OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Predlog Komisije za večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 (predlog večletnega finančnega okvira)[1] določa proračunski okvir in glavne usmeritve za skupno kmetijsko politiko (SKP). Na podlagi tega Komisija predstavlja niz uredb, ki določajo pravni okvir za SKP v obdobju 2014–2020, in oceno učinka drugih možnosti za razvoj te politike.

Sedanji predlogi reform temeljijo na sporočilu o skupni kmetijski politiki proti letu 2020[2], v katerem so opredeljene splošne možnosti politike, da bi se zagotovil odziv na prihodnje izzive v kmetijstvu in na podeželju ter izpolnili cilji, določeni za SKP, in sicer 1) trajnostna proizvodnja hrane, 2) trajnostno upravljanje naravnih virov in ukrepi na področju podnebnih sprememb ter 3) uravnotežen teritorialni razvoj. Reformne usmeritve iz navedenega sporočila so dobile splošno podporo v medinstitucionalnih razpravah[3] in v posvetovanjih z zainteresiranimi stranmi, ki so bili izvedeni v okviru ocene učinka.

Pogosta tema, ki se je izpostavljala med celotnim postopkom, je potreba po spodbujanju učinkovite rabe virov za pametno, trajnostno in vključujočo rast kmetijstva in podeželja v EU v skladu s strategijo Evropa 2020, pri čemer se ohranja struktura SKP v obliki dveh stebrov, pri katerih se uporabljajo dopolnilni instrumenti za doseganje istih ciljev. Steber I zajema neposredna plačila in tržne ukrepe, s katerimi se zagotavljata osnovna letna dohodkovna podpora kmetom EU ter podpora v primeru posebnih motenj na trgu, medtem ko Steber II zajema razvoj podeželja, kadar države članice pripravijo in sofinancirajo večletne programe v skupnem okviru[4].

Z zaporednimi reformami SKP kot celostne politike razvoja podeželja v EU se je z zagotavljanjem dohodkovne podpore proizvajalcem povečala tržna usmerjenost kmetijstva, izboljšala vključenost okoljskih zahtev in okrepila podpora razvoju podeželja. Vendar so se zaradi istega postopka reform pojavile zahteve po boljši porazdelitvi podpore med državami članicami in znotraj njih ter pozivi k večji ciljni usmerjenosti ukrepov, namenjenih spopadanju z okoljskimi izzivi in boljšemu soočanju z vse večjo nestabilnostjo trga.

V preteklosti so se z reformami obravnavali zlasti notranji izzivi, in sicer od velikih presežkov do kriz na področju varnosti hrane, pri čemer so EU te reforme koristile na notranji in mednarodni ravni. Danes pa je večina izzivov posledica dejavnikov, ki niso povezani s kmetijstvom, zato je potreben širši odziv politike.

Pričakuje se, da se bo pritisk na kmetijske dohodke nadaljeval, ker se kmetje spopadajo z več tveganji, upočasnitvijo produktivnosti in zmanjševanjem marž zaradi višjih cen surovin, zato je treba ohraniti dohodkovno podporo ter okrepiti instrumente za boljše obvladovanje tveganja in odzivanje na krizne razmere. Močno kmetijstvo je ključno za prehrambeno industrijo EU in zanesljivo preskrbo s hrano na svetovni ravni.

Hkrati se poziva, naj se v okviru kmetijstva in podeželja okrepijo prizadevanja za izpolnitev ambicioznih podnebnih in energetskih ciljev ter strategije o biotski raznovrstnosti, ki so del strategije Evropa 2020. Kmete, ki so skupaj z gozdarji glavni upravljavci zemljišč, bo treba podpreti pri sprejemanju in ohranjanju sistemov in načinov kmetovanja, ki zlasti ugodno vplivajo na okoljske in podnebne cilje, saj se pri tržnih cenah zagotavljanje takšnih javnih dobrin ne upošteva. To bo bistveno tudi za čim boljše izkoriščanje različnih možnosti podeželja, s čimer se bo prispevalo tudi k vključujoči rasti in koheziji.

Prihodnja SKP zato ne bo politika, ki bi skrbela le za majhen, a bistveni del gospodarstva EU, ampak bo strateško pomembna tudi za zanesljivo preskrbo s hrano, okolje in ozemeljsko ravnovesje. To je dodana vrednost EU, ki jo zagotavlja prava skupna politika, s katero se čim učinkoviteje uporabijo omejena proračunska sredstva za ohranjanje trajnostnega kmetijstva v vsej EU, obravnavanje pomembnih čezmejnih vprašanj, kot so podnebne spremembe, in krepitev solidarnosti med državami članicami, hkrati pa se omogoča prožnost pri izvajanju, da se zadovoljijo lokalne potrebe.

V skladu z okvirom iz predloga večletnega finančnega okvira mora SKP ohraniti svojo strukturo dveh stebrov in proračun za posamezni steber v nominalnem smislu na ravni za leto 2013, hkrati pa zagotoviti jasno usmeritev v zagotavljanje rezultatov na področju ključnih prednostnih nalog EU. Neposredna plačila morajo spodbujati trajnostno proizvodnjo z dodelitvijo 30 % proračunskih sredstev obveznim ukrepom, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje. Ravni plačil se morajo postopno približevati, plačila velikim upravičencem pa biti vedno bolj omejena. Razvoj podeželja je treba vključiti v skupni strateški okvir skupaj z drugimi sredstvi deljenega upravljanja EU, pri čemer je treba uporabiti okrepljen pristop, usmerjen v rezultate, ter natančnejše in boljše predhodne pogoje. Kar zadeva tržne ukrepe, je treba financiranje SKP okrepiti z instrumentoma zunaj večletnega finančnega okvira: 1) rezervnimi sredstvi za nujne primere za odziv na krizne razmere in 2) razširitvijo obsega Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji.

Na tej podlagi so glavni elementi zakonodajnega okvira za SKP v obdobju 2014–2020 določeni v naslednjih uredbah:

– Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pravilih za neposredna plačila za kmete v shemah podpor v okviru skupne kmetijske politike (uredba o neposrednih plačilih);

– Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupne ureditve trga za kmetijske proizvode (uredba o enotni SUT);

– predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (uredba o razvoju podeželja);

– predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike (horizontalna uredba);

– Predlog uredbe Sveta o opredelitvi ukrepov za določitev nekaterih pomoči in nadomestil v zvezi s skupno ureditvijo trga za kmetijske proizvode;

– Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z uporabo neposrednih plačil za kmete za leto 2013;

– Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z ureditvijo sheme enotnega plačila in podpore za vinogradnike.

Uredba o razvoju podeželja temelji na predlogu, ki ga je Komisija predložila 6. oktobra 2011 in ki določa skupna pravila za vse sklade v okviru skupnega strateškega okvira[5]. Sledila bo tudi uredba o shemi za najbolj ogrožene skupine prebivalstva, ki se zdaj financira iz druge postavke večletnega finančnega okvira.

Poleg tega se pripravljajo novi predpisi o objavi informacij o upravičencih, ki bodo upoštevali pripombe Sodišča Evropske unije, da bi se na najprimernejši način uskladila pravica upravičencev do varstva osebnih podatkov in načelo preglednosti.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

Na podlagi ocene sedanjega okvira politike ter analize prihodnjih izzivov in potreb se je z oceno učinka ocenil in primerjal učinek treh alternativnih scenarijev. To je rezultat dolgotrajnega procesa, ki se je začel aprila 2010 in ga je usmerjala medsektorska skupina, ki je združila obsežne kvantitativne in kvalitativne analize, vključno z določitvijo izhodišča v obliki srednjeročnih napovedi za kmetijske trge in dohodke do leta 2020 ter modeliranjem učinka različnih scenarijev politike na gospodarstvo v sektorju.

Trije scenariji, pripravljeni v okviru ocene učinka, so: 1) scenarij prilagoditve, pri katerem se ohrani sedanji okvir politike, medtem ko se obravnavajo njegove največje pomanjkljivosti, kot je porazdelitev neposrednih plačil, 2) scenarij povezovanja, ki vključuje pomembne spremembe politike v obliki okrepljene ciljne usmerjenosti neposrednih plačil, ki bi bila bolj okolju prijazna, okrepljene strateške ciljne usmerjenosti politike razvoja podeželja ob večji usklajenosti z drugimi politikami EU in razširitve pravne podlage za povečanje možnosti za sodelovanje proizvajalcev, ter 3) scenarij preusmeritve, na podlagi katerega bi se politika preusmerila izključno na okolje s postopnim opuščanjem neposrednih plačil, pri čemer se predvideva, da se lahko proizvodna zmogljivost ohrani brez podpore in da se lahko socialno-ekonomske potrebe podeželja pokrijejo z drugimi politikami.

Ob upoštevanju gospodarske krize in pritiskov na javne finance, na katere se je EU odzvala s strategijo Evropa 2020 in predlogom večletnega finančnega okvira, je cilj vseh treh scenarijev vzpostavitev konkurenčnejšega in bolj trajnostnega kmetijstva na pomembnih podeželskih območjih, čeprav trem ciljem politike prihodnje SKP pripisujejo različno velik pomen. Za večjo usklajenost s strategijo Evropa 2020, zlasti v smislu učinkovite rabe virov, bo bistveno, da se izboljša kmetijska produktivnost na podlagi raziskav, prenosa znanja ter spodbujanja sodelovanja in inovacij (vključno z evropskim partnerstvom za inovacije na področju produktivnosti in trajnosti kmetijstva). Ker kmetijska politika EU ni več vključena v okolje politike izkrivljanja trgovine, se pričakuje dodaten pritisk na sektor zaradi nadaljnje liberalizacije, zlasti v okviru razvojne agende iz Dohe ali sporazuma o prosti trgovini z državami Mercosurja.

Pri pripravi treh scenarijev politike so se upoštevale želje, izražene med posvetovanjem, ki je bilo izvedeno v okviru ocene učinka. Zainteresirane strani so bile pozvane, naj predložijo svoje prispevke od 23. novembra 2010 do 25. januarja 2011, svetovalni odbor pa se je sestal 12. januarja 2011. Ključne točke so povzete v nadaljevanju[6]:

– zainteresirane strani se splošno strinjajo glede potrebe po močni SKP na podlagi dveh stebrov, da se bodo obravnavali prihodnji izzivi v zvezi z varnostjo hrane, trajnostnim upravljanjem naravnih virov teritorialnim razvojem;

– večina udeležencev meni, da mora SKP prispevati k stabilizaciji trgov in cen;

– zainteresirane strani imajo različna mnenja o ciljni usmeritvi podpore (zlasti o porazdelitvi neposredne pomoči in omejitvi plačil);

– splošno sprejeto je, da imata lahko oba stebra pomembno vlogo pri krepitvi podnebnih ukrepov in povečevanju okoljske učinkovitosti v korist družbe EU; čeprav veliko kmetov meni, da tako vlogo že imata, širša javnost meni, da bi bilo mogoče plačila v okviru stebra I učinkoviteje uporabiti;

– udeleženci menijo, da bi morali biti vsi deli EU, vključno z območji z omejenimi možnostmi, vključeni v prihodnjo rast in razvoj;

– veliko udeležencev je izpostavilo povezovanje SKP z drugimi politikami, kot so okoljska, zdravstvena, trgovinska in razvojna politika;

– inovacije, razvoj konkurenčnih podjetij in zagotavljanje javnih dobrin državljanom EU so bili izpostavljeni kot načini za usklajevanje SKP s strategijo Evropa 2020.

V okviru ocene učinka so se torej primerjali trije alternativni scenariji politike:

s scenarijem preusmeritve bi se pospešila strukturna prilagoditev kmetijskega sektorja s preusmerjanjem proizvodnje na stroškovno najučinkovitejša območja in donosne sektorje. Medtem ko bi se znatno povečala finančna sredstva, namenjena okolju, bi bil sektor izpostavljen tudi večjim tveganjem zaradi omejenih možnosti za posredovanje na trgu. Poleg tega bi to pomenilo velik družbeni in okoljski strošek, ker bi se manj konkurenčna območja spopadala z znatno izgubo dohodka in poslabšanjem okolja, saj politika ne bi več zagotavljala finančnega vzvoda z neposrednimi plačili, pogojenimi z zahtevami glede navzkrižne skladnosti.

Na drugi strani bi se s scenarijem prilagoditve najbolje zagotovila kontinuiteta politike z omejenimi, a konkretnimi izboljšavami na področju konkurenčnosti kmetijstva in okoljske učinkovitosti. Kljub temu obstajajo resni dvomi, ali bi se lahko s tem scenarijem ustrezno obravnavali pomembni podnebni in okoljski izzivi v prihodnosti, s čimer bi se podprla tudi dolgoročna trajnost kmetijstva.

S scenarijem povezovanja se odpirajo nove možnosti z okrepljeno ciljno usmerjenostjo neposrednih plačil, ki bi bila okolju prijaznejša. Analiza je pokazala, da je oblikovanje okolju prijaznejših neposrednih plačil mogoče doseči po razumnih stroških za kmete, čeprav se določenemu obsegu upravne obremenitve ni mogoče izogniti. Podobno je mogoča nova spodbuda za razvoj podeželja, če države članice in regije učinkovito uporabljajo nove možnosti in se s skupnim strateškim okvirom skupaj z drugimi sredstvi EU ne odpravijo sinergije s stebrom I ali zmanjšajo posebne prednosti razvoja podeželja. Če se bo doseglo pravo ravnovesje, se bo s tem scenarijem najbolje dosegla dolgoročna trajnost kmetijstva in podeželja.

Na tej podlagi je bilo z oceno učinka ugotovljeno, da je scenarij povezovanja najbolj uravnotežen, saj postopno usklajuje SKP s strateškimi cilji EU, pri čemer je uravnoteženo tudi izvajanje različnih elementov zakonodajnih predlogov. Poleg tega bo bistveno, da se razvije okvir ocenjevanja za merjenje učinkovitosti SKP na podlagi skupnih kazalnikov, povezanih s cilji politike.

Poenostavitev je bila pomemben element celotnega postopka in jo je treba spodbujati na različne načine, na primer s poenostavitvijo navzkrižne skladnosti in tržnih instrumentov ali oblikovanjem sheme za male kmete. Poleg tega si je treba pri oblikovanju okolju prijaznejših neposrednih plačil prizadevati za čim večje zmanjšanje upravne obremenitve, vključno s stroški nadzora.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Predlaga se ohranitev sedanje strukture SKP v obliki dveh stebrov, in sicer z letnimi obveznimi ukrepi splošne uporabe v okviru stebra I, dopolnjenimi s prostovoljnimi ukrepi, ki so bolje prilagojeni nacionalnim in regionalnim posebnostim na podlagi večletnega programskega pristopa, v okviru stebra II. Kljub temu je cilj nove oblike neposrednih plačil boljši izkoristek sinergij s stebrom II, ki je vključen v skupni strateški okvir, da bi se zagotovila večja skladnost z drugimi sredstvi deljenega upravljanja EU.

Na tej podlagi se ohrani tudi sedanja struktura štirih osnovnih pravnih instrumentov, čeprav je bilo področje uporabe finančne uredbe razširjeno, da so se skupne določbe združile v akt, ki se zdaj imenuje horizontalna uredba.

Ti predlogi so v skladu z načelom subsidiarnosti. SKP je prava skupna politika: je v deljeni pristojnosti EU in držav članic ter se upravlja na ravni EU, da bi se ohranilo trajnostno in raznoliko kmetijstvo po vsej EU, obravnavala pomembna čezmejna vprašanja, kot so podnebne spremembe, in okrepila solidarnost med državami članicami. Glede na pomen prihodnjih izzivov za zanesljivo preskrbo s hrano ter okoljsko in ozemeljsko ravnovesje ostaja SKP strateško pomembna politika za zagotovitev najučinkovitejšega odziva na politične spremembe in najučinkovitejše porabe proračunskih sredstev. Poleg tega se predlaga ohranitev sedanje strukture instrumentov v obliki dveh stebrov, ki državam članicam zagotavlja več možnosti za prilagoditev rešitev lokalnim posebnostim in sofinanciranje stebra II. Novo evropsko partnerstvo za inovacije in sklop instrumentov za obvladovanje tveganja sta prav tako vključena v steber II. Hkrati bo politika bolj usklajena s strategijo Evropa 2020 (vključno s skupnim okvirom z drugimi sredstvi EU), poleg tega pa bi bilo uvedenih več elementov izboljšav in poenostavitve. Nazadnje, analiza, izvedena v okviru ocene učinka, je jasno pokazala, kakšne bi bile negativne gospodarske, okoljske in socialne posledice neukrepanja.

Uredba o enotni SUT določa pravila za skupno ureditev kmetijskih trgov, shemo pomoči za najbolj ogrožene osebe pa zajema ločen instrument.

Mlečna kriza v letih 2008 in 2009 je pokazala na potrebo po ohranitvi učinkovitega mehanizma varnostne mreže in uskladitvi orodij, ki so na voljo. Tudi razprave v okviru strokovne skupine na visoki ravni za mleko, ki so sledile, so pokazale na potrebo po izboljšanju delovanja prehranske verige. Namen Uredbe je zato uskladiti, razširiti in poenostaviti določbe na podlagi dosedanjih izkušenj z javno intervencijo, zasebnim skladiščenjem, izrednimi/nujnimi ukrepi in pomočjo določenim sektorjem ter olajšati sodelovanje s pomočjo organizacij proizvajalcev in medsektorskih organizacij.

Nekatere sektorske pomoči se ukinejo (npr. za posneto mleko, hmelj in sviloprejke). Za prepovedi za sistem mlečnih kvot in zasaditev vinske trte je v obstoječi zakonodaji določeno, da potečeta, zato ta ostane glede tega nespremenjena. Kvote za sladkor potečejo 30. septembra 2015. V sedanji enotni SUT sta določeni enotna določba za bolezni živali / izgubo zaupanja potrošnikov in splošna klavzula o motnjah na trgu, slednja pa je razširjena na vse sektorje.

V sedanji enotni SUT je obseg proizvodov za priznavanje organizacij proizvajalcev in njihovih združenj ter medsektorskih organizacij s strani držav članic razširjen na vse sektorje. Podpora ustanavljanju skupin proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave se prenese na področje razvoja podeželja.

Uredba odraža predlog, ki je bil že pripravljen za sektor mleka in določa temeljne pogoje za primer, če države članice določijo, da so pisne pogodbe obvezne zaradi krepitve pogajalske moči proizvajalcev mleka v prehranski verigi. Odraža tudi že pripravljeni predlog o tržnih standardih v okviru svežnja kakovosti.

Z vidika poenostavitve bodo odprava nekaterih sektorskih pomoči, ločitev sheme pomoči v sektorju sviloprejk, odprava sistema kvot za sladkor ter zahtev za registracijo pogodb o dobavi in za priznanje potrdil o enakovrednosti v sektorju hmelja ugodno vplivale na breme držav članic in birokracijo za izvajalce. Ne bo več treba ohranjati zmogljivosti za izvajanje shem sektorske pomoči in dodeljevati virov za njihov nadzor.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

V predlogu večletnega finančnega okvira je določeno, da mora biti znaten del proračuna EU še naprej namenjen kmetijstvu, ki je strateško pomembna skupna politika. Zato se glede na tekoče cene predlaga, da se SKP osredotoči na svoje temeljne dejavnosti, pri čemer se v obdobju 2014–2020 317,2 milijarde EUR nameni stebru I, 101,2 milijarde EUR pa stebru II.

Financiranje stebra I in stebra II je dopolnjeno z dodatnimi sredstvi v višini 17,1 milijarde EUR, kar vključuje 5,1 milijarde EUR za raziskave in inovacije, 2,5 milijarde EUR za varnost hrane in 2,8 milijarde EUR za pomoč v hrani za najbolj ogrožene skupine prebivalstva v drugih postavkah večletnega finančnega okvira ter 3,9 milijarde EUR v obliki nove rezerve za krizne razmere v kmetijskem sektorju in do 2,8 milijarde EUR v Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji zunaj večletnega finančnega okvira, kar pomeni, da skupni proračun za obdobje 2014–2020 znaša 435,6 milijarde EUR.

Kar zadeva porazdelitev podpore med državami članicami, se predlaga, da bi se pri vseh državah članicah, ki prejemajo neposredna plačila, nižja od 90 % povprečnih plačil v EU, odpravila ena tretjina te vrzeli. Na tej podlagi se izračunajo nacionalne zgornje meje iz uredbe o neposrednih plačilih.

Porazdelitev podpore za razvoj podeželja temelji na objektivnih merilih, povezanih s cilji politike, pri čemer se upošteva sedanja razporeditev. Manj razvite regije morajo biti še naprej upravičene do višjih stopenj sofinanciranja, kar velja tudi za nekatere ukrepe, kot so prenos znanja, skupine proizvajalcev, sodelovanje in program Leader.

Uvedene je nekaj prilagodljivosti za prenose med stebri (do 5 % neposrednih plačil): iz stebra I v steber II, da se državam članicam omogoči okrepitev njihove politike razvoja podeželja, iz stebra II v steber I pa za tiste države članice, v katerih raven neposrednih plačil ne dosega 90 % povprečja EU.

Podrobnosti finančnega vpliva predlogov reforme SKP so vključene v oceno finančnih posledic zakonodajnega predloga, priloženo predlogom.

2011/0281 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov (Uredba o enotni SUT)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti prvega odstavka člena 42 in člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije[7],

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[8],

po posvetovanju z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov[9],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom[10],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) V Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Skupna kmetijska politika proti letu 2020: odziv na prihodnje izzive, povezane s hrano, naravnimi viri in ozemljem“[11] so opredeljeni morebitni izzivi, cilji in usmeritve skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2013. Na podlagi razprave o Sporočilu je treba prenoviti SKP z začetkom veljavnosti s 1. januarjem 2014. Prenova mora obsegati vse glavne instrumente SKP, vključno z Uredbo Sveta (EU) št. [COM(2010)799] z dne […] o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT)[12]. Zaradi obsega prenove je primerno razveljaviti Uredbo (EU) št. [COM(2010)799] in jo nadomestiti z novo enotno uredbo o skupni ureditvi trgov. S prenovo je treba tudi čim bolj uskladiti, racionalizirati in poenostaviti določbe, zlasti tiste, ki obsegajo več kot en kmetijski sektor, vključno z omogočanjem, da lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme nebistvene elemente ukrepov.

(2) Nadvse pomembno je, da se Komisija med pripravljalnim delom ustrezno posvetuje, med drugim tudi s strokovnjaki. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(3) Na podlagi člena 43(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba) Svet sprejme ukrepe o določitvi cen, prelevmanov, pomoči in količinskih omejitev. Kadar velja člen 43(3) Pogodbe, bi morala ta uredba zaradi jasnosti izrecno navajati dejstvo, da bo Svet na tej podlagi sprejel ukrepe.

(4) Ta uredba bi morala vsebovati vse bistvene elemente enotne skupne ureditve trgov. Določanje cen, prelevmanov, pomoči in količinskih omejitev je v nekaterih primerih neločljivo povezano s temi osnovnimi elementi.

(5) Ta uredba mora veljati za vse kmetijske proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi, da se zagotovi skupna ureditev trga za vse tovrstne proizvode, kot zahteva člen 40(1) Pogodbe.

(6) Treba je pojasniti, da morajo za ukrepe iz te uredbe veljati Uredba (EU) št. […] [horizontalna Uredba o SKP][13] in določbe, sprejete na podlagi nje. Zlasti [horizontalna Uredba o SKP] predpisuje določbe za zagotavljanje skladnosti z obveznostmi, predpisanimi z določbami o SKP, vključno s pregledi in uporabo administrativnih ukrepov in administrativnih kazni v primeru neskladnosti, ter predpise v zvezi s pologom in sprostitvijo varščin ter izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov.

(7) Ta uredba in drugi akti, sprejeti na podlagi člena 43 Pogodbe, se nanašajo na opis proizvodov in sklice na tarifne številke in podštevilke kombinirane nomenklature. Zaradi sprememb nomenklature skupne carinske tarife bodo posledično lahko potrebne tehnične prilagoditve takšnih uredb. Komisija mora imeti možnost, da sprejme izvedbene ukrepe za takšne prilagoditve. Zaradi jasnosti in poenostavitve je treba preklicati Uredbo Sveta (ES) št. 234/79 z dne 5. februarja 1979 o postopku za prilagajanje nomenklature skupne carinske tarife, ki se uporablja za kmetijske proizvode[14], ki trenutno določa takšno pooblastilo, omenjeno pooblastilo pa vključiti v to Uredbo.

