustrezna orodja za preverjanje starosti in ponudnikom omogočilo učinkovit nadzor nad mladoletniki. Starše je treba ozavestiti o tveganjih, ki jih prinaša raba interneta, in o filtriranju programske opreme doma. Sprejeti je treba tudi ustrezna jamstva za varstvo ranljivih oseb, ki veliko časa preživijo doma: upokojencev, gospodinj in brezposelnih.

4.3.9

Zaradi trenutne krize se vedno večje število ljudi, ki si utvarjajo, da se bodo iz ekonomskih težav izkopali z zlahka prisluženimi dobitki, zateka k igranju spletnih iger na srečo, vendar to pomeni veliko tveganje za duševno ravnovesje, saj povzroča odvisnost in obsesivno-kompulzivno vedenje. Da bi se spopadli s tovrstnimi bolezenskimi pojavi, EESO priporoča, naj se del davkov, pobranih pri igrah na srečo, namenja kampanjam za ozaveščanje ter preprečevanju in zdravljenju bolezenskih pojavov, povezanih z igrami na srečo.

4.3.10

EESO pozdravlja namero Komisije, da pripravi priporočilo o odgovornem oglaševanju iger na srečo, ki bo dopolnilo direktivo o nepoštenih poslovnih praksah, da bi zagotovili pravilno obveščenost potrošnikov, čeprav je pričakoval odločnejše in bolj obvezujoče ukrepanje. EESO poudarja, da bi dejavnosti na tem področju morale vključevati ukrepe za boj proti nezakonitim ponudnikom, kot je prepoved oglaševanja ponudnikov, ki storitve zagotavljajo, ne da bi pridobili dovoljenje nacionalnega regulativnega organa v državi, kjer prebiva potrošnik.

4.3.11

Treba je najti pravo ravnovesje med zahtevo po nadzorovani rasti iger na srečo z dovoljenjem, s čimer bi ponudba zakonitih iger na srečo postala privlačna za javnost, in potrebo po čim znatnejšem zmanjšanju odvisnosti od takšnih iger.

4.3.12

Oglaševanje mora postati odgovornejše in bolj urejeno, zlasti zaradi varstva mladoletnikov, in sicer ne le zato, ker je izjemno škodljivo za zdravje, predvsem duševno, ampak tudi zato, ker javnost navaja k prepričanju, da je igranje spletnih iger na srečo nekaj povsem običajnega, s čimer spodbuja nezdravo socialno vedenje.

4.3.13

EESO kljub projektu ALICE RAP (14) ugotavlja, da zanesljivi podatki o obsegu in raznolikosti bolezenskih pojavov, povezanih z igrami na srečo, še vedno niso na voljo. Opozarja tudi na potrebo po neprekinjenem in stalnem spremljanju pojavov zasvojenosti in povezanih bolezenskih pojavov, da bi pridobili zadostne podatke, ki bodo nacionalnim zakonodajalcem in Evropski uniji omogočili sprejetje ustreznih ukrepov za boj proti tem pojavom in njihovo preprečevanje.

4.4.1

Težave, povezane s prepoznavanjem posameznikov, ki sodelujejo v spletnih igrah na srečo in ustvarjajo bodisi znatne izgube bodisi zelo visoke dobitke in ki bi tako lahko prikrili dejavnosti pranja denarja, je treba odpravljati s preventivnim preverjanjem identitete posameznikov in z vzpostavitvijo posebnega igralnega računa za posameznega igralca.

4.4.2

Kraja identitete je širši problem, ki ni povezan zgolj s spletnimi igrami na srečo, ampak s celotnim sistemom obdelave in izmenjave podatkov, ki se uporablja v internetnem in spletnem okolju.

4.4.3

Za generatorje naključnih števil (Random Number Generators) morajo veljati strogi pogoji certificiranja, da bi lahko zagotovili, da ustrezajo načelu nepredvidljivosti, obenem pa zagotavljali, da je pridobljena kombinacija edina možna in da nedovoljeno poseganje vanje ni mogoče. To bo zagotovilo zaščito igralcev in spoštovanje standardov, ki jih države članice določijo v zvezi z dobitki.

4.4.4

Da bi zagotovili večjo varnost programske opreme, ki se uporablja za spletne igre na srečo, EESO predlaga, naj zunanji specializirani organi oblikujejo skupno minimalno certificiranje na ravni Evropske unije, ki temelji na enakih parametrih in standardih, tudi za potrebe odkrivanja in preprečevanja nezakonitih off-shore iger na srečo.

4.4.5

Eden od načinov za zaščito dostopa do iger na srečo je lahko tudi ugotavljanje naslova IP. S tehničnega vidika je namreč posamezniku, ki do igralniškega sistema v neki državi dostopa prek naslova IP iz drugih držav, mogoče igranje onemogočiti.

4.4.6

Ker je pri spletnih igrah na srečo velika nevarnost za pojave pranja denarja in goljufij, bi morale biti velike količine podatkov, ki jih zbirajo ponudniki, in informacij o njihovem pretoku na voljo varuhom javnega reda, da bi jim tako omogočili navzkrižno preverjanje z drugimi podatki in olajšali nadzor.

4.5.1

Stave, povezane s prirejanjem izidov športnih tekmovanj, so posebna oblika goljufije, ki je v nasprotju z interesi športnih organizacij, navijačev, potrošnikov in zakonitih ponudnikov iger na srečo.

4.5.2

Komisija se strinja s predlogom EESO, ki meni, da je treba opredeliti okvir za usklajevanje prizadevanj vseh zainteresiranih strani, da bi se reševanja tega problema lotili na celovit način in se izognili podvajanju virov, obenem pa izpostavlja potrebo po tesnejšem sodelovanju med ponudniki storitev na področju stav, športnimi organizacijami in pristojnimi organi, vključno z regulatorji iger na srečo na nacionalni in mednarodni ravni.

4.5.3

EESO ponovno opozarja na svoj predlog glede vzpostavitve sistema, ki se ne bi omejeval zgolj na enostavno zbiranje izjav, ki jih osumljenci podajajo v zvezi z določenim športnim dogodkom, ampak bi vseboval tudi ukrepe na področju preprečevanja, izobraževanja in kaznovanja, ki bi omogočali učinkovit boj proti temu pojavu.

4.5.4

EESO pozdravlja namero Komisije, da do leta 2014 sprejme priporočilo o dobrih praksah pri preprečevanju stav, povezanih s prirejanjem izidov tekem, in boju proti njim, čeprav meni, da ta zakonodajni instrument ne bo zadostoval. Prirejanje izidov tekem je v nasprotju z načelom pravičnosti pri športnih tekmovanjih in se v vseh državah članicah obravnava kot kaznivo dejanje, kljub temu pa je mogoče zabeležiti porast nezakonitih dejavnosti in dejavnosti, pri katerih obstaja sum, da so nezakonite. Zato je treba sprejeti odločnejše ukrepe za boj proti prirejanju izidov športnih tekmovanj s pomočjo orodij, znanja in virov v državah članicah, ki se morajo uporabljati skupaj s tistimi na ravni Evropske unije.

4.5.5

EESO poziva države članice, ki tega še niso storile, naj korupcijo na področju športa, manipuliranje tekem in prirejanje izidov športnih dogodkov obravnavajo kot kazniva dejanja, za katera morajo veljati sankcije, in poziva Komisijo, naj v dogovoru z državami članicami oblikuje skupno opredelitev tovrstnih kršitev kazenskega prava.