(8) Da bi se upoštevale posebnosti sektorja riža, je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s posodobitvijo opredelitev iz dela I Priloge II k tej uredbi, ki zadevajo sektor riža.

(9) Da bi bila proizvodnja usmerjena na nekatere vrste neoluščenega riža, mora imeti Komisija možnost sprejeti izvedbene ukrepe v zvezi s povečanjem in zmanjšanjem javne intervencijske cene.

(10) Določiti je treba tržna leta za žita, riž, sladkor, posušeno krmo, semena, oljčno olje in namizne oljke, lan in konopljo, sadje in zelenjavo, banane, mleko in mlečne proizvode ter sviloprejke, ki morajo biti čimbolj prilagojena biološkim proizvodnim ciklom vsakega od teh proizvodov.

(11) Da bi se upoštevale posebnosti sektorjev sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave, je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z določitvijo tržnih let za te proizvode.

(12) Da bi se stabilizirali trgi in zagotovil primeren življenjski standard za kmetijsko skupnost, je bil oblikovan diferenciran sistem zaščite cen za različne sektorje in uvedene so bile neposredne podporne sheme, ob upoštevanju različnih potreb v vsakem od teh sektorjev na eni strani in medsebojnih odvisnosti med različnimi sektorji na drugi strani. Ti ukrepi potekajo v obliki javne intervencije ali, odvisno od primera, v obliki izplačila pomoči za zasebno skladiščenje. Še vedno je treba ohraniti ukrepe za zaščito cen ter jih obenem racionalizirati in poenostaviti.

(13) Zaradi jasnosti in preglednosti je treba za te določbe predvideti skupno strukturo, pri čemer je treba nadaljevati politiko, ki se izvaja v vsakem sektorju. V ta namen je primerno razlikovati med referenčnimi cenami in intervencijskimi cenami ter opredeliti slednje, pri čemer naj se zlasti pojasni, da uporabljenim administrativno določenim cenam iz prvega stavka osmega odstavka Priloge 3 k Sporazumu STO o kmetijstvu (tj. podpori zaradi cenovnih razlik) ustrezajo samo intervencijske cene za javno intervencijo. V povezavi s tem je treba razumeti, da lahko tržna intervencija poteka v obliki javne intervencije in drugih oblik intervencije, ki ne uporabljajo predhodno določenih navedb cen.

(14) Kot je glede na prakso in izkušnje iz prejšnjih SUT primerno za vsak zadevni sektor, mora biti sistem intervencij na voljo v nekaterih obdobjih leta in v tem obdobju mora biti na voljo ali stalno ali odvisno od tržnih cen.

(15) Raven cen, po kateri se izvedejo odkupi z javno intervencijo, npr. podporo zaradi cenovnih razlik, je za nekatere količine nekaterih proizvodov fiksna, v drugih primerih pa odvisna od razpisov, pri čemer naj odraža prakso in izkušnje iz prejšnjih SUT.

(16) V tej uredbi je treba zagotoviti možnost za prodajo proizvodov, odkupljenih z javno intervencijo. Take ukrepe je treba sprejeti na način, s katerim se je mogoče izogniti motnjam na trgu in ki zagotavlja enak dostop do blaga in enakopravno obravnavo kupcev.

(17) Da se zagotovi preglednost trga, je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z določanjem pogojev, na podlagi katerih se lahko odloči dodeliti pomoč za zasebno skladiščenje, da bi ob upoštevanju razmer na trgu dosegla cilj uravnoteženja trga in stabiliziranja tržnih cen.

(18) Da bi upoštevali posebnosti različnih sektorjev, je Komisiji treba podeliti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s sprejetjem zahtev in pogojev, ki jih morajo izpolnjevati proizvodi za odkup z javno intervencijo in za hranjenje v sistemu zasebnega skladiščenja, poleg zahtev, določenih v tej uredbi, in v zvezi s sprejetjem veljavnih zvišanj ali znižanj cen zaradi kakovosti, tako glede odkupa kot prodaje, in v zvezi s sprejetjem določb glede obveznosti plačilnih agencij, da vse goveje meso izkostijo po prevzemu in pred uskladiščenjem.

(19) Da bi se upoštevale različne razmere glede skladiščenja intervencijskih zalog v Uniji ter da se izvajalcem zagotovi ustrezen dostop do javnih intervencij, je Komisiji treba podeliti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, s katerimi se določijo zahteve, ki jih morajo izpolnjevati intervencijska skladišča v zvezi s proizvodi za odkup v okviru sistema, določbe o prodaji manjših količin, ki so še v skladiščih v državah članicah, predpisi o neposredni prodaji količin, ki jih ni več mogoče prepakirati ali so slabše kakovosti, in določeni predpisi o skladiščenju proizvodov znotraj in zunaj držav članic, ki so odgovorne zanje in za ravnanje z njimi glede carinskih dajatev in morebitnih drugih količin, ki se dodelijo ali obračunajo v okviru SKP.

(20) Da se zagotovi želeni učinek zasebnega skladiščenja na trg, je Komisiji treba podeliti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z ukrepi za zmanjšanje zneska pomoči, ki se izplača, kadar je skladiščena količina nižja od pogodbene količine, in pogoji za izplačilo predplačila.

(21) Da se zavarujejo pravice in obveznosti izvajalcev, ki sodelujejo pri ukrepih za javno intervencijo ali zasebno skladiščenje, je Komisiji treba podeliti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z uporabo postopkov javnih razpisov, upravičenostjo izvajalcev in obveznostjo vložitve varščine.

(22) Da se standardizira predstavitev različnih proizvodov za namene boljše preglednosti trga, beleženja cen in uporabe ureditev tržnih intervencij v obliki javne intervencije in zasebnega skladiščenja, je Komisiji treba podeliti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z lestvicami Unije za razvrščanje trupov v sektorjih govejega, telečjega, prašičjega, ovčjega in kozjega mesa.

(23) Da se zagotovi točnost in zanesljivost razvrščanja trupov, je Komisiji treba podeliti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z revizijo uporabe razvrščanja trupov v državah članicah s strani odbora Unije.

(24) Obstoječi program razdeljevanja hrane najbolj ogroženim osebam v Uniji, ki je bil sprejet na podlagi skupne kmetijske politike, je treba obravnavati v ločeni uredbi, sprejeti z namenom, da bo odražala njegove cilje socialne kohezije. Kljub temu je treba poskrbeti, da bo ta uredba omogočala oddajo proizvodov iz javnih intervencijskih skladišč in njihovo uporabo v programu.

(25) Spodbujati je treba uživanje sadja in zelenjave ter mlečnih proizvodov med otroci, vključno z vztrajnim povečevanjem deleža takih proizvodov v prehrani otrok v obdobju, ko se njihove prehrambene navade še oblikujejo. Zato je treba spodbujati pomoč Unije pri financiranju ali sofinanciranju preskrbe otrok s takšnimi proizvodi v izobraževalnih ustanovah.

(26) Da se zagotovi dobro upravljanje proračunov programov, je treba določiti ustrezne določbe za vsakega od njih. Pomoči Unije se ne uporabljati kot nadomestilo financiranja katerih koli obstoječih nacionalnih sistemov razdeljevanja sadja v šolah. Ne glede na proračunske omejitve bi morale biti države članice sposobne svoje finančne prispevke v sisteme nadomestiti s prispevki iz zasebnega sektorja. Da bo njihov sistem razdeljevanja sadja v šolah učinkovit, morajo države članice zagotoviti spremljevalne ukrepe, za katere bi jim moralo biti dovoljeno podeliti nacionalno pomoč.

(27) Da bi spodbudili zdrave prehrambene navade otrok, zagotovili učinkovito in usmerjeno rabo evropskih sredstev ter spodbudili ozaveščenost o shemi, je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s sistemom razdeljevanja sadja v šolah, ki se nanašajo na proizvode, ki so upravičeni za vključitev v sistem, ciljno skupino sistema, nacionalne ali regionalne strategije, ki jih morajo sestaviti države članice, da bi lahko dobile pomoč, vključno s spremljevalnimi ukrepi, odobritev in izbor zahtevkov za pomoč, objektivna merila za dodelitev pomoči med državami članicami, okvirno razporeditev pomoči med državami članicami in metodo za prerazporeditev pomoči med državami članicami na podlagi prejetih zahtevkov, stroške, upravičene do pomoči, vključno z možnostjo določitve skupne zgornje meje za take stroške, ter na zahtevo, da sodelujoče države članice obveščajo o podporni vlogi sistema.

(28) Da bi upoštevali razvoj vzorcev uživanja mlečnih proizvodov ter inovacij in razvoja na trgu mlečnih proizvodov, da bi zagotovili, da so primerni upravičenci in prosilci upravičeni do pomoči, in da bi spodbudili ozaveščenost o shemi pomoči, je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s sistemom razdeljevanja mleka v šolah, ki se nanašajo na proizvode, ki so upravičeni za vključitev v sistem, nacionalne ali regionalne strategije, ki jih morajo države članice pripraviti, da lahko dobijo pomoč, ter ciljno skupino sistema, pogoje za dodelitev pomoči, vložitev varščine, ki jamči izvedbo, če je plačano predplačilo pomoči, spremljanje in vrednotenje ter na zahtevo, da izobraževalne ustanove obveščajo o podporni vlogi sistema.

(29) Shema pomoči za organizacije proizvajalcev hmelja se uporablja samo v eni državi članici. Da se ustvari prožnost in uskladi pristop v tem sektorju z drugimi sektorji, je to shemo pomoči treba prekiniti, ostane pa naj možnost, da se organizacijam proizvajalcev omogoči podpora v okviru ukrepov za razvoj podeželja.

(30) Potrebno je financiranje Unije, da se odobrene organizacije izvajalcev spodbudi k pripravi delovnih programov za izboljšanje kakovosti proizvodnje oljčnega olja in namiznih oljk. V tem okviru bi morala ta uredba določati, da bo podpora Unije dodeljena glede na prednostne ukrepe na področju dejavnosti, ki se izvajajo v okviru zadevnih delovnih programov. Vendar je zadevne dejavnosti treba omejiti na najkoristnejše, za boljšo kakovost takšnih programov pa je treba uvesti sofinanciranje.

(31) Da se zagotovi, da pomoč, namenjena organizacijam proizvajalcev olivnega olja in namiznih oliv, doseže svoj cilj izboljšanja kakovosti proizvodnje olivnega olja in namiznih oliv, in da se zagotovi, da organizacije proizvajalcev olivnega olja in namiznih oliv izpolnjujejo svoje obveznosti, je Komisiji treba podeliti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe glede pogojev za odobritev organizacij izvajalcev za namene sheme pomoči, za začasno prekinitev ali umik take odobritve, ukrepov, upravičenih do financiranja Unije, dodelitve financiranja Unije za določene ukrepe, dejavnosti in stroškov, ki niso upravičeni do financiranja Unije, izbire in odobritve delovnih programov ter glede zahtev po vložitvi varščine.

(32) Ta uredba razlikuje na eni strani med sadjem in zelenjavo, kar vključuje sadje in zelenjavo, namenjena za trženje, ter sadje in zelenjavo, namenjena predelavi, na drugi strani pa predelano sadje in zelenjavo. Predpisi o organizacijah proizvajalcev, operativnih programih in finančni pomoči Unije veljajo samo za sadje in zelenjavo ter za sadje in zelenjavo, ki sta izključno namenjena predelavi.

(33) Proizvodnja sadja in zelenjave je nepredvidljiva, proizvodi pa so pokvarljivi. Celo omejeni presežki lahko bistveno izkrivijo trg. Zato je treba uvesti ukrepe za obvladovanje kriznih razmer, ki jih je treba še naprej vključevati v operativne programe.

(34) Proizvodnja in trženje sadja in zelenjave morata v celoti upoštevati varovanje okolja, vključno z načinom obdelovanja, ravnanjem z odpadki in uničenjem proizvodov, ki se umaknejo s trga, zlasti glede varstva kakovosti vode, ohranjanja biološke raznovrstnosti in ohranjanja podeželja.

(35) V okviru politike razvoja podeželja je za vse sektorje v vseh državah treba zagotoviti podporo za ustanavljanje skupin proizvajalcev, zato je treba prekiniti posebno podporo v sektorju sadja in zelenjave.

(36) Z namenom, da se organizacijam proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave naloži večjo odgovornost za njihove finančne odločitve in da se dodeljena javna sredstva uporabljajo za pripravo na prihodnje zahteve, je potrebno določiti pogoje za uporabo teh virov. Ustrezna rešitev je skupno financiranje operativnih skladov, ki jih ustanovijo organizacije proizvajalcev. V določenih primerih bi bilo treba dovoliti dodatne možnosti financiranja. Operativne sklade je treba uporabiti samo za financiranje operativnih programov v sektorjih sadja in zelenjave. Zaradi zmanjševanja izdatkov Unije je treba omejiti pomoč za organizacije proizvajalcev, ki ustanovijo operativne sklade.

(37) V regijah, kjer je organizacija proizvodnje v sektorju sadja in zelenjave slaba, je treba dovoliti dodeljevanje dodatne državne finančne pomoči. V primeru držav članic, ki so glede teh struktur v posebej neugodnem položaju, bi morala pomoč povrniti Unija.

(38) Da se organizacijam proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave zagotovi učinkovita, usmerjena in trajnostna podpora, je treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z operativnimi skladi in operativnimi programi, strukturo in vsebino nacionalnega okvira ter nacionalno strategijo, finančno pomočjo Unije, ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz in nacionalno finančno pomočjo.

(39) Pomembno je, da se določijo podporni ukrepi v vinskem sektorju, ki bi lahko okrepili konkurenčne strukture. Medtem ko naj bi te ukrepe določila in financirala Unija, bi bilo treba državam članicam omogočiti, da same izberejo primerne ukrepe, ki bodo ustrezali potrebam njihovih regionalnih organov, po potrebi ob upoštevanju njihovih posebnosti, in jih vključili v nacionalne podporne programe. Države članice bi morale biti odgovorne za izvajanje teh programov.

(40) Eden od ključnih ukrepov, upravičenih do nacionalnih podpornih programov, bi morala biti promocija in trženje vin Unije v tretjih državah. Še naprej bi morale biti zajete dejavnosti prestrukturiranja in preusmeritve zaradi njihovih pozitivnih strukturnih učinkov na sektor vina. Podpora bi se morala zagotoviti tudi za naložbe v vinskem sektorju, namenjene izboljšanju gospodarske zmogljivosti podjetij kot takih. Podpora za destilacijo stranskih proizvodov bi morala biti kot ukrep, ki je na voljo vsem državam članicam, ki želijo takšen instrument uporabljati za zagotovitev kakovosti vina ter varovanje okolja.

(41) Preventivna sredstva, kot so zavarovanje letine, vzajemni skladi in zelena trgatev, bi morala biti upravičena do podpore v okviru podpornih programov, da bi spodbudila odgovoren pristop do kriznih razmer.

(42) Določbe o podpori vinogradnikom prek dodelitve pravic do plačila, kakor so odločile države članice, so postale dokončne. Edina tovrstna podpora, ki jo je mogoče zagotoviti, je zato podpora, o kateri so 1. decembra 2013 odločile države članice na podlagi člena 137 Uredbe (EU) št. [COM(2011)799] in na podlagi pogojev, določenih v navedeni določbi.

(43) Da se zagotovi, da podporni programi za vinski sektor dosežejo svoje cilje, in da se zagotovi usmerjena raba evropskih sredstev, je Komisiji treba podeliti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s predpisi o odgovornosti za izdatke med datumom prejema programov podpore in spremembami programov podpore in datumom njihove uporabe, o merilih o izpolnjevanju pogojev podpornih ukrepov, vrsti izdatka in dejavnostih, upravičenih do podpore, ukrepih, ki niso upravičeni do podpore, in največji ravni podpore na ukrep, o zahtevah in mejnih vrednostih za predplačila, vključno z zahtevo po varnosti, če se opravi predplačilo, ki vsebujejo splošne določbe in opredelitve za namen tega oddelka, da se prepreči zloraba podpornih ukrepov, vključno z omejitvami za preprečitev dvojnega financiranja projektov, v okviru katerih proizvajalci umaknejo stranske proizvode vinarstva, izjeme iz obveznosti, da se prepreči dodatno upravno breme, in določbe za prostovoljno certificiranje žganjarn, za določitev zahtev, vključno s posebnimi pregledi, ki jih izvajajo države članice za izvajanje podpornih ukrepov, omejitev in pregledov za zagotovitev skladnosti s področjem uporabe podpornih ukrepov, v zvezi s plačili upravičencem, vključno s plačili zavarovalniških posrednikov.

(44) Za čebelarstvo so značilni raznovrstnost proizvodnih pogojev in pridelkov ter razpršenost in različnost gospodarskih subjektov, tako v fazi proizvodnje kot trženja. Poleg tega je v več državah članicah zaradi širjenja varooze v zadnjih letih in problemov, ki jih ta bolezen povzroča pri proizvodnji medu, še vedno potrebno ukrepanje Unije, saj se varooze ne da popolnoma izkoreniniti in jo je treba zdraviti z odobrenimi proizvodi. Glede na take okoliščine ter za izboljšanje proizvodnje in trženja čebelarskih proizvodov v Uniji je treba vsaka tri leta pripraviti nacionalne programe, da bi se izboljšali splošni pogoji za proizvodnjo in trženje čebelarskih proizvodov. Navedene nacionalne programe bi morala deloma financirati Unija.

(45) Da se zagotovi ciljna uporaba skladov Unije za čebelarstvo, je Komisiji treba podeliti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v skladu s členom 290 v zvezi z ukrepi, ki se lahko vključijo v čebelarske programe, predpisi o obveznostih glede vsebine nacionalnih programov, pripravi takšnih programov in povezanih študijah ter v zvezi s pogoji za dodelitev finančnega prispevka Unije vsaki sodelujoči državi članici.

(46) Pomoč Unije za gojenje sviloprejk je treba v okviru sistema neposrednih plačil ločiti, pri čemer se sledi pristopu, ki je bil glede pomoči ubran v drugih sektorjih.

(47) Pomoč za posneto mleko in posneto mleko v prahu, ki sta bila pridelana v Uniji in namenjena uporabi kot krmilo ter predelavi v kazein in kazeinate, se je izkazala za neučinkovito pri podpori trgu, zato jo je treba odpraviti skupaj s predpisi o uporabi kazeina in kazeinatov pri proizvodnji sira.

(48) Uporaba standardov za trženje kmetijskih proizvodov lahko prispeva k izboljšanju gospodarskih razmer za proizvodnjo in trženje ter tudi kakovosti takih proizvodov. Uporaba takih standardov je zato v interesu proizvajalcev, trgovcev in potrošnikov.

(49) Po Sporočilu Komisije o politiki kakovosti kmetijskih proizvodov[15] in razpravah, ki so mu sledile, se zdi primerno ohranjati tržne standarde po sektorjih ali proizvodih, da se upoštevajo pričakovanja potrošnikov in se prispeva k izboljšanju gospodarskih pogojev za proizvodnjo in trženje kmetijskih proizvodov ter njihove kakovosti.

(50) Za zagotovitev, da so vsi proizvodi ustrezne, neoporečne in tržne kakovosti, ter brez poseganja v Uredbo (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane[16], mora osnovni splošni tržni standard, kot je predvideno v zgoraj navedenem sporočilu Komisije, ustrezati proizvodom, ki jih ne zajemajo tržni standardi po sektorjih ali proizvodih. Kadar so ti proizvodi v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi, je treba po potrebi te proizvode obravnavati kot skladne s splošnim tržnim standardom.

(51) Za nekatere sektorje in/ali proizvode so opredelitve, poimenovanja in/ali prodajne oznake pomembni elementi za določitev konkurenčnih pogojev. Zato je za te sektorje in/ali proizvode treba določiti opredelitve, poimenovanja in prodajne oznake, ki se lahko uporabljajo le v Uniji za trženje proizvodov, ki so v skladu z ustreznimi zahtevami.

(52) Za tržne standarde je treba uvesti določbe horizontalne narave.

(53) Tržne standarde je treba uporabljati, da se omogoči oskrbovanje trga s proizvodi standardizirane in zadovoljive kakovosti, tržni standardi pa se morajo nanašati predvsem na opredelitve, razvrstitve v razrede, predstavitev in označevanje, pakiranje, metodo proizvodnje, hranjenje, prevoz, podatke o proizvajalcih, vsebino določenih snovi, povezano upravno dokumentacijo, skladiščenje, certifikacijo in časovne omejitve.

(54) Ob upoštevanju interesa potrošnikov za prejemanje primernih in preglednih informacij o proizvodu je treba omogočiti opredelitev kraja kmetovanja, za vsak primer posebej glede na ustrezno geografsko raven, pri čemer je obenem treba upoštevati lastnosti nekaterih sektorjev, zlasti kar zadeva predelane kmetijske proizvode.

(55) Tržni standardi morajo veljati za vse kmetijske proizvode, ki se tržijo v Uniji.

(56) Primerno je določiti posebna pravila za proizvode, uvožene iz tretjih držav, če nacionalne določbe, ki veljajo v nekaterih tretjih državah, upravičujejo odstopanja od tržnih standardov, če se zagotovi njihovo enakovrednost z zakonodajo Unije.

(57) Primerno je uvesti možnost, da države članice ohranijo ali sprejmejo določene nacionalne predpise o ravneh kakovosti, kar zadeva mazave maščobe.

(58) Za obravnavo sprememb na trgu ob upoštevanju posebnosti posameznega sektorja je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s sprejemanjem, spreminjanjem in dovoljevanjem odstopanj od zahtev glede splošnega tržnega standarda ter pravili v zvezi s skladnostjo z njim.

(59) Da se upoštevajo pričakovanja potrošnikov in se prispeva k izboljšanju gospodarskih pogojev za proizvodnjo in trženje kmetijskih proizvodov ter njihove kakovosti, da se prilagodi na stalno spreminjajoče se tržne pogoje in na razvijajoče se zahteve potrošnikov ter da se upoštevata razvoj zadevnih mednarodnih standardov in tehnični napredek ter se prepreči nastajanje ovir za inovativnost proizvodov, je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z akti za sprejemanje tržnih standardov po sektorjih ali proizvodih, na vseh stopnjah trženja, kot tudi odstopanj in izvzetij od uporabe takih standardov, ter v zvezi s potrebnimi spremembami, odstopanji ali izvzetji od opredelitev in prodajnih imen.

(60) Da se zagotovi pravilna in pregledna uporaba nacionalnih predpisov za nekatere proizvode in/ali sektorje, kar zadeva tržne standarde, je Komisiji treba podeliti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z določanjem pogojev za uporabo takšnih tržnih standardov ter pogojev za posedovanje, promet in uporabo proizvodov, pridobljenih s poskusnimi postopki.

(61) Da bi se upoštevale posebnosti trgovine med Unijo in nekaterimi tretjimi državami, poseben značaj nekaterih kmetijskih proizvodov ter posebnost posameznega sektorja, je Komisiji treba podeliti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z odstopanjem za vsak tržni standard, pri čemer se v primeru preseženega odstopanja za celotno serijo proizvodov šteje, da ni v skladu s standardom, in v zvezi s predpisi, ki določajo pogoje, pod katerimi se šteje, da uvoženi proizvodi zagotavljajo ustrezno raven skladnosti z zahtevami Unije o tržnih standardih, in ki dopuščajo ukrepe, ki odstopajo od pravil, da se lahko proizvodi v Uniji tržijo samo v skladu s takšnimi standardi, ter določajo pravila glede uporabe tržnih standardov za proizvode, ki se izvozijo iz Unije.

(62) Pojem kakovostnih vin v Uniji temelji med drugim na posebnih lastnostih, ki se pripisujejo geografskemu poreklu vina. Takšna vina potrošniki prepoznajo po zaščitenih označbah porekla in geografskih označbah. Da se omogoči pregleden in bolj izdelan okvir, ki bi podprl trditve o kakovosti zadevnih proizvodov, bi bilo treba vzpostaviti ureditev za pregledovanje zahtevkov za označbo porekla ali geografsko označbo v skladu s pristopom horizontalne politike Unije za kakovost, ki se uporablja za živila razen vina in žganih pijač v Uredbi Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila[17].

(63) Za ohranitev posebnih kakovostnih lastnosti vin z označbo porekla ali geografsko označbo bi bilo treba omogočiti državam članicam, da uporabljajo strožja pravila.

(64) Da bi bili izpolnjeni pogoji za zaščito v Uniji, bi bilo označbe porekla in geografske označbe treba priznati in registrirati na ravni Unije v skladu s postopkovnimi pravili, kot jih določi Komisija.

(65) Možnost za zaščito bi morale imeti tudi označbe porekla in geografske označbe iz tretjih držav, če so zaščitene v državi porekla.

(66) Postopek registracije bi moral vsaki fizični ali pravni osebi z zakonitim interesom omogočiti, da v državi članici ali tretji državi z vlaganjem ugovorov uveljavlja svoje pravice.

(67) Registrirane označbe porekla in geografske označbe bi bilo treba zaščititi pred uporabami, ki neupravičeno izkoriščajo ugled ustreznih proizvodov. Zaradi pospeševanja poštene konkurence in preprečevanja zavajanja potrošnikov bi bilo treba to zaščito razširiti tudi na proizvode in storitve, ki jih ta uredba ne zajema, vključno s proizvodi, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbi.

(68) Da se upoštevajo obstoječe prakse označevanja, je Komisiji treba podeliti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z dovoljevanjem uporabe imena sorte vinske trte, četudi ta vsebuje zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno navedbo porekla.

(69) Da se upoštevajo posebne lastnosti proizvodnje na razmejenih geografskih območjih, da se zagotovi kakovost in sledljivost proizvodov in da se zagotovijo zakonite pravice ali interes proizvajalcev ali izvajalcev, je Komisiji treba podeliti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z načeli za omejitev geografskega območja ter opredelitvami, omejitvami in odstopanji glede proizvodnje na omejenem geografskem območju, v zvezi s pogoji, na podlagi katerih lahko specifikacije proizvodov vsebujejo dodatne zahteve, in v zvezi z elementi specifikacije proizvodov, tipom vlagatelja, ki lahko vloži vlogo za zaščito označbe porekla ali geografske označbe, postopki, po katerih se je treba ravnati pri uporabi zaščite označbe porekla ali geografske označbe, vključno s predhodnimi nacionalnimi postopki, nadzorom s strani Komisije, postopki ugovorov, in postopki za spremembo, ukinitev in spremembo zaščitenih označb porekla ali zaščitenih geografskih označb, postopki za vloge v zvezi z geografskimi območji v tretji državi, datumom, od katerega velja zaščita, postopki v zvezi s spremembami specifikacij proizvodov in datumom, na katerega sprememba začne veljati.

(70) Da se zagotovi ustrezna zaščita in da gospodarski subjekti in pristojni organi niso oškodovani z uporabo te uredbe v zvezi z imeni vin, za katera je bila zaščita dodeljena pred 1. avgustom 2009, je Komisiji treba podeliti pooblastilo v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s sprejemanjem omejitev glede zaščitenih imen in v zvezi s prehodnimi določbami glede: imen vin, ki so jih države članice priznale kot označbe porekla ali geografske označbe do 1. avgusta 2009, predhodnega nacionalnega postopka, vin, ki so bila dana v promet ali označena pred določenim datumom, in sprememb specifikacij proizvoda.

(71) Nekateri izrazi se v Uniji tradicionalno uporabljajo, iz njih pa potrošniki dobijo informacije o posebnostih in kakovosti vin, ki dopolnjujejo informacije, ki izhajajo iz označb porekla in geografskih označb. Da bi zagotovili delovanje notranjega trga in pošteno konkurenco ter se izognili zavajanju potrošnikov, bi morali biti ti tradicionalni izrazi upravičeni do zaščite v Uniji.

(72) Da se zagotovijo ustrezna zaščita, zakonite pravice proizvajalcev in izvajalcev ter da se upoštevajo posebne lastnosti trgovine med Unijo in nekaterimi tretjimi državami, je Komisiji treba podeliti pooblastilo v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z določbami o jeziku in zapisu tradicionalne oznake, ki jo je treba zaščititi, glede opredelitve tipa vlagateljev, ki lahko vložijo vlogo za zaščito tradicionalnega izraza, pogojev veljavnosti vloge za priznanje tradicionalnega izraza, razlogov za nasprotovanje predlaganemu priznanju tradicionalnega izraza, obsega zaščite, vključno z razmerjem do blagovnih znamk, zaščitenih tradicionalnih izrazov, zaščitenih označb porekla ali geografskih označb, homonimov ali nekaterih imen vinske trte, razlogov za preklic tradicionalnega izraza, datuma predložitve vloge ali zahtevka, postopkov, po katerih se je treba ravnati pri uporabi zaščite tradicionalnega izraza, vključno z nadzorom s strani Komisije, postopki ugovorov, in postopki za ukinitev in spremembo ter v zvezi s pogoji, na podlagi katerih se lahko tradicionalni izrazi uporabljajo na proizvodih iz tretjih držav in ki določajo s tem povezana odstopanja.

(73) Opis, označevanje in predstavitev proizvodov vinskega sektorja, ki so zajeti v tej uredbi, lahko pomembno vplivajo na njihovo trženje. Razlike med zakonodajami držav članic pri označevanju vinskih proizvodov lahko ovirajo nemoteno delovanje notranjega trga. Zato bi bilo treba določiti pravila, ki bodo upoštevala zakonite interese potrošnikov in pridelovalcev. Zato je primerno določiti predpise Unije o označevanju.

(74) Da se zagotovi učinkovitost postopkov certificiranja, odobritve in pregleda, da se zagotovijo legitimni interesi izvajalcev ter da gospodarski subjekti niso oškodovani, je Komisiji treba podeliti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z izjemnimi okoliščinami, ki upravičujejo opustitev sklicevanja na izraza „zaščitena označba porekla“ ali „zaščitena geografska označba“,     v zvezi s predstavitvami in uporabo navedb označevanja, ki niso določene v tej uredbi, nekaterimi obveznimi navedbami, poljubnimi navedbami in predstavljanjem, v zvezi s potrebnimi ukrepi, kar zadeva označevanje in predstavljanje vin z označbo porekla ali zemljepisno označbo, katerih označba porekla ali zemljepisna označba izpolnjuje potrebne zahteve, v zvezi z vinom, ki je bilo dano na trg in označeno pred 1. avgustom 2009, in v zvezi z odstopanji od označevanja in predstavljanja.

(75) Določbe o vinu bi se morale uporabljati ob upoštevanju sporazumov, sklenjenih na podlagi člena 218 Pogodbe.

(76) Primerno je določiti predpise za razvrstitev sort vinske trte, po kateri so države članice, ki pridelajo več kot 50 000 hektolitrov na leto, še naprej odgovorne za razvrščanje sort vinske trte, iz katerih se na njihovih ozemljih lahko prideluje vino. Nekatere sorte vinske trte bi bilo treba izključiti.

(77) Primerno je določiti nekatere enološke prakse in omejitve za proizvodnjo vina, zlasti kar zadeva rezanje in uporabo nekaterih vrst grozdnega mošta, grozdnega soka in svežega grozdja iz tretjih držav. Da bi upoštevala mednarodne standarde, se mora Komisija za nadaljnje enološke prakse praviloma opirati na enološke prakse, ki jih priporoča Mednarodni urad za vinsko trto in vino (OIV).

(78) Za vinski sektor bi moralo biti državam članicam omogočeno, da omejijo ali izključijo uporabo nekaterih enoloških praks in ohranijo strožje omejitve za vina, ki se pridelujejo na njihovem ozemlju, in dovolijo eksperimentalno uporabo nedovoljenih enoloških praks po pogojih, ki jih je treba še določiti.

(79) Da se zagotovi zadovoljiva raven sledljivosti zadevnih proizvodov, zlasti zaradi varstva potrošnikov, bi bilo treba določiti, da so vsi proizvodi iz vinskega sektorja, ki so zajeti v tej uredbi, opremljeni s spremnim dokumentom, kadar so v obtoku znotraj Unije.

(80) Zaradi boljšega gospodarjenja z vinogradniškimi površinami morajo države članice Komisiji poslati preglednico obsega vinogradniških površin. Kot spodbuda za države članice, da pošljejo preglednico, je možnost podpore za prestrukturiranje in preusmeritev omejena na tiste države članice, ki so jo poslale.

(81) Da bi države članice lažje spremljale in preverjale obseg vinogradniških površin, je Komisiji treba podeliti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z o obsegom in vsebino registra vinogradov ter izjemami.

(82) Da se olajša prevoz vina ter njegovo preverjanje, ki ga opravijo države članice, je Komisiji treba podeliti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s predpisi o spremljajočem dokumentu, njegovi uporabi in izjemah iz obveznosti za uporabo takšnega dokumenta, ustvarjanju pogojev, v katerih spremni dokument šteje za dokument, ki potrjuje zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe, določanju obveznosti vodenja registra, opredelitvi, kdo vodi register in izjeme iz obveznosti vodenja registra in določanju pravil v zvezi z uporabo spremnih dokumentov in registrov.

(83) Po koncu sistema kvot bodo še vedno potrebni posebni instrumenti za zagotovitev poštenega ravnovesja pravic in obveznosti med podjetji za proizvodnjo sladkorja in pridelovalci sladkorne pese. Zato je treba določiti standardne določbe, ki urejajo sporazume med njimi.

(84)             Da bi se upoštevale posebnosti sektorja sladkorja in interesi vseh strani, je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s takšnimi sporazumi, zlasti kar zadeva pogoje za odkup, dobavo, prevzem in plačilo sladkorne pese.

(85) Organizacije proizvajalcev in njihova združenja imajo lahko koristno vlogo pri koncentraciji ponudbe in širjenju najboljših praks. Medsektorske organizacije imajo lahko pomembno vlogo pri spodbujanju dialoga med udeleženci v dobavni verigi ter pospeševanju najboljših praks in preglednosti trga. Obstoječe predpise o opredelitvi in priznavanju takšnih organizacij in njihovih združenj, ki zajemajo nekatere sektorje, je zato treba uskladiti, racionalizirati in jih razširiti, da bodo omogočali priznavanje na zahtevo na podlagi statutov, ki jih določa zakonodaja EU v vseh sektorjih.

(86) Obstoječe določbe v različnih sektorjih, ki krepijo vpliv organizacij proizvajalcev, njihovih združenj in medpanožnih organizacij, tako da državam članicam pod določenimi pogoji omogočajo razširitev pravil takšnih organizacij na proizvajalce nečlane, so se izkazale za učinkovite ter jih je treba uskladiti, racionalizirati in razširiti na vse sektorje.

(87) Kar zadeva žive rastline, goveje in telečje meso, prašičje meso, ovčje in kozje meso, jajca in perutnino, je treba predvideti možnost za sprejetje nekaterih ukrepov za lažjo prilagoditev oskrbe potrebam trga, kar lahko prispeva k stabilizaciji trgov in k zagotavljanju primernega življenjskega standarda za zadevno kmetijsko prebivalstvo.

(88) Da se spodbudi ukrepanje trgovinskih organizacij, njihovih združenj in medpanožnih organizacij za lažjo uskladitev oskrbe z zahtevami trga, razen za ukrepe v zvezi z umikom proizvodov s trga, je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe glede ukrepov v zvezi s sektorji živih rastlin, govejega in telečjega mesa, prašičjega mesa, ovčjega in kozjega mesa, jajc in perutnine, da se izboljša kakovost, pospešuje boljša organizacija proizvodnje, predelave in trženja, olajša beleženje gibanja tržnih cen in omogoči vzpostavitev kratkoročnih in dolgoročnih napovedi na podlagi uporabljenih proizvodnih sredstev.

(89) Da bi izboljšale delovanje trga za vina, bi morale imeti države članice možnost, da uresničujejo odločitve, ki jih sprejmejo medpanožne organizacije. Vendar v področju uporabe takih odločitev ne bi smelo biti ravnanj, ki bi lahko izkrivljala konkurenco.

(90) Ker ne obstaja zakonodaja Unije o formaliziranih pisnih pogodbah, lahko države članice v okviru svojih lastnih pogodbenih pravnih sistemov uporabljajo takšne pogodbe, pod obveznim pogojem, da pri tem spoštujejo zakonodajo Unije in da zlasti spoštujejo nemoteno delovanje notranjega trga in ureditev skupnega trga. Ker so razmere v Uniji zelo različne, bi morala biti zaradi subsidiarnosti odločitev o tem prepuščena državam članicam. Vendar je v primeru sektorja mleka in mlečnih proizvodov za zagotovitev ustreznih minimalnih standardov za take pogodbe ter pravilnega delovanja notranjega trga in skupne ureditve trga treba nekatere osnovne pogoje za uporabo takih pogodb določiti na ravni Unije. Nekatere mlečne zadruge lahko v svojih statutih uporabljajo pravila s podobnim učinkom, zato jih je zaradi poenostavitve treba izvzeti iz obveznosti pogodbe. Da se zagotovi učinkovitost takšnega sistema, bi se moral enakovredno uporabljati tudi v primerih, kadar posredniki zbirajo mleko od kmetov, da bi ga dostavili predelovalcem.

(91) Da bi zagotovili racionalen razvoj proizvodnje in primerno življenjsko raven proizvajalcev mleka, je treba okrepiti njihovo pogajalsko moč v odnosu do predelovalcev, kar bi moralo voditi do pravičnejše razdelitve dodane vrednosti v dobavni verigi. Za uresničitev teh ciljev skupne kmetijske politike je zato treba sprejeti določbo na podlagi členov 42 in 43(2) Pogodbe, ki bo organizacijam proizvajalcev, ki so jih ustanovili proizvajalci mleka ali njihova združenja, omogočil, da se z mlekarsko industrijo skupaj pogajajo o pogodbenih pogojih, vključno s cenami, za proizvodnjo vseh ali le dela svojih članov. Da se ohrani učinkovita konkurenca na trgu mleka in mlečnih proizvodov, bi morale za to možnost veljati primerne količinske omejitve.

(92) Registracija vseh pogodb glede dobav hmelja, proizvedenega v Uniji, je obremenjujoč ukrep, zato jo je treba odpraviti.

(93) Da se zagotovi, da so cilji in odgovornosti organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev, medpanožnih organizacij in organizacij izvajalcev jasno določene, tako da to prispeva k učinkovitosti njihovih ukrepov, da se upoštevajo posebnosti vsakega posameznega sektorja ter da se zagotovita spoštovanje konkurence in dobro delovanje skupne ureditve trgov, je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s predpisi o specifičnih ciljih, za katere si lahko prizadevajo oziroma si bodo ali ne bodo prizadevale takšne organizacije in združenja, vključno z odstopanji od tistih, ki so navedeni v tej uredbi, o statutih, priznavanju, zgradbi, pravnih oblikah, članstvu, velikosti, odgovornosti in dejavnosti takih organizacij in združenj, glede učinkov, ki izhajajo iz priznanja, glede umika priznanja ter glede združitev, o čeznacionalnih organizacijah in združenjih, oddajanju del zunanjim izvajalcem in zagotavljanju tehničnih sredstev s strani organizacij ali združenj, minimalnem obsegu ali vrednosti tržne proizvodnje organizacij in združenj, razširitvi nekaterih pravil organizacij na nečlane in obveznem plačevanju članarine s strani nečlanov, vključno s seznamom strožjih pravil za proizvodnjo, ki se lahko razširijo, dodatnih zahtevah glede reprezentatitvnosti, zadevnih gospodarskih območjih, vključno s preverjanjem njihove opredelitve s strani Komisije, minimalnimi obdobji, v katerih morajo pravila veljati, preden se razširijo, osebami ali organizacijami, za katere se predpisi ali prispevki lahko uporabljajo, in okoliščinami, v katerih lahko Komisija zahteva, da se razširitev pravil ali obvezni prispevki zavrnejo ali odpravijo.

(94) Enotni trg vključuje trgovinski sistem na zunanjih mejah Unije. Navedeni trgovinski sistem bi moral vključevati uvozne dajatve in izvozna nadomestila in bi načeloma moral stabiliziral trg Unije. Trgovinski sistem bi moral temeljiti na zavezah, sprejetih v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj in v dvostranskih sporazumih.

(95) Spremljanje trgovinskih tokov je predvsem vprašanje upravljanja, ki se ga je treba lotiti na zelo prožen način. Odločitev o uvedbi zahtev za dovoljenja je treba sprejeti ob upoštevanju potrebe po dovoljenjih za upravljanje zadevnih trgov in zlasti za spremljanje uvoza ali izvoza zadevnih proizvodov.

(96) Zaradi upoštevanja razvoja trgovine in trga, potreb zadevnih trgov in, če je to potrebno za spremljanje uvoza ali izvoza, je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s seznamom proizvodov sektorjev, za katere velja predložitev uvoznega ali izvoznega dovoljenja, ter primeri in okoliščinami, v katerih se predložitev uvoznega ali izvoznega dovoljenja ne zahteva.

(97) Zaradi opredelitve glavnih elementov sistema dovoljenj je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z akti za opredelitev pravic in obveznosti, ki izhajajo iz dovoljenja, njegove pravne učinke, vključno z možnostjo odstopanja od spoštovanja obveznosti uvažanja ali izvažanja, ter označevanja porekla in izvora, kjer je to obvezno, zagotovitev, da je za izdajo dovoljenja ali sprostitev v prost promet treba predložiti dokument, ki ga izda tretja država ali subjekt, ki med drugim potrjuje značilnosti porekla, pristnosti in kakovosti proizvodov, sprejetje pravil, potrebnih za zanesljivost in učinkovitost sistema dovoljenj, ter okoliščin, v katerih je potrebna posebna upravna pomoč med državami članicami za preprečitev ali obravnavanje goljufij in nepravilnosti, in določitev primerov in okoliščin, v katerih se zahteva ali ne zahteva predložitev varščine, ki zagotavlja, da se uvoz ali izvoz proizvodov opravi v času trajanja veljavnosti dovoljenja.

(98) Osnovni elementi carin, ki se uporabljajo za kmetijske proizvode in odražajo sporazume Svetovne trgovinske organizacije (STO), so določeni v skupni carinski tarifi. Komisiji je treba podeliti pooblastilo za sprejetje ukrepov za podroben izračun uvoznih dajatev v skladu s temi osnovnimi elementi.

(99) Da se preprečijo škodljivi učinki na trgu Unije, ki bi lahko nastali zaradi uvoza nekaterih kmetijskih proizvodov, bi bilo treba pri uvozu teh proizvodov zaračunati dodatno dajatev, če so izpolnjeni nekateri pogoji.

(100) Da se zagotovi učinkovitost sistema vhodne cene, je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z omogočanjem vključitve preverjanja carinske vrednosti v primerjavi z drugo vrednostjo, ki ni cena na enoto.

(101) Pod nekaterimi pogoji je primerno odpreti in upravljati uvozne tarifne kvote, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s Pogodbo, ali iz drugih aktov.

(102) Da se zagotovijo pošten dostop do razpoložljivih količin, uporaba sporazumov, zavez in pravic Unije, ter enako obravnavanje izvajalcev v okviru uvoznih tarifnih kvot, je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z akti za določitev pogojev in zahtev za upravičenost, ki jih mora izvajalec izpolniti za vložitev zahtevka v okviru uvozne tarifne kvote, sprejetje določb za prenos pravic med izvajalci in po potrebi omejitev za prenos znotraj upravljanja uvozne tarifne kvote, odločitev, da je za sodelovanje pri uvozni tarifni kvoti treba položiti varščino, sprejetje vseh potrebnih določb za vse posebne primere, zahteve ali omejitve, ki veljajo za tarifno kvoto, kot je določena v mednarodnem sporazumu ali drugem zadevnem aktu.

(103) Kmetijski proizvodi so v nekaterih primerih lahko upravičeni do posebnih ugodnosti pri uvozu v tretje države, če izpolnjujejo nekatere zahteve in/ali cenovne pogoje. Za zagotovitev pravilne uporabe takšnega sistema je potrebno upravno sodelovanje med organi tretje države uvoznice in Unije. V ta namen bi moral proizvode spremljati certifikat, izdan v Uniji.

(104) Da se zagotovi, da so proizvodi, ki se izvažajo, lahko upravičeni do posebnih ugodnosti pri uvozu v tretjo državo, če so upoštevani nekateri pogoji, je v skladu s sporazumi, ki jih je Unija sklenila v skladu s členom 218 Pogodbe na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z nalaganjem obveznosti pristojnim organom držav članic, naj na zahtevo in po ustreznih pregledih izda dokument, ki zagotavlja, da so pogoji izpolnjeni.

(105) Sistem carin omogoča odpravo vseh drugih zaščitnih ukrepov na zunanjih mejah Unije. Mehanizem notranjega trga in carin bi se lahko v izrednih primerih izkazal za neustreznega. Da v takšnih primerih trg Unije ne ostane brez zaščite proti motnjam, ki se lahko pojavijo, bi morala biti Unija zmožna nemudoma sprejeti vse potrebne ukrepe. Taki ukrepi morajo biti v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije.

(106) Treba je predvideti možnost, da se prepovejo postopki aktivnega ali pasivnega oplemenitenja. Zato je v takih okoliščinah primerno omogočiti opustitev uporabe postopkov aktivnega in pasivnega oplemenitenja.

(107) Določbe o odobritvi nadomestil za izvoz v tretje države, ki temeljijo na razliki med cenami v Uniji in na svetovnem trgu ter spadajo v okvir omejitev, določenih z obveznostmi v STO, morajo zagotoviti udeležbo Unije v mednarodni trgovini z nekaterimi proizvodi, ki spadajo v to uredbo. Subvencionirani izvozi morajo biti omejeni glede vrednosti in količine.

(108) Upoštevanje omejitev po vrednosti bi bilo treba zagotoviti v trenutku določitve izvoznih nadomestil, in sicer s spremljanjem izplačil po pravilih, ki veljajo za Evropski kmetijski jamstveni sklad. Spremljanje se lahko olajša z obvezno vnaprejšnjo določitvijo izvoznih nadomestil in z možnostjo, da se pri diferenciranih izvoznih nadomestilih dopusti sprememba navedenega namembnega kraja znotraj geografskega območja, za katerega se uporablja enotna stopnja izvoznega nadomestila. Pri spremembi namembnega kraja se plača izvozno nadomestilo, ki se uporablja za dejanski namembni kraj in je navzgor omejeno z zneskom, ki se uporablja za vnaprej določeni namembni kraj.

(109) Upoštevanje količinskih omejitev je treba zagotoviti z zanesljivim in učinkovitim sistemom spremljanja. Zato mora biti odobritev izvoznih nadomestil odvisna od predložitve izvoznega dovoljenja. Izvozna nadomestila je treba odobriti v okviru razpoložljivih omejitev, odvisno od posamezne okoliščine za vsak zadevni proizvod. Izjeme pri tem pravilu so lahko dovoljene samo za predelane proizvode, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbi in za katere se ne uporabljajo količinske omejitve. Predvideti je treba odstopanje od strogega upoštevanja pravil upravljanja, kadar ni verjetno, da bi izvoz, ki je upravičen do izvoznih nadomestil, presegel določene količine.

(110) Za izvoz živega goveda je treba sprejeti določbo, da so izvozna nadomestila dodeljena in izplačana le, če so upoštevane določbe iz zakonodaje Unije, ki se nanašajo na dobro počutje živali, in zlasti tiste, ki se nanašajo na zaščito živali med prevozom.

(111) Da se zagotovi enakost dostopa do izvoznih nadomestil za izvoznike kmetijskih proizvodov, ki so predmet te uredbe, je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z uporabo nekaterih pravil za kmetijske proizvode pri proizvodih, ki se izvažajo v obliki predelanega blaga.

(112) Da se izvoznike spodbudi k spoštovanju pogojev za dobro počutje živali in omogoči, da pristojni organi preverijo pravilne izdatke izvoznih nadomestil, kjer je to pogoj za izpolnjevanje zahtev za dobro počutje živali, je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z zahtevami za dobro počutje živali zunaj carinskega ozemlja Unije, vključno z uporabo neodvisnih tretjih strani.

(113) Da se zagotovi, da izvajalci v razpisnih postopkih spoštujejo svoje obveznosti, je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z določanjem osnovne zahteve za sprostitev varščin za dovoljenja za razpisana izvozna nadomestila.

(114) Da se čim bolj zmanjša upravno breme izvajalcev in organov, je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z akti za določitev pragov, pod katerimi se obveznost za izdajo ali predložitev izvoznega dovoljenja ne sme zahtevati, za določitev namembnih krajev ali dejavnosti, v katerih je upravičena oprostitev od obveznosti za predložitev izvoznega dovoljenja, in za dovolitev naknadne podelitve izvoznega dovoljenja v utemeljenih okoliščinah.

(115) Da bi upoštevali konkretne okoliščine, ki opravičujejo popolno ali delno upravičenost do izvoznih nadomestil in pomagali izvajalcem premostiti obdobje med vložitvijo zahtevka in končnim plačilom izvoznega nadomestila, je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe glede ukrepov v zvezi z drugim datumom za nadomestilo, s posledicami glede plačila izvoznega nadomestila, če oznaka proizvoda ali namembni kraj, navedena v dovoljenju, nista skladna z dejanskih proizvodom ali namembnim krajem, s predplačilom izvoznih nadomestil, vključno s pogoji za vložitev in sprostitev varščine,  s pregledi in z dokazili, če obstajajo dvomi glede resničnega namembnega kraja proizvodov, vključno z možnostjo ponovnega uvoza v carinsko območje Unije, z namembnimi kraji, ki se obravnavajo kot izvoz iz Unije, vključno z namembnimi kraji znotraj carinskega ozemlja Unije, ki so upravičeni do izvoznih nadomestil.

(116) Da se zagotovi, da se proizvodi, za katere se uporabljajo izvozna nadomestila, izvozijo iz carinskega območja Unije in se prepreči njihov morebitni povratek v navedeno območje ter da se čim bolj zmanjša upravno breme izvajalcev pri zbiranju in predložitvi dokazil, da so proizvodi, upravičeni do nadomestila, dosegli namembno državo za diferencirana izvozna nadomestila, je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe glede ukrepov v zvezi z rokom, v katerem mora biti končan izstop iz carinskega ozemlja Unije, vključno z rokom za začasni ponovni vstop, s predelavo proizvodov, za katere se uporabljajo izvozna nadomestila, v navedenem obdobju, z dokazili, da so proizvodi dosegli namembni kraj za diferencirana nadomestila, s pragi za nadomestila in pogoji, pod katerimi so lahko izvozniki opravičeni predložitve takšnega dokazila, in s pogoji, v katerih neodvisne tretje strani odobrijo dokazilo o dospetju na namembni kraj za diferencirana izvozna nadomestila.

(117) Da bi se upoštevale posebnosti različnih sektorjev, je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s posebnimi zahtevami in pogoji za izvajalce in proizvodi, ki so upravičeni do izvoznega nadomestila, vključno zlasti z opredelitvijo in značilnostmi proizvodov in določitvijo koeficientov za namene izračuna izvoznih nadomestil.

(118) Da bi preprečili motnje na trgu za konopljo za vlakna, ki bi jih povzročili prepovedani pridelki, bi morala ta uredba predvideti nadzor nad uvozom konoplje in semena konoplje, tako da se zagotovi ustreznost takih proizvodov glede vsebnosti tetrahidrokanabinola. Poleg tega bi moral za uvoz semen konoplje, ki niso namenjena setvi, še naprej veljati nadzorni sistem, ki zagotavlja sistem dovoljenj za zadevne uvoznike.

(119) Minimalne izvozne cene za cvetoče čebulice niso več koristne in jih je treba odpraviti.

(120) V skladu s členom 42 Pogodbe se določbe poglavja Pogodbe v zvezi s konkurenco uporabljajo za proizvodnjo kmetijskih proizvodov in trgovino z njimi le v obsegu, ki ga določa zakonodaja Unije v okviru člena 43(2) in (3) Pogodbe ter v skladu s postopkom, določenim v tem členu.

(121) Pravila o konkurenci, ki se nanašajo na sporazume, sklepe in ravnanja iz člena 101 Pogodbe ter na zlorabo prevladujočega položaja, je treba uporabljati za proizvodnjo kmetijskih proizvodov in trgovino z njimi, če njihova uporaba ne ovira uresničitve ciljev SKP.

(122) Posebno pozornost je treba posvetiti organizacijam kmetov ali proizvajalcev oziroma njihovim združenjem, katerih cilj je skupna proizvodnja ali trženje kmetijskih proizvodov ali uporaba skupnih objektov, razen če tako skupno delovanje izključuje konkurenco ali ogroža izpolnjevanje ciljev iz člena 39 Pogodbe.

(123) Posebno pozornost je treba posvetiti določenim dejavnostim medpanožnih organizacij, pod pogojem da ne privedejo do delitve trgov, ne vplivajo na normalno delovanje SUT, ne izkrivljajo ali odpravljajo konkurence, ne pomenijo fiksiranja cen in ne povzročajo diskriminacije.

(124) Pravilno delovanje enotnega trga bi bilo z dodelitvijo državne pomoči ogroženo. Zato je treba določbe Pogodbe, ki urejajo državno pomoč, praviloma uporabljati za kmetijske proizvode. V nekaterih okoliščinah morajo biti dovoljene izjeme. Kadar se take izjeme uporabijo, mora biti Komisija zmožna sestaviti seznam obstoječih, novih ali predlaganih državnih pomoči, dajati ustrezne pripombe državam članicam in predlagati primerne ukrepe.

(125) Finska in Švedska lahko zaradi posebnega gospodarskega položaja proizvodnje in trženja severne jelenjadi in proizvodov iz severne jelenjadi še naprej dodeljujeta nacionalna plačila za ta sektor.

(126) Da bi države članice upravičene krizne primere obravnavale tudi po koncu prehodnega podpornega ukrepa destilacije, predvidenega v podpornih programih leta 2012, bi morale države članice biti sposobne izvršiti nacionalna plačila za krizno destilacijo v splošnem proračunskem okviru v višini 15 % zadevne vrednosti ustreznega letnega proračuna države članice za njen nacionalni podporni program. O takšnih nacionalnih plačilih je treba Komisijo uradno obvestiti in jih pred odobritvijo potrditi v skladu s to uredbo.

(127) Vendar določbe o premijah za izkrčitev in nekateri ukrepi na podlagi programov podpore za vino sami po sebi ne bi smeli ovirati nacionalnih plačil za iste namene.

(128) Na Finskem se sladkorna pesa prideluje v posebnih geografskih in podnebnih razmerah, kar bo poleg splošnih učinkov reforme sektorja sladkorja prispevalo k dodatnim negativnim vplivom na sektor. Tej državi članici je zato treba dovoliti, da lahko svojim pridelovalcem sladkorne pese izvrši nacionalna plačila.

(129) Državam članicam je treba dovoliti, da še naprej izvršujejo nacionalna plačila za lupinarje skladno s členom 120 Uredbe (ES) 73/2009, da se ublažijo učinki ločitve nekdanje sheme pomoči Unije za lupinarje. Zaradi jasnosti in ker je navedeno uredbo treba razveljaviti, je pomoč treba navesti v tej uredbi.

(130) Omejitve prostega pretoka, ki temelji na uporabi ukrepov, katerih namen je preprečiti širitev živalskih bolezni, lahko povzročijo težave na trgu v eni ali več državah članicah. Izkušnje kažejo, da so hude motnje na trgu, kakor je znatno znižanje porabe ali cen, povezane z izgubo zaupanja potrošnikov zaradi tveganj za zdravje ljudi, živali ali rastlin. Zaradi izkušenj je ukrepe, ki izhajajo iz izgube zaupanja potrošnikov, treba razširiti na rastlinske proizvode.

(131) Izjemni ukrepi za podporo trgu govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih proizvodov, prašičjega mesa, ovčjega in kozjega mesa, jajc ter perutninskega mesa bi morali biti neposredno povezani z zdravstvenimi in veterinarskimi ukrepi, sprejetimi za boj proti širjenju bolezni. Treba jih je sprejeti na zahtevo držav članic, da bi se bilo mogoče izogniti hudim motnjam na trgih.

(132) Zagotoviti je treba posebne intervencijske ukrepe za učinkovit in uspešen odziv na motnje na trgu. Pojasniti je treba obseg teh ukrepov.

(133) Za učinkovit in uspešen odziv na morebitne motnje na trgu, ki jih povzročijo znatna povišanja ali padci cen na notranjih ali zunanjih trgih ali morebitni drugi dejavniki, ki vplivajo na trg, je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z ukrepi, ki so potrebni za zadevni sektor, po potrebi tudi ukrepi za razširitev ali spremembo obsega, trajanja ali drugih vidikov drugih ukrepov, ki jih predvideva ta uredba, ali za popolno ali delno odpravo uvoznih dajatev, vključno za nekatere količine in/ali obdobja.

(134) Komisija bi morala biti pooblaščena za sprejemanje potrebnih ukrepov za reševanje specifičnih problemov v nujnih primerih.

(135) Od podjetij, držav članic in/ali tretjih držav se lahko zahteva, da predložijo sporočila za namene uporabe te uredbe, spremljanja, analiziranja in upravljanja trga s kmetijskimi proizvodi, zagotavljanja preglednosti trga, pravilnega delovanja ukrepov SKP, preverjanja, nadzorovanja, spremljanja, vrednotenja in revizije ukrepov SKP ter uveljavljanja mednarodnih sporazumov, vključno z zahtevami po uradnem obveščanju na podlagi teh sporazumov. Da se zagotovi usklajen, racionaliziran in poenostavljen pristop, mora biti Komisija pooblaščena za sprejetje vseh potrebnih ukrepov glede sporočil. Komisija mora pri tem upoštevati potrebe po podatkih in sinergije med potencialnimi viri podatkov.

(136) Da bodo sporočila hitra, učinkovita, točna in stroškovno ugodna, je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z naravo in vrsto informacij, ki jih je treba notificirati, metodami uradnega obveščanja, pravili, povezanimi s pravicami dostopa do informacij ali informacijskih sistemov, ki so dani na voljo, ter pogoji in sredstvi objavljanja informacij.

(137) Uporablja se zakonodaja Unije o varstva posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, zlasti Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov in Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov.

(138) Sredstva je treba prenesti iz Rezerve za krize v kmetijskem sektorju pod pogoji in po postopku iz odstavka 14 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju[18], pojasniti pa je treba, da je ta uredba temeljni akt, ki se uporablja.

(139) Da se zagotovi nemoten prehod z ureditve, predvidene v Uredbi (EU) št. [COM(2010) 799], na ureditev določeno v tej uredbi, je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s potrebnimi ukrepi, zlasti tistimi, ki so potrebni za zaščito pridobljenih pravic in zakonitih pričakovanj podjetij.

(140) Za izjemne primere je treba določiti uporabo nujnega postopka, kjer je to potrebno za učinkovit in uspešen odziv na morebitne ali dejanske motnje na trgu. Izbira nujnega postopka mora biti upravičena, prav tako je treba določiti primere, v katerih naj se uporabi nujni postopek.

(141) Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe, se izvedbena pooblastila podelijo Komisiji. Ta pooblastila se morajo izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[19].

(142) Za sprejemanje aktov za izvajanje te uredbe je treba uporabiti postopek pregleda, ker se ti akti nanašajo na SKP iz točke (ii) člena 2(2)(b) Uredbe (EU) št. 182/2011. Vendar je treba uporabiti svetovalni postopek za sprejetje aktov o izvajanju te uredbe, ki se nanašajo na zadeve konkurence, ker se svetovalni postopek uporablja za sprejetje aktov o izvajanju konkurenčnega prava na splošno.

(143) Komisija mora sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo takoj uporabljati, če tako zahtevajo nujni razlogi v upravičenih primerih, ki se nanašajo na sprejemanje, spreminjanje ali preklic zaščitnih ukrepov Unije, prekinitev uporabe oplemenitenja ali postopkov aktivnega ali pasivnega oplemenitenja, če je to potrebno za takojšen odziv na razmere na trgu, in reševanje specifičnih problemov v nujnih primerih, če so zaradi reševanja problemov potrebni takšni takojšnji ukrepi.

(144) Komisija mora biti pooblaščena, da brez uporabe Uredbe (EU) št. 182/2011 sprejme izvedbene akte o nekaterih ukrepih na podlagi te uredbe, za katere je potrebno takojšnje ukrepanje ali pri katerih gre zgolj za uporabo splošnih določb pri specifičnih okoliščinah, brez diskrecije.

(145) Komisija mora biti obenem pooblaščena, da izvaja nekatere upravne ali upravljavske naloge, ki ne pomenijo sprejemanja delegiranih ali izvedbenih aktov.

(146) Na podlagi Uredbe (EU) št. [COM(2010) 799] bodo številni sektorski ukrepi, vključno z ukrepi v zvezi z mlečnimi kvotami, kvotami sladkorja in drugimi ukrepi v zvezi s sladkorjem ter omejitvami glede zasaditve vinskih trt, ter nekatere državne pomoči prenehali veljati v razumnem roku po začetku veljavnosti te uredbe. Po preklicu Uredbe (EU) št. [COM(2010)799] morajo ustrezne določbe še naprej veljati do izteka zadevnih shem.

(147) Da se zagotovi nemoten prehod z ureditev iz Uredbe (ES) št. [COM(2010) 799] na določbe iz te uredbe, mora biti Komisija pooblaščena, da sprejme prehodne ukrepe.

(148) Uredba Sveta (EGS) št. 1601/96 z dne 30. julija 1996 o določitvi višine pomoči proizvajalcem hmelja za letino v letu 1995[20] je začasen ukrep, ki je po svoji naravi že zastarel. Uredbo Sveta (ES) št. 1037/2001 z dne 22. maja 2001 o odobritvi ponudbe in dobave za neposredno prehrano ljudi nekaterih uvoženih vin, ki so lahko bila obdelana z enološkimi postopki, ki niso predvideni v Uredbi (ES) št. 1493/1999[21] so nadomestile določbe Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike o trgovini z vinom, sprejetega s Sklepom Sveta 2006/232/ES z dne 20. decembra 2005[22], zato je zastarela. Zaradi jasnosti in pravne varnosti je Uredbi (ES) št. 1601/96 in (ES) št. 1037/2001 treba preklicati.

(149) Kar zadeva pogodbene odnose v sektorjih mleka in mlečnih proizvodov, so ukrepi iz te uredbe upravičeni v smislu trenutnih gospodarskih okoliščin na mlekarskem trgu ter strukture dobavne verige. Zato jih je treba uporabljati dovolj dolgo (pred odpravo mlečnih kvot in po njej), da lahko dosežejo svoj polni učinek. Vendar morajo glede na svojo daljnosežno naravo kljub temu biti začasni in treba jih je pregledovati. Komisija mora sprejeti poročili o razvoju trga mleka, ki ju je treba predložiti do 30. junija 2014 oziroma 31. decembra 2018 in v njiju zlasti obravnavati možne spodbude za kmete, da bi sklepali sporazume o skupni proizvodnji, –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

KAZALO

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM..................................................................................... 2

1........... OZADJE PREDLOGA.................................................................................................. 2

2........... REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA         4

3........... PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA.............................................................................. 6

4........... PRORAČUNSKE POSLEDICE................................................................................... 7

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov (Uredba o enotni SUT)................................................................................................................. 9

DEL I  UVODNE DOLOČBE................................................................................................... 36

DEL II  NOTRANJI TRG.......................................................................................................... 40

NASLOV I  TRŽNA INTERVENCIJA..................................................................................... 40

POGLAVJE I  Javna intervencija in pomoč za zasebno skladiščenje............................................ 40

Oddelek 1  Splošne določbe o javni intervenciji in pomoči za zasebno skladiščenje...................... 40

Oddelek 2  Javna intervencija...................................................................................................... 41

Oddelek 3  Pomoč za zasebno skladiščenje................................................................................. 44

Oddelek 4  Skupne določbe o javni intervenciji in pomoči za zasebno skladiščenje....................... 45

POGLAVJE II  Sheme pomoči................................................................................................... 48

Oddelek 1 Programi za izboljšanje dostopa do hrane................................................................... 48

Pododdelek 1  Sistem razdeljevanja sadja v šolah........................................................................ 48

Pododdelek 2  Sistem razdeljevanja mleka v šolah....................................................................... 50

Oddelek 2  Pomoč v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk......................................................... 51

Oddelek 3  Pomoč v sektorju sadja in zelenjave.......................................................................... 53

Oddelek 4  Podporni programi v vinskem sektorju...................................................................... 59

Pododdelek 1  Splošne določbe in upravičeni ukrepi................................................................... 59

Pododdelek 2  Posebni podporni ukrepi...................................................................................... 61

Pododdelek 3   Postopkovne določbe......................................................................................... 66

Oddelek 5  Pomoč v sektorju čebelarstva................................................................................... 67

NASLOV II  PRAVILA O TRŽENJU IN ORGANIZACIJAH PROIZVAJALCEV................. 69

POGLAVJE I  Pravila o trženju.................................................................................................. 69

Oddelek 1  Tržni standardi.......................................................................................................... 69

Pododdelek 1  Uvodne določbe.................................................................................................. 69

Pododdelek 2  Splošni tržni standard........................................................................................... 69

Pododdelek 3  Tržni standardi po sektorjih ali proizvodih............................................................. 70

Pododdelek 4   Tržni standardi v zvezi z uvozom in izvozom......................................................... 76

Pododdelek 5  Skupne določbe.................................................................................................. 77

Oddelek 2  Označbe porekla, geografske označbe in tradicionalni izrazi v vinskem sektorju.......... 78

Pododdelek 1  Uvodne določbe.................................................................................................. 78

Pododdelek 2  Označbe porekla in geografske označbe.............................................................. 78

Pododdelek 3  Tradicionalni izrazi............................................................................................... 87

Oddelek 3  Označevanje in predstavitev v vinskem sektorju......................................................... 89

POGLAVJE II  POSEBNE DOLOČBE ZA POSAMEZNE SEKTORJE.................................. 94

Oddelek 1  Sladkor.................................................................................................................... 94

Oddelek 2  Vino......................................................................................................................... 94

Oddelek 3  Mleko in mlečni proizvodi......................................................................................... 96

POGLAVJE III  Organizacije in združenja proizvajalcev, medpanožne organizacije, organizacije izvajalcev         98

Oddelek 1  Opredelitev in priznanje............................................................................................ 98

Oddelek 2  Razširitev pravil in obvezni prispevki........................................................................ 101

Oddelek 3  prilagoditev ponudbe.............................................................................................. 103

Oddelek 4  Postopkovna pravila............................................................................................... 104

DEL III  TRGOVINA S TRETJIMI DRŽAVAMI.................................................................... 106

POGLAVJE I Uvozna in izvozna dovoljenja.............................................................................. 106

Poglavje II  Uvozne dajatve...................................................................................................... 108

Poglavje III  Upravljanje tarifnih kvot in posebne uvozne ugodnosti tretjih držav......................... 110

Poglavje IV  Posebne določbe za uvoz nekaterih proizvodov..................................................... 112

Poglavje V  Zaščitni ukrepi in aktivno oplemenitenje.................................................................. 113

Poglavje VI  Izvozna nadomestila.............................................................................................. 115

Poglavje VII  Pasivno oplemenitenje.......................................................................................... 119

DEL IV  PRAVILA KONKURENCE..................................................................................... 121

POGLAVJE I  Pravila za podjetja............................................................................................. 121

POGLAVJE II  Pravila o državni pomoči.................................................................................. 123

DEL V  SPLOŠNE DOLOČBE............................................................................................... 126

POGLAVJE I  Izredni ukrepi.................................................................................................... 126

Oddelek 1  Motnje na trgu........................................................................................................ 126

Oddelek 2  ukrepi za podporo trgu v zvezi z boleznimi živali ali izgubo zaupanja potrošnikov zaradi tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin........................................................................................................................... 126

Oddelek 3  Specifični problemi................................................................................................. 128

POGLAVJE II  Komunikacija in poročila.................................................................................. 128

POGLAVJE III  Rezerva za krizne razmere v kmetijskem sektorju............................................ 130

DEL VI  PRENOS POOBLASTIL, IZVEDBENE DOLOČBE, PREHODNA IN KONČNA PRAVILA       131

POGLAVJE I  Prenos pooblastil in izvedbene določbe.............................................................. 131

POGLAVJE II  Prehodne in končne določbe............................................................................ 132

PRILOGA I  SEZNAM PROIZVODOV IZ ČLENA 1(2)  Del I: Žita...................................... 134

Del II: Riž................................................................................................................................. 137

Del III: Sladkor......................................................................................................................... 138

Del IV: Posušena krma............................................................................................................. 138

Del V: Semena.......................................................................................................................... 139

Del VI: Hmelj........................................................................................................................... 140

Del VII: Oljčno olje in namizne oljke......................................................................................... 140

Del VIII: Lan in konoplja.......................................................................................................... 140

Del IX: Sadje in zelenjava......................................................................................................... 141

Del X: Proizvodi iz predelanega sadja in zelenjave...................................................................... 141

Del XI: Banane......................................................................................................................... 144

Del XII: Vino............................................................................................................................ 144

Del XIII: Živo drevje in druge rastline, čebulice, korenine in podobno, rezano cvetje in okrasno listje 145

Del XIV: Tobak........................................................................................................................ 145

Del XV: Goveje in telečje meso................................................................................................. 145

Del XVI: Mleko in mlečni proizvodi........................................................................................... 146

Del XVII: Prašičje meso........................................................................................................... 146

Del XVIII: Ovčje in kozje meso................................................................................................ 147

Del XIX: Jajca.......................................................................................................................... 147

Del XX: Perutninsko meso........................................................................................................ 148

Del XXI: Etilni alkohol kmetijskega porekla............................................................................... 148

Del XXII: Čebelji proizvodi....................................................................................................... 149

Del XXIII: Sviloprejke.............................................................................................................. 149

Del XXIV: Drugi proizvodi........................................................................................................ 150

PRILOGA II  OPREDELITVE IZ ČLENA 3(1)  Del I: Opredelitve v zvezi s sektorjem riža...... 158

Del II: Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem hmelja............................................................... 161

Del III: Opredelitve pojmov v zvezi z vinskim sektorjem............................................................. 161

Del IV: Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem govejega in telečjega mesa................................ 163

Del V: Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem mleka in mlečnih proizvodov.............................. 163

Del VI: Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem jajc.................................................................. 163

Del VII: Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem perutninskega mesa......................................... 164

Del VIII: Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem čebelarstva.................................................... 165

PRILOGA III  STANDARDNA KAKOVOST RIŽA IN SLADKORJA IZ ČLENA 7........... 167

PRILOGA IV  PRORAČUNSKA SREDSTVA ZA PODPORNE PROGRAME IZ ČLENA 41(1)    169

PRILOGA V  MEDNARODNE ORGANIZACIJE IZ ČLENA 56(3)..................................... 170

PRILOGA VI  OPREDELITVE, OZNAČEVANJE IN PRODAJNE OZNAKE PROIZVODOV IZ ČLENA 60       171

Del I. Meso, pridobljeno iz goveda, starega največ dvanajst mesecev......................................... 171

I............ Opredelitev pojmov.................................................................................................... 171

II........... Prodajne oznake......................................................................................................... 171

Del II. Proizvodi iz grozdnih jagod............................................................................................. 174

Del III. Mleko in mlečni proizvodi............................................................................................. 180

Del IV. Mleko za prehrano ljudi iz oznake KN 0401................................................................. 182

Del V. Proizvodi iz sektorja perutninskega mesa........................................................................ 185

Del VI. Mazave maščobe.......................................................................................................... 187

Del VII. Poimenovanja in opredelitve oljčnih olj in olj iz oljčnih tropin......................................... 190

Dodatek k Prilogi VI (iz dela II)  Vinorodne cone...................................................................... 191

PRILOGA VII  ENOLOŠKI POSTOPKI IZ ČLENA 62  Del I Obogatitev, dokisanje in razkisanje v nekaterih vinorodnih conah....................................................................................................................................... 196

Del II Omejitve......................................................................................................................... 199

PRILOGA VIII  KORELACIJSKI TABELI IZ ČLENA 163................................................... 202

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA............................... 218

DEL I UVODNE DOLOČBE

Člen 1 Področje uporabe

1.           S to uredbo se vzpostavlja skupna ureditev trgov za kmetijske proizvode, kar pomeni vse proizvode iz Priloge I k PDEU z izjemo ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva iz Priloge I k Uredbi (EU) št. [COM(2011)416] o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva.

2.           Kmetijski proizvodi, kot so opredeljeni v odstavku 1 se razdelijo v naslednje sektorje, kot so navedeni v Prilogi I:

(a)     žita, del I Priloge I;

(b)     riž, del II Priloge I;

(c)     sladkor, del III Priloge I;

(d)     posušena krma, del IV Priloge I;

(e)     semena, del V Priloge I;

(f)      hmelj, del VI Priloge I;

(g)     oljčno olje in namizne oljke, del VII Priloge I;

(h)     lan in konoplja, del VIII Priloge I;

(i)      sadje in zelenjava, del IX Priloge I;

(j)      predelano sadje in zelenjava, del X Priloge I;

(k)     banane, del XI Priloge I;

(l)      vino, del XII Priloge I;

(m)    žive rastline, del XIII Priloge I;

(n)     tobak, del XIV Priloge I;

(o)     goveje in telečje meso, del XV Priloge I;

(p)     mleko in mlečni proizvodi, del XVI Priloge I;

(q)     prašičje meso, del XVII Priloge I;

(r)      ovčje in kozje meso, del XVIII Priloge I;

(s)     jajca, del XIX Priloge I;

(t)      perutninsko meso, del XX Priloge I;

(u)     etilakohol, del XXI Priloge I;

(v)     čebelarstvo, del XXII Priloge I;

(w)    sviloprejke, del XXIII Priloge I;

(x)     drugi proizvodi, del XXIV Priloge I.

Člen 2 Splošne določbe o skupni kmetijski politiki (SKP)

Za ukrepe iz te uredbe morajo veljati Uredba (EU) št. […] o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in določbe, sprejete na podlagi nje.

Člen 3 Opredelitve

1.           Za namene te uredbe se uporabljajo opredelitve pojmov v zvezi s posameznimi sektorji, kakor so navedene v Prilogi II.

2.           Za namene te Uredbe se po potrebi uporabljajo Opredelitve iz Uredbe (EU) št. […] o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike, Uredbe (EU) št. […] o pravilih za neposredna plačila za kmete v shemah podpor v okviru skupne kmetijske politike in Uredbe (EU) št. […] o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).

3.           Ob upoštevanju specifičnosti sektorja riža je Komisija pooblaščena, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 160 za posodobitev opredelitev pojmov v zvezi s sektorjem riža, kot so določene v delu I Priloge II.

4.           Za namene te uredbe „manj razvite regije“ pomenijo regije, kakor so opredeljene v členu 82(2)(a) Uredbe (EU) [COM(2011) 615] o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, ki jih zajema splošni strateški okvir, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1083/2006[23].

Člen 4 Prilagoditev nomenklature skupne carinske tarife, ki se uporablja za kmetijske proizvode

Kadar je to potrebno zaradi sprememb kombinirane nomenklature, lahko Komisija z izvedbenimi akti prilagodi opis proizvodov in sklice na tarifne številke ali podštevilke kombinirane nomenklature v tej Uredbi ali drugih aktih, sprejetih na podlagi člena 43 Pogodbe. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Člen 5 Pretvorbeni količniki za riž

Komisija lahko z izvedbenimi akti:

(a)          določi pretvorbene količnike za riž v različnih fazah predelave, stroške predelave in vrednost stranskih proizvodov;

(b)          sprejme vse potrebne ukrepe glede uporabe pretvorbenih količnikov za riž.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Člen 6 Tržna leta

Določijo se naslednja tržna leta:

(a)          od 1. januarja do 31. decembra posameznega leta za sektor banan;

(b)          od 1. aprila do 31. marca naslednjega leta za:

(i)      sektor posušene krme;

(ii)     sektorja sviloprejk;

(c)          od 1. julija do 30. junija naslednjega leta za:

(i)      sektor žit;

(ii)     sektor semen;

(iii)     sektor oljčnega olja in namiznih oljk;

(iv)    sektor lana in konoplje;

(v)     sektor mleka in mlečnih proizvodov;

(d)          od 1. avgusta do 31. julija naslednjega leta za vinski sektor;

(e)          od 1. septembra do 31. avgusta naslednjega leta za sektor riža;

(f)           od 1. oktobra do 30. septembra naslednjega leta za sektor sladkorja.

Ob upoštevanju specifičnosti sektorjev sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave je Komisija pooblaščena, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 160 za določitev tržnih let za te proizvode.

Člen 7 Referenčne cene

Določijo se naslednje referenčne cene:

(a)          za sektor žit, 101,31 EUR na tono, ki se nanaša na veleprodajno stopnjo blaga, dobavljenega do skladišča pred raztovarjanjem;

(b)          za neoluščen riž, 150 EUR na tono za standardno kakovost, določeno v točki A Priloge III, ki se nanaša na veleprodajno stopnjo blaga, dobavljenega do skladišča pred raztovarjanjem;

(c)          za sladkor standardne kakovosti, določen v točki B Priloge III, v zvezi z nepakiranim sladkorjem, franko tovarna:

(i)      za beli sladkor: 404,4 EUR/tono;

(ii)     za surovi sladkor: 335,2 EUR na tono.

(d)          za sektor govejega in telečjega mesa 2 224 EUR na tono za trupe moškega goveda razreda R3, kakor je določeno z lestvico Unije za razvrščanje trupov odraslega goveda v skladu s členom 18(8);

(e)          za sektor mleka in mlečnih proizvodov:

(i)      246,39 EUR za 100 kg za maslo;

(ii)     169,80 EUR za 100 kg za posneto mleko v prahu;

(f)           za prašičje meso 1 509,39 EUR na tono za trupe prašičev standardne kakovosti, opredeljeno glede na težo in vsebnost pustega mesa, kot je določeno z lestvico Unije za razvrščanje trupov prašičev v skladu s členom 18(8):

(i)      trupi, težji od 60 kg in lažji od 120 kg: razred E;

(ii)     trupi, težki med 120 in 180 kg: razred R.

DEL II NOTRANJI TRG

NASLOV I TRŽNA INTERVENCIJA

POGLAVJE I Javna intervencija in pomoč za zasebno skladiščenje

Oddelek 1 Splošne določbe o javni intervenciji in pomoči za zasebno skladiščenje

Člen 8 Področje uporabe

To poglavje določa pravila o tržni intervenciji:

(a)          javne intervencije, pri kateri proizvode odkupijo pristojni organi držav članic in jih skladiščijo do prodaje, in

(b)          dodeljevanja pomoči za skladiščenje proizvodov s strani zasebnih izvajalcev.

Člen 9 Izvor upravičenih proizvodov

Proizvodi, upravičeni do odkupa v okviru javne intervencije ali do dodelitve pomoči za njihovo zasebno skladiščenje, morajo imeti poreklo iz Unije. Če so proizvodi iz pridelkov, morajo biti ti pridelki proizvedeni v Uniji, in če so iz mleka, mora biti to mleko proizvedeno v Uniji.

Oddelek 2 Javna intervencija

Člen 10 Proizvodi, za katere je upravičena javna intervencija

Javna intervencija se uporablja za naslednje proizvode, za katere veljajo pogoji, določeni v tem oddelku, ter zahteve in pogoji, ki jih določi Komisija z delegiranimi akti in/ali izvedbenimi akti v skladu s členoma 18 in 19:

(a)          navadna pšenica, ječmen in koruza;

(b)          neoluščeni riž;

(c)          sektor svežega ali hlajenega govejega in telečjega mesa, ki spada pod oznake KN 0201 10 00 in 0201 20 20 do 0201 20 50;

(d)          maslo, izdelano neposredno in izključno iz pasterizirane smetane ter pridobljeno neposredno in izključno iz kravjega mleka v odobrenem podjetju v Uniji z najmanjšo vsebnostjo mlečne maslene maščobe 82 utežnih odstotkov in največjo vsebnostjo vode 16 utežnih odstotkov;

(e)          posneto mleko v prahu najvišje kakovosti, izdelano po pršnem postopku in pridobljeno v odobrenem podjetju v Uniji, neposredno in izključno iz kravjega mleka, z najmanjšo vsebnostjo beljakovin 34,0 utežnih odstotkov nemastnega suhega ekstrakta.

Člen 11 Obdobja javne intervencije

Javna intervencija je na voljo:

(a)          za navadno pšenico, ječmen in koruzo, od 1. novembra do 31. maja;

(b)          za neoluščeni riž od 1. aprila do 31. julija;

(c)          za goveje in telečje meso med celotnim tržnim letom;

(d)          za maslo in posneto mleko v prahu od 1. marca do 31. avgusta.

Člen 12 Začetek in zaključek javne intervencije

1.           V obdobjih iz člena 11 je javna intervencija:

(a)     na voljo za navadno pšenico, maslo in posneto mleko v prahu;

(b)     na podlagi izvedbenih aktov s strani Komisije lahko dana na voljo za ječmen, koruzo in neoluščeni riž (vključno s posebnimi sortami ali tipi neoluščenega riža), če tako zahtevajo razmere na trgu; Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2);

(c)     lahko dana na voljo s strani Komisije za sektor govejega in telečjega mesa z drugimi izvedbenimi akti, če je povprečna tržna cena v reprezentativnem obdobju, sprejeta po členu 19(a), v državi članici ali regiji države članice, zabeležena na podlagi lestvice Unije za razvrščanje trupov iz člena 18(8), pod 1 560 EUR na tono.

2.           Komisija lahko z delegiranimi akti konča javno intervencijo za sektor govejega in telečjega mesa, če pogoji, določeni v točki (c) odstavka 1, v reprezentativnem obdobju, določenem po členu 19(a), niso več izpolnjeni.

Člen 13 Odkup po fiksni ceni ali prek razpisa

1.           Ko se začne javna intervencija v skladu s točko (a) člena 12(1), se izvede odkup po fiksni ceni v naslednjih mejnih vrednostih za vsako obdobje iz člena 11:

(a)     za navadno pšenico, 3 milijone ton;

(b)     za maslo, 30 000 ton;

(c)     za posneto mleko v prahu, 109 000 ton.

2.           Ko se začne javna intervencija v skladu s členom 12(1), se izvede odkup po razpisnem postopku, da se določijo najvišja odkupna cena:

(a)     za navadno pšenico, maslo in posneto mleko v prahu prek mejnih vrednosti iz odstavka 1,

(b)     za ječmen, koruzo, neoluščeni riž ter za goveje in telečje meso.

V posebnih in ustrezno utemeljenih okoliščinah lahko Komisija z izvedbenimi akti omeji razpisni postopek na državo članico ali regijo države članice ali ob upoštevanju člena 14(2) določi odkupne cene za javno intervencijo za državo članico ali regijo države članice na podlagi zabeleženih povprečnih tržnih cen. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Člen 14 Cene javne intervencije

1.           Cena javne intervencije pomeni:

(a)     ceno, po kateri se proizvodi odkupijo v okviru javne intervencije, če se ta opravi po fiksni ceni, ali

(b)     najvišjo ceno, po kateri se lahko odkupijo proizvodi, upravičeni do javne intervencije, če se ta opravi z razpisom.

2.           Raven cene javne intervencije:

(a)     je za navadno pšenico, ječmen, koruzo, neoluščeni riž in posneto mleko v prahu enaka ustreznim referenčnim cenam, določenim v členu 7, v primeru odkupa po fiksni ceni in ne presega ustreznih referenčnih cen v primeru odkupa po razpisnem postopku;

(b)     je za maslo enaka 90 % referenčne cene, določene v členu 7, v primeru odkupa po fiksni ceni in ne presega 90 % referenčne cene v primeru odkupa po razpisnem postopku;

(c)     za goveje in telečje meso ne preseže cene iz točke (c) člena 12(1).

3.           Cene javne intervencije za navadno pšenico, ječmen, koruzo, neoluščeni riž iz odstavkov 1 in 2 ne vplivajo na povišanja ali zmanjšanja cen zaradi kakovosti. Ob upoštevanju potrebe, da se zagotovi usmerjenost proizvodnje k določenim sortam neoluščenega riža, je Komisija pooblaščena, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 160, da določi povišanja ali zmanjšanja cene javne intervencije.

Člen 15 Splošna načela o prodaji iz javne intervencije

Prodaja proizvodov, odkupljenih v okviru javne intervencije, se opravi na način, ki:

(a)          preprečuje morebitne motnje na trgu,

(b)          zagotavlja enak dostop do blaga in enako obravnavanje kupcev ter

(c)          je skladen z zavezami iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 218 Pogodbe.

Proizvode je mogoče prodati tako, da se dajo na razpolago za sistem razdeljevanja hrane najbolj ogroženim osebam v Uniji, opredeljen v Uredbi (EU) št. […], če ta sistem tako določa. V slednjem primeru mora biti obračunska vrednost takšnih proizvodov na ravni ustrezne fiksne cene javne intervencije iz člena 14(2).

Oddelek 3 Pomoč za zasebno skladiščenje

Člen 16 Upravičeni proizvodi

Pomoč za zasebno skladiščenje se lahko dodeli za naslednje proizvode, za katere veljajo pogoji, določeni v tem oddelku, ter nadaljnje zahteve in pogoji, ki jih Komisija sprejme z delegiranimi in/ali izvedbenimi akti v skladu s členi 17 do 19:

(a)          beli sladkor;

(b)          oljčno olje;

(c)          lanena vlakna;

(d)          sveže ali ohlajeno meso odraslih govejih živali;

(e)          maslo, izdelano iz smetane, pridobljene neposredno in izključno iz kravjega mleka;

(f)           posneto mleko v prahu, izdelano iz kravjega mleka;

(g)          prašičjega mesa;

(h)          ovčje in kozje meso.

Člen 17

Pogoji za dodelitev pomoči

1.           Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 160, kjer je to potrebno za zagotovitev preglednosti trga, da se določijo pogoji, po katerih se lahko Komisija odloči dodeliti pomoč za zasebno skladiščenje za proizvode, navedene v členu 16, ob upoštevanju povprečne zabeležene tržne cene v Uniji in referenčnih cen za zadevne proizvode ali ob upoštevanju potrebe po odzivu na posebej težke tržne razmere ali gospodarskega razvoja v sektorju v eni ali več državah članicah.

2.           Komisija se lahko z izvedbenimi akti odloči dodeliti pomoč za zasebno skladiščenje za proizvode, navedene v členu 16, ob upoštevanju pogojev iz odstavka 1 tega člena. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

3.           Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pomoč za zasebno skladiščenje iz člena 16 vnaprej ali z razpisnim postopkom. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

4.           Komisija lahko z izvedbenimi akti omeji dodeljevanje pomoči za zasebno skladiščenje ali določi pomoč za zasebno skladiščenje za državo članico ali regijo države članice na podlagi zabeležene povprečne tržne cene. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Oddelek 4 Skupne določbe o javni intervenciji in pomoči za zasebno skladiščenje

Člen 18 Prenesena pooblastila

1.           Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 160, da določi ukrepe, navedene v odstavkih 2 do 9 tega člena.

2.           Da se upoštevajo lastnosti različnih sektorjev, lahko Komisija poleg zahtev, ki so opredeljene v tej uredbi, z delegiranimi akti sprejme zahteve in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati proizvodi, odkupljeni v okviru javne intervencije in skladiščeni v okviru sistema dodeljevanja pomoči za zasebno skladiščenje. Cilj teh zahtev in pogojev je, da se zagotovita izpolnjevanje pogojev in kakovost odkupljenih in skladiščenih proizvodov glede na kakovostne skupine, stopnje kakovosti, kategorije, količine, pakiranje, označevanje, zgornjo mejo starosti, konzerviranje ter fazo proizvodov, na katere se nanašata cena javne intervencije in pomoč za zasebno skladiščenje.

3.           Da se upoštevajo lastnosti sektorjev žit in neoluščenega riža, lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme povišanja ali znižanja cen zaradi razlogov kakovosti iz člena 14(3), tako glede odkupa kot prodaje navadne pšenice, ječmena, koruze in neoluščenega riža.

4.           Da se upoštevajo lastnosti sektorjev govejega in telečjega mesa, lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila glede obveznosti plačilnih agencij, da vse goveje meso po prevzemu in pred oddajo v skladiščenje odkostijo.

5.           Da se upoštevajo različne okoliščine glede skladiščenja intervencijskih zalog v Uniji in da se izvajalcem zagotovi dostop do javnih intervencij, lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme:

(a)     zahteve, ki jih morajo izpolnjevati intervencijska skladišča v zvezi s proizvodi, ki se odkupijo v okviru sistema, vključno s pravili o minimalni skladiščni zmogljivosti za skladišča in tehničnimi zahtevami za ohranjanje prevzetih proizvodov v dobrem stanju in za njihovo odpremo ob koncu obdobja skladiščenja;

(b)     predpise o prodaji manjših količin, ki so še v skladiščih v državah članicah in ki jo morajo države članice izvesti na lastno odgovornost ter z uporabo istih postopkov, kot veljajo v Uniji, in predpise o neposredni prodaji količin, ki jih ni več mogoče prepakirati ali so slabše kakovosti;

(c)     predpise o skladiščenju proizvodov znotraj in zunaj držav članic, ki so zanje odgovorne, in o ravnanju s takšnimi proizvodi glede carinskih dajatev in morebitnih drugih količin, ki se dodelijo ali obračunajo v okviru SKP.

6.           Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi želenega učinka zasebnega skladiščenja na trgu lahko Komisija z delegiranimi akti:

(a)     sprejme ukrepe za zmanjšanje količine pomoči, ki se izplača, kadar je skladiščena količina nižja od pogodbene količine;

(b)     določi pogoje za dodelitev predplačila.

7.           Ob upoštevanju pravic in obveznosti izvajalcev, ki sodelujejo pri javni intervenciji ali zasebnem skladiščenju, lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila o:

(a)     uporabi razpisnega postopka, ki zagotavlja enak dostop do blaga in enako obravnavanje izvajalcev;

(b)     upravičenosti izvajalcev;

(c)     obvezni vložitvi varščine, ki zagotavlja spoštovanje izvajalčevih obveznosti.

8.           Ob upoštevanju potrebe po standardizaciji predstavitve različnih proizvodov zaradi boljše preglednosti trga, beleženja cen in uporabe ureditev tržnih intervencij v obliki javne intervencije in zasebnega skladiščenja, lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme lestvice Unije za razvrščanje trupov v naslednjih sektorjih:

(a)     govejega in telečjega mesa;

(b)     prašičjega mesa;

(c)     ovčje in kozje meso.

9.           Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi točnosti in zanesljivosti razvrščanja trupov lahko Komisija z delegiranimi akti omogoči, da odbor Unije, ki ga sestavljajo strokovnjaki s Komisije in strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, opravi revizijo uporabe razvrščanja trupov v državah članicah. S temi določbami se lahko določi, da Unija krije stroške, nastale zaradi dejavnosti revizije.

Člen 19 Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne predpise za enotno uporabo tega poglavja v Uniji. Ta pravila se lahko še zlasti nanašajo na:

(a)          reprezentativna obdobja, trge in tržne cene, potrebne za uporabo tega poglavja;

(b)          postopke in pogoje za dostavo proizvodov, ki se odkupijo v okviru javne intervencije, stroške prevoza, ki jih krije ponudnik, prevzem proizvodov s strani plačilnih agencij in plačilo,

(c)          različne dejavnosti v zvezi s postopkom izkoščevanja za sektor govejega in telečjega mesa;

(d)          morebitno dovolitev skladiščenja zunaj ozemlja države članice, v kateri so bili proizvodi odkupljeni in skladiščeni;

(e)          pogoje za prodajo ali odprodajo proizvodov, odkupljenih v okviru javne intervencije, zlasti kar zadeva prodajne cene, pogoje za odstranitev iz skladišča, nadaljnjo uporabo ali namembni kraj odpremljenih proizvodov, vključno s postopki v zvezi s proizvodi, ki so na voljo za uporabo v sistemu razdeljevanja hrane najbolj ogroženim osebam v Uniji, vključno s prenosi med državami članicami;

(f)           sklenitev in vsebino pogodb med pristojnim organom države članice in kandidati;

(g)          oddajo v zasebno skladiščenje, hranjenje v zasebnem skladišču in odstranitev iz njega;

(h)          trajanje obdobja zasebnega skladiščenja in pogoje, v skladu s katerimi se taka obdobja, ko so že določena v pogodbah, lahko skrajšajo ali podaljšajo;

(i)           pogoje, v skladu s katerimi se lahko odloči, da se proizvodi, ki so zajeti v pogodbah za zasebno skladiščenje, lahko ponovno dajo v prodajo ali odprodajo;

(j)           pravila v zvezi s postopki pri odkupu po vnaprej določeni ceni ali za dodelitev pomoči za zasebno skladiščenje po vnaprej določeni ceni;

(k)          uporabo razpisnih postopkov za javno intervencijo in zasebno skladiščenje, zlasti kar zadeva:

(i)      predložitev ponudb in minimalno količino za zahtevek ali predložitev, in

(ii)     izbor ponudb, ki zagotavlja, da se prednost nameni ponudbam, ki so za Unijo najugodnejše, pri čemer ni nujno, da sledi oddaja naročila.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Člen 20 Druga izvedbena pooblastila

Komisija sprejme izvedbene akte, ki so potrebni za:

(a)          spoštovanje intervencijskih omejitev, določenih v členu 13(1), in

(b)          uporabe razpisnega postopka iz člena 13(2) za navadno pšenico, maslo in posneto mleko v prahu prek količin, določenih v členu 13(1).

POGLAVJE II Sheme pomoči

Oddelek 1 Programi za izboljšanje dostopa do hrane

Pododdelek 1 Sistem razdeljevanja sadja v šolah

Člen 21 Pomoč pri dobavi proizvodov iz sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave ter banan za otroke

1.           Pod pogoji, ki jih določi Komisija z delegiranimi in izvedbenimi akti v skladu s členoma 22 in 23, se pomoč Unije dodeli za naslednje:

(a)     dobavo proizvodov iz sektorjev sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave ter banan za otroke v izobraževalnih ustanovah, vključno z vrtci, drugimi predšolskimi ustanovami ter osnovnimi in srednjimi šolami in

(b)     določene s tem povezane logistične stroške in stroške razdeljevanja, opreme, komuniciranja, spremljanja, vrednotenja in spremljevalnih ukrepov.

2.           Države članice, ki želijo sodelovati v sistemu, najprej pripravijo strategijo na nacionalni ali regionalni ravni za njegovo izvajanje. Določijo tudi spremljevalne ukrepe, ki bodo zagotavljali učinkovitost sistema.

3.           Države članice pri pripravi strategij sestavijo seznam proizvodov iz sektorjev sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave ter banan, ki jih bodo v okviru svojega sistema štele za sprejemljive. Vendar na ta seznam niso uvrščeni proizvodi, ki jih izključujejo ukrepi Komisije, sprejeti z delegiranimi akti na podlagi točki (a) člena 22(2). Države članice svoje proizvode izberejo na podlagi objektivnih meril, med katerimi so lahko sezonskost, razpoložljivost proizvodov ali okoljski vidiki. V zvezi s tem lahko države članice dajo prednost proizvodom s poreklom iz Unije.

4.           Pomoč Unije iz odstavka 1:

(a)     ne presega 150 milijonov EUR na šolsko leto in

(b)     ne presega 75 % stroškov dobave in povezanih stroškov iz odstavka 1 oziroma 90 % takšnih stroškov v manj razvitih regijah in v najbolj oddaljenih regijah iz člena 349 Pogodbe, in

(c)     ne zajema drugih stroškov razen stroškov dobave in s tem povezanih stroškov iz odstavka 1.

5.           Pomoč Unije iz odstavka 1 se ne uporablja za nadomestilo financiranja katerih koli obstoječih nacionalnih sistemov razdeljevanja sadja v šolah ali drugih sistemov razdeljevanja v šolah, ki vključujejo sadje. Če ima država članica že vzpostavljen sistem, ki bi bil na podlagi tega člena lahko upravičen do pomoči Unije, in če namerava ta sistem razširiti ali napraviti bolj učinkovit, denimo kar zadeva ciljno skupino, trajanje sistema ali seznam sprejemljivih proizvodov, je pomoč Unije vseeno mogoča pod pogojem, da se pri tem spoštujejo omejitve iz točke (b) odstavka 4 glede deleža pomoči Unije v razmerju do skupnega obsega nacionalnega prispevka. V tem primeru država članica v svoji izvedbeni strategiji navede, kako namerava razširiti svoj sistem ali povečati njegovo učinkovitost.

7.           Država članica lahko v skladu s členom 152 poleg pomoči Unije dodeli tudi nacionalno pomoč.

8.           Sistem Unije za razdeljevanje sadja v šolah ne posega v noben ločen nacionalni sistem razdeljevanja sadja v šolah, ki je v skladu z zakonodajo Unije.

9.           Unija lahko na podlagi člena 6 Uredbe (EU) št. […] o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike financira tudi ukrepe obveščanja, spremljanja in vrednotenja v zvezi s sistemom razdeljevanja sadja v šolah, med drugim namenjene ozaveščanju javnosti, in s tem povezane ukrepe mrežnega povezovanja.

Člen 22 Prenesena pooblastila

1.           Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 160, da določi ukrepe, navedene v odstavkih 2 do 4 tega člena.

2.           Komisija lahko ob upoštevanju potrebe po spodbujanju zdravih prehranjevalnih navad pri otrocih z delegiranimi akti sprejme pravila o:

(a)     proizvodih, ki ob upoštevanju prehrambenih vidikov niso upravičeni do sistema,

(b)     ciljni skupini sistema;

(c)     nacionalnih ali regionalnih strategijah, ki jih morajo sestaviti države članice, da bi lahko dobile pomoč, vključno s spremljevalnimi ukrepi;

(d)     odobritvi in izboru zahtevkov za pomoč.

3.           Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi učinkovite in ciljne uporabe evropskih skladov, lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila o:

(a)     objektivnih merilih za dodelitev pomoči med državami članicami, okvirni razporeditvi pomoči med državami članicami in metodi za prerazporeditev pomoči med državami članicami na podlagi prejetih zahtevkov,

(b)     stroških, upravičenih do pomoči, vključno z možnostjo določitve skupne zgornje meje za take stroške,

(c)     spremljanju in vrednotenju.

4.           Ob upoštevanju potrebe po spodbujanju ozaveščenosti o sistemu, lahko Komisija z delegiranimi akti od sodelujočih držav članic zahteva, da obveščajo o podporni vlogi sistema.

Člen 23 Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme vse potrebne ukrepe v zvezi s tem pododdelkom in sicer zlasti o naslednjem:

(a)          dokončni dodelitvi pomoči med sodelujočimi državami članicami v mejah odobrenih proračunskih sredstev;

(b)          zahtevkih za pomoč in plačilih pomoči;

(c)          načinih objavljanja in ukrepih mrežnega povezovanja v zvezi s sistemom.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Pododdelek 2 Sistem razdeljevanja mleka v šolah

Člen 24 Dobava mleka otrokom

1.           Pomoč Unije se dodeli za dobavo nekaterih proizvodov iz sektorja mleka in mlečnih proizvodov otrokom v izobraževalnih ustanovah.

2.           Države članice, ki želijo sodelovati v sistemu, na nacionalni ali regionalni ravni, najprej pripravijo nacionalno strategijo za njegovo izvajanje.

3.           Država članica lahko v skladu s členom 152 poleg pomoči Unije dodeli tudi nacionalno pomoč.

4.           Ukrepe za določitev pomoči Unije za vse mleko sprejme Svet v skladu s členom 43(3) Pogodbe.

5.           Pomoč Unije iz odstavka 1 se odobri za maksimalno količino 0,25 litra ekvivalenta mleka na otroka in na šolski dan.

Člen 25 Prenesena pooblastila

1.           Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 160, da določi ukrepe, navedene v odstavkih 2 do 4 tega člena.

2.           Ob upoštevanju razvoja vzorcev uživanja mlečnih proizvodov ter inovacij in razvoja na trgu mlečnih proizvodov in ob upoštevanju prehrambenih vidikov Komisija z delegiranimi akti določi proizvode, ki so upravičeni do sistema, in sprejme predpise o nacionalnih ali regionalnih strategijah, ki jih morajo pripraviti države članice, da so lahko upravičene do pomoči, in o ciljni skupini programa.

3.           Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi, da so primerni upravičenci in prosilci upravičeni do pomoči, Komisija z delegiranimi akti sprejme pogoje za dodelitev pomoči.

Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi, da prosilci spoštujejo svoje obveznosti, Komisija z delegiranimi akti sprejme ukrepe o vložitvi varščine, ki jamči izvedbo, če je plačano predplačilo pomoči.

4.           Ob upoštevanju potrebe po spodbujanju ozaveščenosti o sistemu pomoči, lahko Komisija z delegiranimi akti od izobraževalnih ustanov zahteva, da obveščajo o podporni vlogi sistema.

Člen 26 Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme vse potrebne ukrepe, zlasti:

(a)          postopke, da se zagotovi upoštevanje najvišje količine, ki je upravičena do pomoči;

(b)          odobritev prosilcev, zahtevkov za pomoč in plačil;

(c)          načine objavljanja sheme.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Oddelek 2 Pomoč v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk

Člen 27 Pomoč organizacijam izvajalcev

1.           Unija financira triletne delovne programe, ki jih sestavijo organizacije izvajalcev iz člena 109 na enem ali več od naslednjih področij:

(a)     izboljšanje vplivov na okolje pri gojenju oljk;

(b)     izboljšanje kakovosti proizvodnje oljčnega olja in namiznih oljk;

(c)     sistem sledljivosti, certificiranje in zaščita kakovosti oljčnega olja in namiznih oljk, zlasti spremljanje kakovosti oljčnih olj, ki se prodajajo končnim porabnikom, v pristojnosti državnih uprav.

2.           Unija v okviru financiranja delovnih programov iz odstavka 1 nameni:

(a)     11 098 000 EUR na leto za Grčijo;

(b)     576.000 EUR na leto za Francijo in

(c)     35.991.000 EUR na leto za Italijo.

3.           Najvišja sredstva Unije za delovne programe iz odstavka 1 so enaka pomoči, ki so ga zadržale države članice. Financiranje upravičenih stroškov lahko znaša največ:

(a)     75 % za dejavnosti na področjih iz točke (a) odstavka 1;

(b)     75 % za naložbe v osnovna sredstva in 50 % za druge dejavnosti na področju iz točke (b) odstavka 1;

(c)     75 % za delovne programe, ki jih v najmanj treh tretjih državah ali državah članicah neproizvajalkah izvajajo odobrene organizacije izvajalcev iz najmanj dveh držav članic proizvajalk na področjih iz točke (c) odstavka 1, in 50 % za druge dejavnosti na teh področjih.

Dopolnilno financiranje zagotovi država članica do 50 % stroškov, ki niso kriti iz sredstev Unije.

Člen 28 Prenesena pooblastila

1.           Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi, da pomoč iz člena 27 doseže svoj cilj izboljšanja kakovosti proizvodnje olivnega olja in namiznih oliv, je Komisija pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 160 v zvezi s:

(a)     pogoji za odobritev organizacij izvajalcev za namene sistema pomoči in za začasno prekinitev ali umik take odobritve;

(b)     ukrepi, upravičenimi do financiranja Unije;

(c)     dodelitvijo financiranja Unije za posebne ukrepe;

(d)     dejavnostmi in stroški, ki niso upravičeni do financiranja Unije;

(e)     izborom in odobritvijo delovnih programov.

2.           Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi, da izvajalci spoštujejo svoje obveznosti, je Komisija pooblaščena, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 160, da bi zahtevala vložitev varščine, če je plačano predplačilo pomoči.

Člen 29 Izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme ukrepe v zvezi s:

(a)          izvajanjem delovnih programov in spremembami takih programov;

(b)          plačilom pomoči, vključno s predplačili pomoči.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Oddelek 3 Pomoč v sektorju sadja in zelenjave

Člen 30 Operativni skladi

1.           Organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave lahko ustanovijo operativni sklad. Sklad se financira iz:

(a)     finančnih prispevkov članov ali organizacije proizvajalcev;

(b)     finančne pomoči Unije, ki se lahko dodeli organizacijam proizvajalcev v skladu s pogoji, določenimi v delegiranih in izvedbenih aktih, ki jih sprejme Komisija v skladu s členoma 35 in 36.

2.           Operativni skladi se uporabijo samo za financiranje operativnih programov, ki so bili predloženi državam članicam in z njihove strani potrjeni.

Člen 31 Operativni programi

1.           Operativni programi v sektorju sadja in zelenjave vključujejo najmanj dva izmed ciljev iz člena 106(c) ali naslednjih ciljev:

(a)     načrtovanje proizvodnje;

(b)     izboljšanje kakovosti proizvodov;

(c)     povečanje tržne vrednosti proizvodov;

(d)     promocijo proizvodov, bodisi svežih ali predelanih;

(e)     okoljske ukrepe in okolju prijazne načine pridelave, vključno z ekološkim kmetovanjem;

(f)      preprečevanje in obvladovanje kriz.

Operativni programi se predložijo državam članicam v odobritev.

2.           Preprečevanje in obvladovanje kriz iz točke (f) odstavka 1 sta povezana s preprečevanjem in reševanjem kriz na trgih za sadje in zelenjavo in v zvezi s tem zajemata:

(a)     Umik s trga

(b)     Zeleno obiranje ali opustitev spravila sadja in zelenjave

(c)     promocijo in obveščanje;

(d)     ukrepe za usposabljanje;

(e)     zavarovanje pridelkov;

(f)      Podpora za upravne stroške ustanavljanja vzajemnih skladov

Ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz, vključno z vračilom glavnice in obresti iz tretjega pododstavka, ne pomenijo več kot tretjine odhodkov v okviru operativnega programa.

Organizacije proizvajalcev lahko vzamejo posojila po komercialnih pogojih za financiranje ukrepov preprečevanja in obvladovanja kriz. V tem primeru je vračilo glavnice in obresti teh posojil lahko del operativnega programa in je tako lahko upravičeno do finančne pomoči Unije v skladu s členom 32. Vsi posebni ukrepi v okviru preprečevanja in obvladovanja kriz se financirajo s takimi posojili ali neposredno, vendar ne na oba načina.

3.           Države članice zagotovijo, da:

(a)     operativni programi vključujejo dva ali več okoljskih ukrepov ali

(b)     da je najmanj 10 % odhodkov v okviru operativnih programov namenjenih okoljskim ukrepom.

Okoljski ukrepi spoštujejo zahteve po kmetijsko-okoljskih plačilih, določenih v členu 29(3) Uredbe (EU) št. […] o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).

Kadar je najmanj 80 % članom organizacije proizvajalcev v skladu s členom 29(3) Uredbe (EU) št. […] o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) naložena ena ali več identičnih kmetijsko okoljskih obveznosti, vsaka od teh obveznosti šteje kot okoljski ukrep iz točke (a) prvega pododstavka.

Podpora okoljskim ukrepom iz prvega pododstavka pokriva dodatne stroške in izpad dohodka, ki je posledica ukrepa.

4.           Države članice zagotovijo, da se naložbe, ki povečujejo pritisk na okolje, dovolijo samo v primerih, ko so vzpostavljeni učinkoviti načini za zaščito okolja pred temi pritiski.

Člen 32 Finančna pomoč Unije

1.           Finančna pomoč Unije je enaka znesku dejansko plačanih finančnih prispevkov iz točke (a) člena 30(1), vendar znaša največ 50 % dejansko nastalih odhodkov.

2.           Finančna pomoč Unije se omeji na 4,1 % vrednosti tržne proizvodnje posamezne organizacije proizvajalcev.

Vendar se ta odstotek lahko poveča na 4,6 % vrednosti tržne proizvodnje, če se znesek, ki presega 4,1 % vrednosti tržne proizvodnje, uporabi izključno za ukrepe preprečevanja in obvladovanja kriz.

3.           50-odstotna omejitev iz odstavka 1 se na zahtevo organizacije proizvajalcev poveča na 60 % za operativni program ali del operativnega programa, kadar ta izpolnjuje vsaj enega od naslednjih pogojev:

(a)     predloži ga več organizacij proizvajalcev v Uniji, ki delujejo v različnih državah članicah v okviru nadnacionalnih projektov;

(b)     predloži ga ena ali več organizacij proizvajalcev, ki so vključene v projekte na medpanožni osnovi;

(c)     zajema samo posebno podporo za proizvodnjo ekoloških proizvodov, ki jih zajema Uredba Sveta (ES) št. 834/2007[24];

(d)     je prvi, ki ga predloži priznana organizacija proizvajalcev, ki se je združila z drugo priznano organizacijo proizvajalcev;

(e)     je prvi program, ki ga predloži priznano združenje organizacij proizvajalcev;

(f)      predložijo ga organizacije proizvajalcev v državah članicah, v katerih organizacije proizvajalcev tržijo manj kot 20 % proizvodnje sadja in zelenjave;

(g)     predloži ga organizacija proizvajalcev v eni izmed najbolj oddaljenih regij iz člena 349 Unije;

(h)     zajema izključno posebno podporo za ukrepe spodbujanja porabe sadja in zelenjave, namenjene otrokom v izobraževalnih ustanovah.

4.           50-odstotna omejitev iz odstavka 1 se poveča na 100 % za umike sadja in zelenjave s trga, ki ne presegajo 5 % obsega tržne proizvodnje posamezne organizacije proizvajalcev in se odstranijo:

(a)     s prosto razdelitvijo dobrodelnim organizacijam in ustanovam, ki jih v ta namen odobrijo države članice, za uporabo pri njihovih dejavnostih pomoči osebam, za katere nacionalna zakonodaja predvideva pravico do državne podpore, zlasti zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev za preživetje;

(b)     s prosto razdelitvijo kazenskim institucijam, šolam in javnim izobraževalnim ustanovam ter otroškim počitniškim domovom, kakor tudi bolnišnicam in domovom za ostarele, ki jih določijo države članice, ki zagotovijo, da so tako razdeljene količine dodatek h količinam, ki jih te ustanove navadno kupujejo.

Člen 33 Nacionalna finančna pomoč

1.           V regijah držav članic, kjer je stopnja organiziranosti proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave še posebno nizka, lahko Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2) z izvedbenimi akti države članice na podlagi ustrezno utemeljene prošnje pooblasti, da plačajo organizacijam proizvajalcev nacionalno finančno pomoč v višini do največ 80 % finančnih prispevkov iz točke (a) člena 30(1). To pomoč se šteje kot dodatek k operativnemu skladu.

2.           V regijah držav članic, v katerih organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev in skupine proizvajalcev iz člena 28 Uredbe (EU) št. […] o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) tržijo manj kot 15 % vrednosti proizvodnje sadja in zelenjave in v katerih proizvodnja sadja in zelenjave predstavlja najmanj 15 % njihove skupne kmetijske proizvodnje, lahko Unija na prošnjo zadevne države članice povrne nacionalno finančno pomoč iz odstavka 1. Komisija se o tem povračilu odloči z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Člen 34 Nacionalni okvir in nacionalna strategija za operativne programe

1.           Države članice oblikujejo nacionalni okvir za pripravo splošnih pogojev v zvezi z okoljskimi ukrepi iz člena 31(3). Ta okvir zlasti zagotavlja, da takšni ukrepi izpolnjujejo ustrezne zahteve iz Uredbe (EU) št. […] o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), zlasti zahteve o doslednosti iz člena 6 navedene Uredbe.

Države članice predlagani okvir predložijo Komisiji, ki lahko z izvedbenimi akti v treh mesecih zahteva spremembe, če ugotovi, da predlog ne bi prispeval k izpolnitvi ciljev iz člena 191 Pogodbe in sedmega okoljskega akcijskega programa Unije. Naložbe v posamezna kmetijska gospodarstva, ki jih podpirajo operativni programi, prav tako upoštevajo te cilje.

2.           Vsaka država članica oblikuje nacionalno strategijo za trajnostne operativne programe na trgu sadja in zelenjave. Takšna strategija vključuje:

(a)     analizo stanja glede prednosti in slabosti ter možnosti za razvoj;

(b)     utemeljitev izbranih prednostnih nalog;

(c)     cilje operativnih programov in instrumentov, kazalnike uspešnosti;

(d)     oceno operativnih programov;

(e)     obveznosti organizacij proizvajalcev glede poročanja.

Nacionalna strategija vključuje tudi nacionalni okvir iz odstavka 1.

3.           Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata v državah članicah, kjer ni priznanih organizacij proizvajalcev.

Člen 35 Prenesena pooblastila

Ob upoštevanju potrebe, da se organizacijam proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave zagotovi učinkovita, usmerjena in trajnostna podpora, je Komisija pooblaščena, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 160, s katerimi določi predpise o:

(a)          operativnih skladih in operativnih programih glede:

(i)      ocenjenih zneskov, financiranja in uporabe operativnih skladov;

(ii)     vsebine, odobritve in spremembe operativnih programov;

(iii)     upravičenosti ukrepov, dejavnosti ali izdatkov v okviru operativnega programa in dopolnilnih nacionalnih pravil v zvezi s tem;

(iv)    povezave med operativnimi programi in programi razvoja podeželja;

(v)     operativnih programov združenj organizacij proizvajalcev;

(b)          strukturi in vsebini nacionalnega okvira in nacionalne strategije;

(c)          finančni pomoči Unije v zvezi z:

(i)      osnovo za izračun finančne pomoči Unije, vključno z vrednostjo tržne proizvodnje organizacije proizvajalcev;

(ii)     uporabnimi referenčnimi obdobji za izračun pomoči;

(iii)     zmanjšanjem pravic do finančne pomoči v primeru pozne predložitve zahtevkov za pomoč;

(iv)    zagotovitvijo predplačil ter vložitvijo in zadržanjem varščin v primerih predplačil;

(d)          ukrepih za preprečevanje in upravljanje kriz v zvezi z:

(i)      izborom ukrepov za preprečevanje in obvladovanje kriz;

(ii)     opredelitvijo umika s trga;

(iii)     namembnimi kraji za umaknjene proizvode;

(iv)    najvišjo podporo za umike s trga;

(v)     predhodnimi obvestili v primeru umikov s trga;

(vi)    izračunom obsega tržne proizvodnje v primeru umikov;

(vii)    prikazom evropskega emblema na embalaži proizvodov za brezplačno razdeljevanje;

(viii)   pogoji za prejemnike umaknjenih proizvodov;

(ix)    opredelitvami zelene trgatve in opustitve spravila;

(x)     pogoji za izvajanje zelene trgatve in opustitve spravila;

(xi)    cilji zavarovanja letine;

(xii)    opredelitvijo neugodnih vremenskih dogodkov;

(xiii)   pogoji za podporo za upravne stroške ustanavljanja vzajemnih skladov;

(e)          nacionalni finančni pomoči v zvezi z:

(i)      stopnjo organiziranosti proizvajalcev;

(ii)     spremembami operativnih programov;

(iii)     zmanjšanjem pravic do finančne pomoči v primeru pozne predložitve zahtevkov za finančno pomoč;

(iv)    vložitvijo, sprostitvijo in zadržanjem varščin v primeru predplačil;

(v)     največjim deležem povračila nacionalne finančne pomoči s strani Unije.

Člen 36 Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme ukrepe v zvezi s:

(a)          upravljanjem operativnih sredstev;

(b)          obliko operativnih programov;

(c)          zahtevki za pomoč in plačili pomoči, vključno s predplačili in delnimi plačili pomoči;

(d)          posojili za financiranje ukrepov preprečevanja in obvladovanja kriz;

(e)          spoštovanjem tržnih standardov v primeru umikov;

(f)           stroški prevoza, sortiranja in pakiranja v primeru proste razdelitve;

(g)          ukrepi za promocijo, sporočanje in usposabljanje v primeru preprečevanja in obvladovanja kriz;

(h)          upravljanjem ukrepov za zavarovanje letine;

(i)           določbami o državni pomoči za ukrepe preprečevanja in obvladovanja kriz;

(j)           dovoljenjem za plačilo nacionalne finančne pomoči;

(k)          zahtevkom in plačilom nacionalne finančne pomoči;

(l)           povračilom nacionalne finančne pomoči.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Oddelek 4 Podporni programi v vinskem sektorju

Pododdelek 1 Splošne določbe in upravičeni ukrepi

Člen 37 Področje uporabe

Ta oddelek določa pravila, ki urejajo dodeljevanje sredstev Unije državam članicam in uporabo navedenih sredstev s strani držav članic s petletnimi nacionalnimi podpornimi programi (v nadaljnjem besedilu: „podporni programi“) za financiranje posebnih podpornih ukrepov kot pomoč vinskemu sektorju.

Člen 38 Združljivost in skladnost

1.           Podporni programi so združljivi z zakonodajo Unije ter skladni z dejavnostmi, politikami in prednostnimi nalogami Unije.

2.           Države članice so odgovorne za podporne programe in zagotovijo, da so notranje skladni ter pripravljeni in izvedeni objektivno ob upoštevanju gospodarskega položaja zadevnih pridelovalcev in potrebe po izogibanju neupravičeno neenakemu obravnavanju pridelovalcev.

3.           Podpora se ne dodeli za:

(a)     raziskovalne projekte in ukrepe za podporo raziskovalnim projektom brez poseganja v točke (d) in (e) člena 43(3);

(b)     ukrepe iz programov držav članic za razvoj podeželja na podlagi Uredbe (EU) št. […] o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).

Člen 39 Predložitev podpornih programov

1.           Vsaka država članica pridelovalka iz Priloge IV Komisiji predloži osnutek petletnega podpornega programa, ki vsebuje najmanj en upravičen ukrepe iz člena 40.

2.           Podporni programi se začnejo uporabljati tri mesece po njihovi predložitvi Komisiji.

Če Komisija z izvedbeni akti ugotovi, da predložen podporni program ni v skladu s predpisi iz tega oddelka, Komisija o tem obvesti državo članico. V tem primeru mora država članica predložiti Komisiji revidiran podporni program. Revidirani podporni program se začne uporabljati dva meseca po predložitvi, razen če se neskladje nadaljuje, v tem primeru pa se uporablja ta pododstavek.

3.           Odstavek 2 se smiselno uporablja za spremembe v zvezi s podpornimi programi, ki jih predložijo države članice.

Člen 40 Upravičeni ukrepi

Podporni programi lahko vsebujejo samo enega ali več naslednjih ukrepov:

(a)          podporo iz sheme enotnih plačil v skladu s členom 42;

(b)          promocijo v skladu s členom 43;

(c)          prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov v skladu s členom 44;

(d)          zeleno trgatev v skladu s členom 45;

(e)          vzajemne sklade v skladu s členom 46;

(f)           zavarovanje letine v skladu s členom 47;

(g)          naložbe v skladu s členom 48;

(h)          destilacijo stranskih proizvodov v skladu s členom 49.

Člen 41 Splošni predpisi za podporne programe

1.           Razpoložljiva sredstva Unije se dodelijo v okviru proračunskih omejitev iz Priloge IV.

2.           Podpora Unije se dodeli samo za upravičene izdatke, ki nastanejo po predložitvi zadevnega podpornega programa.

3.           Države članice ne prispevajo k stroškom za ukrepe, ki jih financira Unija na podlagi podpornih programov.

Pododdelek 2 Posebni podporni ukrepi

Člen 42 Shema enotnih plačil in podpora za vinogradnike

Podporni programi lahko vključujejo samo podporo vinogradnikom v obliki dodelitve pravic do plačila, o kateri so 1. decembra 2012 odločile države članice na podlagi člena 137 Uredbe (EU) št. [COM(2011)799] in na podlagi pogojev, določenih v navedenem členu.

Člen 43 Promocija v tretjih državah

1.           Podpora v skladu s tem členom zajema informacijske ali promocijske ukrepe v zvezi z vini Unije v tretjih državah, s čimer se izboljšuje njihova konkurenčnost v teh državah.

2.           Ukrepi iz odstavka 1 se uporabljajo za vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali vina z navedbo sorte vinske trte.

3.           Ukrepe iz odstavka 1 lahko sestavljajo le:

(a)     odnosi z javnostmi, promocijski ali reklamni ukrepi, zlasti s poudarkom na prednostih proizvodov Unije, predvsem glede kakovosti, varnosti hrane ali prijaznosti okolju;

(b)     udeležba na prireditvah, sejmih ali razstavah mednarodnega pomena;

(c)     kampanje informiranja, zlasti o sistemih Unije, ki zajemajo zaščitene označbe porekla, geografske označbe in ekološko pridelavo;

(d)     študije novih trgov, potrebne za razširitev možnosti prodaje;

(e)     študije za ocenjevanje rezultatov ukrepov informiranja in promocije.

4.           Prispevek Unije za promocijske dejavnosti iz odstavka 1 ne presega 50 % upravičenih izdatkov.

Člen 44 Prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov

1.           Cilj ukrepov v zvezi s prestrukturiranjem in preusmeritvijo vinogradov je povečati konkurenčnost pridelovalcev vina.

2.           Prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov se podpre, če države članice predložijo preglednico svojega proizvodnega potenciala v skladu s členom 102(3).

3.           Podpora za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov lahko zajema le eno ali več naslednjih dejavnosti:

(a)     zamenjavo sort, vključno s precepljanjem;

(b)     spremembo lokacije vinogradov;

(c)     izboljšave tehnologije upravljanja in obdelovanja vinogradov.

Običajna obnova vinogradov, ki se jim je iztekla naravna življenjska doba, ne dobi podpore.

4.           Podpora za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov se sme dodeliti le v naslednjih oblikah:

(a)     nadomestila pridelovalcem za izgubo dohodka zaradi izvajanja ukrepa;

(b)     prispevek k stroškom prestrukturiranja in preusmeritve.

5.           Nadomestilo pridelovalcem za izgubo dohodka iz točke (a) odstavka 4 lahko krije do 100 % ustrezne izgube in ima lahko eno izmed naslednjih oblik:

(a)     ne glede na pododdelek II oddelka V poglavja III naslova I dela II Uredbe (EU) št. [COM(2010)799], ki določa prehodno ureditev pravic do zasaditve, dovoljenje za sočasni obstoj novih in starih vinskih trt do konca prehodne ureditve za pravice do zasaditve za obdobje, ki ni daljše od treh let;

(b)     finančno nadomestilo.

6.           Prispevek Unije k dejanskim stroškom prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov ne presega 50 % teh stroškov. V manj razvitih regijah Unije prispevek za stroške prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov ne presega 75 %.

Člen 45 Zelena trgatev

1.           Za namene tega člena zelena trgatev pomeni popolno uničenje ali odstranitev grozdov v nezrelem stanju in s tem zmanjšanje pridelka na zadevni površini na nič.

2.           Podpora za zeleno trgatev prispeva k ponovnemu uravnoteženju ponudbe in povpraševanja na trgu za vino v Uniji, da bi se preprečile tržne krize.

3.           Podpora za zeleno trgatev se lahko dodeli kot nadomestilo v obliki pavšalnega plačila na hektar, ki ga določi zadevna država članica.

Plačilo ne sme presegati 50 % neposrednih stroškov zaradi uničenja ali odstranitve grozdov in izgube dohodka v zvezi s takim uničenjem ali odstranitvijo.

4.           Zadevne države članice vzpostavijo sistem po objektivnih merilih, da zagotovijo, da z ukrepom zelene trgatve posamezni pridelovalci vina ne prejmejo nadomestila, ki bi preseglo zgornje meje iz drugega pododstavka odstavka 3.

Člen 46 Vzajemni skladi

1.           Podpora za ustanovitev vzajemnih skladov omogoča pomoč tistim pridelovalcem, ki se želijo zavarovati pred tržnimi nihanji.

2.           Podpora za ustanovitev vzajemnih skladov se lahko dodeli v obliki začasne in degresivne pomoči za kritje upravnih stroškov skladov.

Člen 47 Zavarovanje letine

1.           Podpora za zavarovanje letine prispeva k varovanju prihodkov pridelovalcev, kadar jih ogrožajo naravne nesreče, neugodni vremenski dogodki, bolezni ali napadi škodljivih organizmov.

2.           Podpora za zavarovanje letine se lahko dodeli v obliki finančnega prispevka Unije, ki ne sme presegati:

(a)     80 % stroškov zavarovalnih premij, ki jih vplačujejo pridelovalci za zavarovanje pred izgubami, nastalimi zaradi neugodnih vremenskih dogodkov, ki lahko štejejo med naravne nesreče;

(b)     50 % stroškov zavarovalnih premij, ki jih vplačajo proizvajalci za zavarovanje pred:

(i)      izgubami iz točke (a) in drugimi izgubami zaradi neugodnih vremenskih dogodkov;

(ii)      izgubami, ki jih povzročijo živali, rastlinske bolezni ali napadi škodljivih organizmov.

3.           Podpora za zavarovanje letine se lahko dodeli, če ustrezne zavarovalnine ne znašajo več kot 100 % nadomestila za izgubo dohodka pridelovalca ob upoštevanju vseh nadomestil, ki jih je pridelovalec pridobil iz drugih shem podpor v zvezi z zavarovanim tveganjem.

4.           Podpora za zavarovanje letine ne sme povzročiti izkrivljanja konkurence na zavarovalnih trgih.

Člen 48 Naložbe

1.           Podpora se lahko odobri za materialne ali nematerialne naložbe v predelovalne obrate, vinarsko infrastrukturo in trženje vina, ki izboljšujejo splošno uspešnost podjetja in se nanašajo na enega ali več naslednjih dejavnikov:

(a)     pridelavo ali trženje proizvodov vinske trte iz dela II Priloge VI;

(b)     razvoj novih proizvodov, postopkov in tehnologij v zvezi s proizvodi iz dela II Priloge VI.

2.           Podpora iz odstavka 1 najvišje stopnje velja samo za mikro, majhna in srednje velika podjetja v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij[25].

Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko najvišja stopnja uporablja za vsa podjetja iz najbolj oddaljenih regij iz člena 349 Pogodbe in manjših egejskih otokov, kot so opredeljeni v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 1405/2006[26]. V primeru podjetij, ki niso zajeta s členom 2(1) naslova I Priloge k Priporočilu 2003/361/ES in imajo manj kot 750 zaposlenih ali imajo prihodek, manjši od 200 milijonov EUR, se največja intenzivnost pomoči razpolovi.

Podpora se ne dodeli podjetjem v težavah v smislu smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah[27].

3.           Upravičeni izdatki izključujejo neupravičene stroške iz odstavka 3 člena 59 Uredbe (EU) št. [COM(2011) 615].

4.           V zvezi z upravičenimi naložbenimi stroški se za prispevek Unije uporabljajo naslednje najvišje stopnje pomoči:

(a)     50 % v manj razvitih regijah;

(b)     40 % v regijah, ki niso manj razvite regije;

(c)     75 % v najbolj oddaljenih regijah iz člena 349 Pogodbe;

(d)     65 % za manjše Egejske otoke, kot so opredeljeni v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 1405/2006.

5.           Za podporo iz odstavka 1 tega člena se smiselno uporablja člen 61 Uredbe (EU) št. [COM(2011) 615].

Člen 49 Destilacija stranskih proizvodov

1.           Podpora se lahko odobri za prostovoljno ali obvezno destilacijo stranskih proizvodov pridelave vina, ki je bila opravljena v skladu s pogoji iz oddelka D dela II Priloge VII.

Višina pomoči se določi na vol. % in na hektoliter pridelanega alkohola. Za volumenski delež alkohola v stranskih proizvodih, namenjenih za destilacijo, ki presega 10 % v razmerju do volumenskega deleža alkohola v pridelanem vinu, se pomoč ne izplača.

2.           Najvišje stopnje pomoči temeljijo na stroških zbiranja in predelave ter jih določi Komisija z izvedbenimi akti v skladu s členom 51.

3.           Alkohol, ki nastane pri podprti destilaciji iz odstavka 1, se uporabi izključno v industrijske namene ali za pridobivanje energije, da se prepreči izkrivljanje konkurence.

Pododdelek 3 Postopkovne določbe

Člen 50 Prenesena pooblastila

Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi, da podporni programi dosežejo svoje cilje in da se sredstva iz Evropskih skladov uporabijo namensko, je Komisija pooblaščena, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 160, s katerimi določi predpise o:

(a)          o odgovornosti za izdatke med datumom prejema podpornih programov in sprememb podpornih programov ter datumom začetka njihove uporabe;

(b)          o merilih o izpolnjevanju pogojev podpornih ukrepov, vrsti izdatka in dejavnostih, upravičenih do podpore, ukrepih, ki niso upravičeni do podpore, in največji ravni podpore na ukrep;

(c)          o spremembah podpornih programov, potem ko so se že začeli uporabljati,

(d)          o zahtevah in mejnih vrednostih za predplačila, vključno z zahtevo po varnosti, če se opravi predplačilo,

(e)          ki vsebujejo splošne določbe in opredelitve za namen tega oddelka;

(f)           da se prepreči zloraba podpornih ukrepov, vključno z omejitvami za preprečitev dvojnega financiranja projektov,

(g)          v okviru katerih proizvajalci umaknejo stranske proizvode vinarstva in izjeme iz obveznosti, da se prepreči dodatno upravno breme, in predpise za prostovoljno certificiranje žganjarn,

(h)          za določitev zahtev, vključno s posebnimi pregledi, ki jih izvajajo države članice za izvajanje podpornih ukrepov, omejitev in pregledov za zagotovitev skladnosti s področjem uporabe podpornih ukrepov,

(j)           o plačilih upravičencem in plačilih prek zavarovalniških posrednikov v primeru podpore za zavarovanje letine, kot je določeno v členu 47.

Člen 51 Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme ukrepe v zvezi s:

(a)          predložitvijo podpornih programov, ustreznim finančnim načrtovanjem in revizijo podpornih programov;

(b)          postopki za uporabo in izbor;

(c)          vrednotenjem odpornih ukrepov;

(d)          izračunom in plačilom pomoči za zeleno trgatev in destilacijo stranskih proizvodov;

(e)          zahtevami za finančno poslovodenje podpornih ukrepov s strani držav članic;

(f)           pravili o skladnosti ukrepov.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Oddelek 5 Pomoč v sektorju čebelarstva

Člen 52 Nacionalni programi in financiranje

1.           Države članice lahko pripravijo nacionalne programe za sektor čebelarstva za obdobje treh let.

2.           Prispevek Unije Unija za čebelarske programe ne preseže 50 % stroškov, ki jih nosijo države članice.

3.           Da bi izpolnjevale pogoje za prispevek Unije, predviden v odstavek 2, države članice na svojem teritoriju opravijo študijo proizvodne in tržne strukture v sektorju čebelarstva.

Člen 53 Prenesena pooblastila

Ob upoštevanju potrebe, da se zagotovi namenska poraba sredstev Unije za čebelarstvo, je Komisija pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 160 o:

(a)          ukrepih, ki so lahko vključeni v čebelarske programe,

(b)          predpisih za pripravo nacionalnih programov in njihovo vsebino ter o študijah iz člena 52(3) in

(c)          pogojih za dodelitev finančnega prispevka Unije za vsako sodelujočo državo članico med drugim na osnovi skupnega števila čebeljega fonda v Uniji.

Člen 54 Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko z izvedbenimi akti:

(a)          sprejme pravila za zagotovitev, da ukrepi, ki se financirajo v okviru čebelarskih programov, niso istočasno upravičeni do plačil v okviru druge sheme Unije, in za prerazporeditev neuporabljenih sredstev;

(b)          odobri čebelarske programe, ki so jih predložile države članice, vključno z dodelitvijo finančnega prispevka Unije.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

NASLOV II PRAVILA O TRŽENJU IN ORGANIZACIJAH PROIZVAJALCEV

POGLAVJE I Pravila o trženju

Oddelek 1 Tržni standardi

Pododdelek 1 Uvodne določbe

Člen 55 Področje uporabe

Brez poseganja v druge določbe, ki veljajo za čebelarske proizvode, in v določbe, ki so bile sprejete v veterinarskem, fitosanitarnem in živilskem sektorjih za zagotovitev, da proizvodi ustrezajo higienskim in zdravstvenim standardom, in za zaščito zdravja živali, rastlin in ljudi, ta oddelek določa predpise o splošnem tržnem standardu in tržnih standardih za posamezne sektorje in/ali proizvode za kmetijske proizvode.

Pododdelek 2 Splošni tržni standard

Člen 56  Skladnost s splošnim tržnim standardom

1.           Za namene te uredbe je proizvod skladen s „splošnim tržnim standardom“, če je zdrave in neoporečne tržne kakovosti.

2.           Če niso bili določeni tržni standardi iz pododdelka 3 in direktiv Sveta 2000/36/ES[28], 2001/112/ES[29], 2001/113/ES[30], 2001/114/ES[31], 2001/110/ES[32] in 2001/111/ES[33], se kmetijski proizvodi, ki so pripravljeni za prodajo ali dostavo končnim uporabnikom na drobno, kot je določeno v točki 7 člena 3 Uredbe (ES) št. 178/2002, lahko tržijo samo, če so skladni s splošnim tržnim standardom.

3.           Proizvod se šteje za skladnega s splošnim tržnim standardom, kadar je proizvod, namenjen za trženje, v skladu z ustreznim standardom, ki ga sprejme ena od mednarodnih organizacij iz Priloge V.

Člen 57 Prenesena pooblastila

Ob upoštevanju potrebe po upoštevanju sprememb tržnih razmer in posebnosti posameznega sektorja je Komisija v skladu s členom 160 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s sprejemanjem, spreminjanjem in dovoljevanjem odstopanj od zahtev glede splošnega tržnega standarda iz člena 56(1) in predpisov iz člena 56(3).

Pododdelek 3 Tržni standardi po sektorjih ali proizvodih

Člen 58 Splošno načelo

Proizvodi, za katere so bili določeni tržni standardi po sektorjih ali proizvodih, se v Uniji lahko tržijo le v skladu s takimi standardi.

Člen 59 Vzpostavitev in vsebina

1.           Ob upoštevanju pričakovanj potrošnikov in potrebe po izboljšanju gospodarskih pogojev za proizvodnjo in trženje kmetijskih proizvodov in njihove kakovosti je Komisija pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 160 o tržnih standardih iz člena 55, na vseh stopnjah trženja, kot tudi odstopanja in izvzetja od uporabe takšnih standardov, da se omogoči prilagoditev stalno spreminjajočim se pogojem na trgih, spremembam v povpraševanju potrošnikov ter da se upošteva razvoj zadevnih mednarodnih standardov in prepreči nastajanje ovir za inovativnost proizvodov.

2.           Tržni standardi iz odstavka 1 lahko zajemajo:

(a)     opredelitev, poimenovanje in/ali prodajne oznake, ki niso določene v tej uredbi, ter sezname trupov in njihovih delov, za katere velja Priloga VI;

(b)     merila za razvrščanje, kot je razvrščanje v razrede, po teži, velikosti, starosti in v kategorije;

(c)     sorto rastline ali živalsko pasmo ali komercialni tip;

(d)     predstavitev, prodajne oznake, označevanje, povezano z obveznimi tržnimi standardi, pakiranje, pravila, ki veljajo za pakirnice, označevanje, embaliranje, leto žetve in uporaba posebnih pogojev;

(e)     merila, kot so videz, konsistenca, konformacija, značilnosti proizvoda;

(f)      posebne snovi, ki se uporabljajo v proizvodnji, ali sestavni deli ali sestavine, vključno z navedbo vsebnosti, čistosti in določitve snovi;

(g)     način kmetovanja in proizvodno metodo, vključno z enološkimi praksami in z njimi povezanimi upravnimi pravili, ter delovni proces;

(h)     rezanje mošta in vina, vključno z opredelitvami pojmov, tipiziranje in omejitve, ki veljajo za to;

(i)      metodo za ohranjanje in temperaturo;

(j)      kraj kmetovanja in/ali poreklo;

(k)     pogostost zbiranja, dostave, konzerviranja in ravnanja;

(l)      identifikacijo ali registracijo proizvajalca in/ali industrijskih zmogljivosti, v katerih je bil proizvod pripravljen ali predelan;

(m)    odstotek vsebnosti vode;

(n)     omejitve glede uporabe nekaterih snovi in/ali praks;

(o)     posebno uporabo;

(p)     trgovinske dokumente, priložene dokumente in registre, ki jih je treba hraniti;

(q)     skladiščenje, prevoz;

(r)      certifikacijski postopek;

(s)     pogoje, ki urejajo umik, kmetijsko gospodarstvo, pretok in uporabo proizvodov, ki niso v skladu s tržnimi standardi, sprejetimi na podlagi odstavka 1, in/ali opredelitvami, poimenovanji in prodajnimi oznakami iz člena 60, ter odstranjevanje stranskih proizvodov;

(t)      roke.

3.           Tržni standardi po sektorjih ali proizvodih, sprejeti v skladu z odstavkom 1, se določijo brez poseganja v naslov VI Uredbe (EU) št. [COM(2010)733] o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in upoštevajo:

(a)     lastnosti zadevnega proizvoda;

(b)     potrebe po zagotovitvi pogojev za nemoteno prodajo teh proizvodov na trgu;

(c)     interesa potrošnikov, da prejmejo ustrezne in pregledne informacije o proizvodu, vključno s krajem kmetovanja, ki se določi za vsak primer posebej na ustrezni geografski ravni;

(d)     metode za določitev fizičnih, kemičnih in organoleptičnih značilnosti proizvodov;

(e)     standardna priporočila, ki jih sprejmejo mednarodni organi.

Člen 60 Opredelitve, označevanja in prodajne oznake za nekatere sektorje in proizvode

1.           Opredelitve, označevanja in prodajne oznake iz Priloge VI se uporabljajo za naslednje sektorje ali proizvode:

(a)     oljčno olje in namizne oljke;

(b)     vino;

(c)     govejega in telečjega mesa;

(d)     mleko in mlečne proizvode, namenjene za prehrano ljudi;

(e)     perutnine;

(f)      mazave maščobe, namenjene za prehrano ljudi.

2.           Opredelitve, poimenovanja ali prodajne oznake iz Priloge VI se lahko v Uniji uporabijo le za trženje proizvoda, ki je v skladu z ustreznimi zahtevami iz navedene Priloge.

3.           Ob upoštevanju potrebe, da bi se prilagodili razvijajočemu se povpraševanju potrošnikov, da bi upoštevali tehnični razvoj ter preprečili ustvarjanje ovir za inovacije proizvodov, je Komisija pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 160 o spremembah, odstopanjih ali izvzetjih k opredelitvam in prodajnim oznakam iz Priloge VI.

Člen 61 Dovoljeno odstopanje

Da bi upoštevala posebnost posameznega sektorja, je Komisija pooblaščena, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 160 o dovoljenem odstopanju za vsak standard, pri čemer se za celotno serijo proizvodov šteje, da ni v skladu s standardom, če se to odstopanje preseže.

Člen 62 Enološki postopki in metode analize

1.           Samo enološki postopki, ki so dovoljeni v skladu s Prilogo VII in določeni v točki (g) člena 59(2) ter v odstavkih 2 in 3 člena 65, se uporabljajo za proizvodnjo in shranjevanje proizvodov, navedenih v delu II Priloge VI, v Uniji.

Prvi pododstavek se ne uporablja za:

(a)     grozdni sok in zgoščeni grozdni sok;

(b)     grozdni mošt in zgoščeni grozdni mošt, namenjen za pripravo grozdnega soka.

Dovoljeni enološki postopki se lahko uporabljajo samo za zagotavljanje ustrezne vinifikacije, ustreznega ohranjanja ali ustreznega prečiščenja proizvoda.

Proizvodi, navedeni v delu II Priloge VI, se proizvajajo v Uniji v skladu s predpisi iz Priloge VII.

Proizvodi, navedeni v delu II Priloge VI, se ne tržijo v Uniji, če:

(a) so bili na njih uporabljeni enološki postopki, ki niso dovoljeni v Uniji, ali

(a) so bili na njih uporabljeni nedovoljeni nacionalni enološki postopki ali

(c) niso skladni s predpisi iz Priloge VII.

2.           Pri odobritvi enoloških postopkov za vino iz točke (g) člena 59(2) Komisija:

(a)     izhaja iz enoloških postopkov in analiznih metod, ki jih je priporočil in objavil OIV, ter izsledkov poskusne uporabe doslej nedovoljenih enoloških postopkov;

(b)     upošteva varovanje človekovega zdravja;

(c)     upošteva možna tveganja za potrošnike, da jih zavedejo njihova pričakovanja in dojemanja, ob upoštevanju razpoložljivosti in uporabnosti načinov obveščanja, ki bi izključili taka tveganja;

(d)     omogoči ohranitev naravnih in osnovnih lastnosti vina in ne povzroča bistvenih sprememb sestave zadevnega proizvoda;

(e)     zagotovi najnižjo sprejemljivo raven skrbi za okolje;

(f)      upošteva splošna pravila glede enoloških postopkov in predpisov, ki so navedeni v Prilogi VII.

3.           Komisija bo za proizvode iz dela II Priloge VI po potrebi z delegiranimi akti sprejela metode iz točke (d) člena 59(3). Te metode morajo temeljiti na morebitnih ustreznih metodah, ki jih priporoča in objavi Mednarodni urad za vinsko trto in vino (OIV), razen če bi bile neučinkovite ali neustrezne glede na izpolnjevanje legitimnega cilja. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Do sprejetja takšnih predpisov se uporabljajo metode in pravila, ki jih dovoli zadevna država članica.

Člen 63 Sorte vinske trte

1.           Proizvodi, navedeni v delu II Priloge VI in pridelani v Uniji, se pridelajo iz sort vinske trte, ki jih je mogoče razvrstiti v skladu z odstavkom 2 tega člena.

2.           Ob upoštevanju odstavka 3 države članice razvrstijo sorte vinske trte, ki se smejo zasaditi, ponovno zasaditi ali cepiti na njihovem ozemlju za pridelavo vina.

Države članice smejo razvrstiti le sorte vinske trte, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)     sorta spada v vrsto Vitis vinifera ali nastane s križanjem vrste Vitis vinifera z drugimi vrstami rodu Vitis;

(b)     sorta ni ena od naslednjih: Noah, Othello, Isabelle, Jacquez, Clinton in Herbemont.

Kadar je sorta vinske trte izločena iz razvrstitve iz prvega pododstavka, jo je treba izkrčiti v 15 letih po izločitvi.

3.           Države članice, v katerih pridelava vina ne presega 50 000 hektolitrov na vinsko leto, izračunano na podlagi povprečne pridelave v zadnjih petih vinskih letih, se izvzamejo iz obveznosti razvrstitve iz prvega pododstavka odstavka 2.

Vendar se smejo za pridelavo vina tudi v državah članicah iz prvega pododstavka zasaditi, ponovno zasaditi ali cepiti le sorte vinske trte, ki so skladne z drugim pododstavkom odstavka 2.

4.           Z odstopanjem od prvega in tretjega pododstavka odstavka 2 ter drugega pododstavka odstavka 3 države članice za znanstvene raziskave in poskuse dovolijo zasaditev, ponovno zasaditev ali cepitev naslednjih sort vinske trte:

(a)     sorte vinske trte, ki niso razvrščene, če gre za države članice iz odstavka 3;

(b)     sorte vinske trte, ki niso skladne z drugim pododstavkom odstavka 2, če gre za države članice iz odstavka 3.

5.           Površine, zasajene s sortami vinske trte za pridelavo vina, ki so bile zasajene v nasprotju z odstavki 2 do 4, je treba izkrčiti.

Vendar takšnih površin ni treba izkrčiti, če je zadevna pridelava namenjena izključno za porabo v gospodinjstvu pridelovalca vina.

Člen 64 Posebna uporaba vina, ki ne ustreza kategorijam iz dela II Priloge VI

Razen ustekleničenih vin, za katera je mogoče dokazati, da je bilo polnjenje opravljeno pred 1. septembrom 1971, se vina, pridelana iz sort vinske trte, vključenih v razvrstitve, sestavljene v skladu s prvim pododstavkom člena 63(2), ki pa ne ustrezajo nobeni od kategorij iz dela II Priloge VI, uporabljajo samo za porabo v gospodinjstvu posameznega pridelovalca vina, za pridelavo vinskega kisa ali za destilacijo.

Člen 65 Nacionalni predpisi za nekatere proizvode in sektorje

1.           Ne glede na določbe člena 59(1) lahko države članice sprejmejo ali ohranijo nacionalne predpise, ki določajo različne ravni kakovosti za mazave maščobe. Taka pravila omogočajo, da se te ravni kakovosti ocenijo na podlagi meril, ki se zlasti nanašajo na uporabljene surovine, organoleptične značilnosti proizvodov ter njihovo fizično in mikrobiološko stabilnost.

Države članice, ki uporabljajo možnost iz prvega pododstavka, zagotovijo, da se lahko na proizvodih drugih držav članic, ki izpolnjujejo merila, določena z navedenimi nacionalnimi pravili, na nediskriminacijski način uporabijo izrazi, ki navajajo, da so ta merila izpolnjena.

2.           Države članice lahko omejijo ali prepovejo uporabo nekaterih enoloških postopkov in določijo strožja pravila za vina, ki jih dovoljuje zakonodaja Unije in se pridelujejo na njihovem ozemlju, da bi izboljšale ohranjanje osnovnih lastnosti vin z zaščiteno označbo porekla ali z zaščiteno geografsko označbo ter penečih vin in likerskih vin.

3.           Države članice lahko dovolijo poskusno uporabo nedovoljenih enoloških postopkov v skladu s pogoji, ki jih Komisija določi z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu z odstavkom 4.

4.           Ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju pravilne in pregledne uporabe se Komisija pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 160, s katerimi določi pogoje za uporabo odstavkov 1, 2 in 3 tega člena ter pogoje za posedovanje, promet in uporabo proizvodov, pridobljenih s poskusnimi postopki iz odstavka 3 tega člena.

Pododdelek 4  Tržni standardi v zvezi z uvozom in izvozom

Člen 66 Splošne določbe

Ob upoštevanju posebnih lastnosti trgovine med Unijo in nekaterimi tretjimi državami ter posebnih značilnosti nekaterih kmetijskih proizvodov se Komisija pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 160 za opredelitev pogojev, pod katerimi se za uvožene proizvode šteje, da enakovredno izpolnjujejo zahteve Unije glede tržnih standardov, in pogojev, ki omogočajo odstopanja od člena 58, ter določitev pravil v zvezi z uporabo tržnih standardov za proizvode, izvožene iz Unije.

Člen 67 Posebne določbe za uvoz vina

1.           Razen če ni drugače določeno v sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 218 Pogodbe, se za proizvode, ki se uvažajo v Unijo in se uvrščajo v oznake KN 2009 61, 2009 69 ter 2204, uporabljajo določbe o označbah porekla in geografskih označbah ter označevanju vina iz oddelka 2 tega poglavja in opredelitve, poimenovanja ter prodajne oznake iz člena 60 te uredbe.

2.           Če ni drugače določeno v sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 218 Pogodbe, se proizvodi iz odstavka 1 tega člena pridelujejo po enoloških postopkih, ki jih priporoča in objavi OIV ali dovoljuje Unija v skladu s to uredbo.

3.           Ob uvozu proizvodov iz odstavka 1 je treba predložiti:

(a)     potrdilo, ki dokazuje skladnost z določbami iz odstavkov 1 in 2 ter ga sestavi pristojni organ s seznama, ki ga objavi Komisija, v državi porekla;

(b)     analizno poročilo, ki ga sestavi organ ali urad, ki ga imenuje država porekla, če je proizvod namenjen za neposredno prehrano ljudi.

Pododdelek 5 Skupne določbe

Člen 68 Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe, povezane s tem oddelkom, zlasti ukrepe:

(a)          za izvajanje splošnega tržnega standarda;

(b)          za izvajanje opredelitev in prodajnih oznak iz Priloge VI;

(c)          za pripravo seznama mleka in mlečnih proizvodov iz drugega odstavka točke 5 dela III Priloge VI ter mazavih maščob iz točke (a) šestega odstavka dela IV Priloge VI na podlagi okvirnih seznamov proizvodov, za katere države članice menijo, da na njihovem ozemlju ustrezajo navedenim določbam, ki ga države članice pošljejo Komisiji;

(d)          za izvajanje tržnih standardov po sektorju ali proizvodu, vključno s podrobnimi pravili za jemanje vzorcev, in metod analize za določanje sestave proizvodov;

(e)          za ugotavljanje, ali so bili na proizvodih uporabljeni nedovoljeni enološki postopki;

(f)           za določanje ravni odstopanja;

(g)          za izvajanje člena 66.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Oddelek 2 Označbe porekla, geografske označbe in tradicionalni izrazi v vinskem sektorju

Pododdelek 1 Uvodne določbe

Člen 69 Področje uporabe

1.           Pravila o označbah porekla, geografskih označbah in tradicionalnih izrazih iz tega oddelka se uporabljajo za proizvode iz točk 1, 3 do 6, 8, 9, 11, 15 in 16 dela II Priloge VI.

2.           Pravila iz odstavka 1 temeljijo na:

(a)     zaščiti legitimnih interesov potrošnikov in proizvajalcev;

(b)     zagotavljanju nemotenega delovanja notranjega trga za zadevne proizvode; ter

(c)     spodbujanju pridelave kakovostnih proizvodov, pri čemer se lahko uporabljajo tudi ukrepi v okviru nacionalne politike kakovosti.

Pododdelek 2 Označbe porekla in geografske označbe

Člen 70 Opredelitve pojmov

1.           Za namene tega oddelka se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)     „označba porekla“ pomeni ime regije, določenega kraja ali izjemoma v ustrezno utemeljenih primerih države, ki se uporablja za opis proizvodov iz člena 69(1), ki ustrezajo naslednjim zahtevam:

(i)      kakovost in značilnosti proizvoda so bistveno ali izključno posledica posebnega geografskega okolja z njemu lastnimi naravnimi in človeškimi dejavniki;

(ii)      grozdje, iz katerega so proizvodi pridelani, izvira izključno s tega geografskega območja;

(iii)     pridelava poteka na navedenem geografskem območju; ter

(iv)     proizvodi so pridobljeni iz sort vinske trte vrste Vitis vinifera;

(b)     „geografska označba“ pomeni označbo, ki se nanaša na regijo, določen kraj ali izjemoma v ustrezno utemeljenih primerih državo, ki se uporablja za opis proizvodov iz člena 69(1), ki ustrezajo naslednjim zahtevam:

(i)      imajo določeno kakovost, ugled ali druge lastnosti, ki jih je mogoče pripisati temu geografskemu poreklu;

(ii)      vsaj 85 % grozdja, iz katerega so pridelani, izvira izključno s tega geografskega območja;

(iii)     pridelani so na tem geografskem območju; ter

(iv)     so pridobljeni iz sort vinske trte vrste Vitis vinifera ali s križanjem vrste Vitis vinifera z drugimi vrstami rodu Vitis.

2.           Določena tradicionalno uporabljana imena predstavljajo označbo porekla, če:

(a)     označujejo vino;

(b)     se nanašajo na geografsko ime;

(c)     izpolnjujejo zahteve iz točk (i) do (iv) odstavka 1(a); ter

(d)     se za njih izvede postopek zaščite označbe porekla in geografske označbe iz tega pododdelka.

3.           Označbe porekla in geografske označbe, vključno s tistimi, ki se nanašajo na geografska območja v tretjih državah, so upravičene do zaščite v Uniji v skladu s pravili iz tega pododdelka.

Člen 71 Vloge za zaščito

1.           Vloge za zaščito imen kot označb porekla ali geografskih označb vključujejo tehnično dokumentacijo, ki vsebuje:

(a)     ime, ki naj se zaščiti;

(b)     ime in priimek ter naslov vložnika;

(c)     specifikacijo proizvoda iz odstavka 2; ter

(d)     enotni dokument, ki povzema specifikacijo proizvoda iz odstavka 2.

2.           Specifikacija proizvoda zainteresiranim stranem omogoča, da preverijo ustrezne pridelovalne okoliščine, potrebne za označbo porekla ali geografsko označbo.

3.           Kadar se vloga za zaščito nanaša na geografsko območje, ki se nahaja v tretji državi, vsebuje poleg elementov iz odstavkov 1 in 2 tudi dokazilo, da je zadevno ime zaščiteno v državi porekla.

Člen 72 Vložniki

1.           Vlogo za zaščito označbe porekla ali geografske označbe lahko vloži katera koli zainteresirana skupina pridelovalcev, v izjemnih ustrezno utemeljenih primerih pa tudi en sam pridelovalec. Pri vlogi lahko sodelujejo druge zainteresirane strani.

2.           Pridelovalci lahko vložijo vlogo za zaščito le za vina, ki jih pridelujejo.

3.           Pri imenih, ki označujejo čezmejno geografsko območje, ali tradicionalnih imenih, povezanih s čezmejnim geografskim območjem, se lahko vloži skupna vloga.

Člen 73 Predhodni nacionalni postopek

1.           Pri vlogah za zaščito označbe porekla ali geografske označbe iz člena 71 za vina, ki izvirajo iz Unije, se opravi predhodni nacionalni postopek.

2.           Če država članica meni, da označba porekla ali geografska označba ne izpolnjuje zahtev ali da ni skladna z zakonodajo Unije, vlogo zavrne.

3.           Če država članica meni, da so zahteve izpolnjene, izvede nacionalni postopek, ki zagotavlja primerno objavo specifikacij proizvoda vsaj na internetu.

Člen 74 Pregled Komisije

1.           Komisija objavi datum vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe.

2.           Komisija preveri, ali vloge za zaščito iz člena 71 izpolnjujejo pogoje iz tega pododdelka.

3.           Kadar Komisija meni, da so pogoji iz tega pododdelka izpolnjeni, z izvedbenimi akti sklene, da se objavita v Uradnem listu Evropske unije enotni dokument iz točke (d) člena 71 in napotilo na objavo specifikacije proizvoda, ki je bila opravljena med tekom predhodnega nacionalnega postopka.

4.           Če Komisija meni, da pogoji iz tega pododdelka niso izpolnjeni, z izvedbenim aktom sklene, da se vloga zavrne.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Člen 75 Postopek ugovora

Vsaka država članica ali tretja država ali vsaka fizična ali pravna oseba z zakonitim interesom, ki ima stalno prebivališče ali sedež v kateri izmed držav članic, ki ni vložila vloge za zaščito, ali v tretji državi, lahko v dveh mesecih od dneva objave enotnega dokumenta iz točke (d) člena 71(1) ugovarja predlagani zaščiti, tako da Komisiji predloži ustrezno utemeljeno navedbo glede pogojev za upravičenost iz tega pododdelka.

Fizične ali pravne osebe, ki imajo stalno prebivališče ali sedež v tretji državi, predložijo takšno navedbo bodisi neposredno bodisi po organih zadevne tretje države v dvomesečnem roku iz prvega odstavka.

Člen 76 Odločitev o zaščiti

Komisija na podlagi informacij, ki jih ima na voljo, po koncu postopka ugovora iz člena 75 z izvedbenimi akti sklene, da bo zaščitila označbo porekla ali geografsko označbo, ki izpolnjuje pogoje iz tega pododdelka in je skladna z zakonodajo Unije, oziroma bo vlogo zavrnila, če ti pogoji niso izpolnjeni.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Člen 77 Homonimi

1.           Če je vložena vloga za ime, ki je popoln ali delni homonim imena, ki je že bilo registrirano v skladu s to uredbo, se pri registraciji imena ustrezno upoštevajo lokalna in tradicionalna raba ter možnost zamenjevanja.

Homonimno ime, zaradi katerega potrošnik napačno meni, da proizvodi prihajajo z drugega ozemlja, se ne registrira, čeprav ime točno ustreza zadevnemu ozemlju, regiji ali kraju porekla zadevnih proizvodov.

Uporaba registriranega homonimnega imena je dovoljena samo, če se pozneje registriran homonim v praksi dovolj razlikuje od že registriranega imena, pri čemer se upošteva, da je treba zagotoviti enako obravnavo zadevnih pridelovalcev in preprečiti zavajanje potrošnika.

2.           Odstavek 1 se smiselno uporablja tudi, če je vloga vložena za ime, ki je popoln ali delni homonim geografske označbe, zaščitene v skladu z zakonodajo držav članic.

3.           Kadar ime sorte vinske trte vsebuje zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali je sestavljeno iz nje, se navedeno ne uporablja za označevanje kmetijskih proizvodov. Komisija lahko ob upoštevanju obstoječih praks označevanja z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 160, sprejme tudi drugačen sklep.

4.           Zaščita geografskih označb in označb porekla za proizvode iz člena 70 ne posega v zaščitene geografske označbe, ki se uporabljajo za žgane pijače, kot so določene v členu 2 Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta[34].

Člen 78 Razlogi za zavrnitev zaščite

1.           Ime, ki je postalo generično, se ne zaščiti kot označba porekla ali geografska označba.

Za namene tega oddelka pomeni „ime, ki je postalo generično“ ime vina, ki je postalo obče ime vina v Uniji, čeprav se nanaša na kraj ali regijo, kjer je bil ta proizvod prvotno pridelan ali tržen.

Pri ugotavljanju, ali je ime postalo generično, se upoštevajo ustrezni dejavniki, zlasti:

(a)     obstoječe stanje v Uniji, zlasti na območjih potrošnje;

(b)     ustrezna zakonodaja Unije ali nacionalna zakonodaja.

2.           Ime se ne zaščiti kot označba porekla ali geografska označba, če bi zaradi ugleda in slovesa blagovne znamke lahko taka zaščita zavedla potrošnika glede resničnega porekla vina.

Člen 79 Razmerje do blagovnih znamk

1.           Če je označba porekla ali geografska označba zaščitena po tej uredbi, se registracija blagovne znamke, katere uporaba spada pod člen 80(2) in se nanaša na proizvod iz ene od kategorij iz dela II Priloge VI, zavrne, če je vloga za registracijo blagovne znamke vložena po dnevu predložitve vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe Komisiji in se označba porekla ali geografska označba nato zaščiti.

Registracije blagovnih znamk, ki so v nasprotju s prvim pododstavkom, se razveljavijo.

2.           Brez poseganja v člen 78(2) se lahko blagovna znamka, katere uporaba spada pod člen 80(2) in ki je bila prijavljena, registrirana ali, v primerih, ko to možnost določa zadevna zakonodaja, pridobljena z dobroverno uporabo na ozemlju Unije pred dnem predložitve vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe Komisiji, še naprej uporablja in obnovi kljub zaščiti označbe porekla ali geografske označbe, če ne obstajajo razlogi za neveljavnost ali razveljavitev blagovne znamke, določeni v Direktivi 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami[35] ali z Uredbo Sveta (ES) št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti[36].

V teh primerih je dovoljena uporaba označbe porekla ali geografske označbe skupaj z ustreznimi blagovnimi znamkami.

Člen 80 Zaščita

1.           Zaščiteno označbo porekla in zaščiteno geografsko označbo lahko uporablja vsak izvajalec, ki trži vino, ki je bilo pridelano v skladu z ustreznimi specifikacijami proizvoda.

2.           Zaščitena označba porekla in zaščitena geografska označba ter vino, ki uporablja navedena zaščitena imena v skladu s specifikacijami proizvoda, so zaščiteni pred:

(a)     vsako neposredno ali posredno komercialno rabo navedenega zaščitenega imena:

(i)      za primerljive proizvode, ki niso v skladu s specifikacijo proizvoda za zaščiteno ime; ali

(ii)      kolikor bi raba imena izkoriščala sloves označbe porekla ali geografske označbe;

(b)     vsako zlorabo, posnemanjem ali prikazovanjem, tudi če je resnično poreklo proizvoda ali storitve navedeno ali če je zaščiteno ime prevedeno, drugače zapisano ali prečrkovano ali če mu je dodan izraz, kot so „stil“, „tip“, „metoda“, „kot se proizvaja v“, „posnetek“, „okus“, „kot“ ali podobno;

(c)     vsako drugo napačno ali zavajajočo označbo izvora, porekla, vrste ali bistvenih lastnosti proizvoda na notranji ali zunanji embalaži, v reklamnem gradivu ali dokumentih, ki se nanašajo na zadevni vinski proizvod, in pred pakiranjem proizvoda v embalažo, ki lahko ustvari napačen vtis o poreklu proizvoda;

(d)     vsemi drugimi praksami, ki lahko potrošnika zavajajo glede resničnega porekla proizvoda.

3.           Zaščitene označbe porekla in zaščitene geografske označbe ne morejo postati generične v Uniji v smislu člena 78(1).

Člen 81 Register

Komisija vzpostavi in vzdržuje javno dostopen elektronski register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb za vino. Označbe porekla in geografske označbe proizvodov iz tretjih držav, ki so zaščitene v Uniji v skladu z mednarodnim sporazumom, katerega pogodbenica je Unija, se lahko vpišejo v register. Ta imena se v register vpišejo kot zaščitene geografske označbe, razen če so v navedenem sporazumu izrecno opredeljena kot zaščitene označbe porekla v smislu te uredbe.

Člen 82 Spremembe specifikacij proizvoda

Vložnik, ki izpolnjuje pogoje določene v skladu s točko (b) člena 86(4), lahko vloži zahtevo za odobritev spremembe specifikacije zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe, zlasti zaradi upoštevanja razvoja znanstvenih in tehničnih dognanj ali zaradi nove opredelitve zadevnega geografskega območja. Zahteve vsebujejo opis sprememb, ki se zahtevajo, in njihovo utemeljitev.

Člen 83 Preklic

Komisija lahko na lastno pobudo ali na podlagi ustrezno utemeljene zahteve države članice, tretje države ali fizične ali pravne osebe z legitimnim interesom z izvedbenim aktom sklene, da preklicuje zaščito označbe porekla ali geografske označbe, če skladnost z ustrezno specifikacijo proizvoda ni več zagotovljena.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Člen 84 Obstoječa zaščitena imena vin

1.           Imena vin, ki so zaščitena v skladu s členoma 51 in 54 Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999[37] ter členom 28 Uredbe Komisije (ES) št. 753/2002[38], so samodejno zaščitena na podlagi te uredbe. Komisija jih vključi v register iz člena 81 te uredbe.

2.           Komisija z izvedbenimi akti ustrezno uradno odstrani iz registra iz člena 86 imena vin, za katera se uporablja člen 191(3) Uredbe (EU) št. [COM(2010)799].

3.           Člen 83 se ne uporablja za obstoječa zaščitena imena vin iz odstavka 1 tega člena.

Komisija lahko do 31. decembra 2014 na lastno pobudo z izvedbenimi akti sklene, da preklicuje zaščito obstoječih zaščitenih imen vin iz odstavka 1, če ne izpolnjujejo pogojev iz člena 70.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Člen 85 Pristojbine

Države članice lahko zaračunavajo pristojbine za kritje stroškov, vključno s stroški, nastalimi pri obravnavanju vlog za zaščito, navedb o ugovoru, vlog za spremembe in zahtev za preklic po tem pododdelku.

Člen 86 Prenesena pooblastila

1.           Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 160, da določi ukrepe, navedene v odstavkih 2 do 5 tega člena.

2.           Ob upoštevanju posebnih lastnosti proizvodnje na razmejenih geografskih območjih lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme:

(a)     načela za razmejitev geografskih območij ter

(b)     opredelitve, omejitve in odstopanja glede proizvodnje na razmejenih geografskih območjih.

3.           Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi kakovosti in sledljivost proizvodov, lahko Komisija z delegiranimi akti določi pogoje, pod katerimi lahko specifikacije proizvodov vključujejo dodatne zahteve.

4.           Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi legitimnih pravic in interesov proizvajalcev ali izvajalcev lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila o:

(a)     elementih specifikacij proizvodov;

(b)     tipu vložnika, ki lahko vloži vlogo za zaščito označbe porekla ali geografske označbe;

(c)     pogojih, ki jih je treba izpolnjevati pri vložitvi vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe, predhodnih nacionalnih postopkih, pregledu Komisije, postopku ugovora, in postopkih za spremembo, preklic in pretvorbo zaščitenih označb porekla ali zaščitenih geografskih označb;

(d)     pogojih, ki veljajo za čezmejne vloge;

(e)     pogojih za vloge v zvezi z geografskimi območji v tretji državi;

(f)      datumu začetka veljavnosti zaščite ali spremembe zaščite;

(g)     pogojih v zvezi s spremembami specifikacij proizvodov.

5.           Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi ustrezne zaščite lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme omejitve v zvezi z zaščitenim imenom.

6.           Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi tega, da gospodarski subjekti in pristojni organi niso oškodovani z uporabo tega pododdelka v zvezi z imeni vin, za katera je bila zaščita dodeljena pred 1. avgustom 2009 ali pa je bila pred tem datumom vložena vloga za njihovo zaščito, lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme prehodne določbe v zvezi z naslednjim:

(a)     imeni vin, ki so jih države članice priznale kot označbe porekla ali geografske označbe do 1. avgusta 2009, in imeni vin, za katere je bila pred tem datumom vložena vloga za zaščito

(b)     predhodnim nacionalnim postopkom;

(c)     vini, ki so bila dana v promet ali označena pred določenim datumom; ter

(d)     spremembami specifikacij proizvoda.

Člen 87 Izvedbena pooblastila

1.           Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe v zvezi z:

(a)     informacijami, ki jih je treba zagotoviti v specifikaciji proizvoda glede povezave med geografskim območjem in končnim proizvodom;

(b)     dostopnostjo sklepov o zaščiti ali zavrnitvi javnosti;

(c)     vzpostavitvijo in vodenjem registra iz člena 81;

(d)     pretvorbo iz zaščitene označbe porekla v zaščiteno geografsko označbo;

(e)     predložitvijo čezmejnih vlog.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

2.           Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe glede postopka za obravnavanje vlog za zaščito ali za odobritev spremembe označbe porekla ali geografske označbe in postopka za zahteve za ugovor, preklic ali pretvorbo in predložitev informacij v zvezi z obstoječimi zaščitenimi imeni vin, zlasti glede:

(a)     vzorcev za dokumente in oblike za pošiljanje;

(b)     rokov;

(c)     podrobnih podatkov o dejstvih, dokazih in spremnih dokumentih, ki se pošljejo za podporo vloge ali zahteve.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Člen 88 Druga izvedbena pooblastila

Če se šteje, da je ugovor nedopusten, Komisija z izvedbenimi akti sklene, da se zavrne kot nedopusten.

Pododdelek 3 Tradicionalni izrazi

Člen 89 Opredelitev

"Tradicionalni izraz" pomeni izraz, ki ga države članice tradicionalno uporabljajo za proizvode iz člena 69(1), in sicer za označevanje:

(a)          da ima proizvod zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo v skladu z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo; ali

(b)          postopka pridobivanja ali staranja ali kakovosti, barve, vrste kraja ali posebnega dogodka iz zgodovine, povezanih s proizvodom z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo.

Člen 90 Zaščita

1.           Zaščiteni tradicionalni izraz se sme uporabljati samo za proizvod, pridelan v skladu z opredelitvijo iz člena 89.

Tradicionalni izrazi so zaščiteni pred nezakonito uporabo.

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za preprečitev nezakonite uporabe zaščitenih tradicionalnih izrazov.

2.           Tradicionalni izrazi ne morejo postali generični v Uniji.

Člen 91 Prenesena pooblastila

1.           Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 160, da določi ukrepe, navedene v odstavkih 2 do 4 tega člena.

2.           Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi ustrezne zaščite lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme določbe v zvezi z jezikom in pravilno pisavo izraza, ki se zaščiti.

3.           Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi legitimnih pravic in interesov proizvajalcev ali izvajalcev lahko Komisija z delegiranimi akti določi naslednje:

(a)     vložnike, ki lahko vložijo vlogo za zaščito tradicionalnega izraza;

(b)     pogoje veljavnosti vloge za priznanje tradicionalnega izraza;

(c)     podlage za ugovarjanje predlaganemu priznanju tradicionalnega izraza;

(d)     obseg zaščite, razmerje do blagovnih znamk, zaščitenih tradicionalnih izrazov, zaščitenih označb porekla ali geografskih označb, homonimov ali nekaterih imen vinske trte;

(e)     razloge za preklic tradicionalnega izraza;

(f)      datum predložitve vloge ali zahteve;

(g)     postopke, po katerih se je treba ravnati pri uporabi zaščite tradicionalnega izraza, vključno s pregledom Komisije, postopki ugovorov in postopki za preklic ter spremembo.

4.           Ob upoštevanju posebnih lastnosti trgovine med Unijo in nekaterimi tretjimi državami, lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme pogoje, pod katerimi se tradicionalni izrazi lahko uporabljajo za proizvode iz tretjih držav, in določi odstopanja od člena 89.

Člen 92 Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

1.           Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe glede postopka za obravnavanje vlog za zaščito ali za odobritev spremembe tradicionalnega izraza in postopka za zahteve za ugovor ali preklic, zlasti glede:

(a)     vzorcev za dokumente in oblike za pošiljanje;

(b)     rokov;

(c)     podrobnih podatkov o dejstvih, dokazih in spremnih dokumentih, ki se pošljejo za podporo vloge ali zahtevka;

(d)     podrobnih pravil o dostopnosti zaščitenih tradicionalnih izrazov javnosti.

2.           Komisija z izvedbenimi akti sklene, da bo sprejela oziroma zavrnila vlogo za zaščito tradicionalnega izraza ali zahtevo za spremembo zaščitenega izraza ali preklic zaščite tradicionalnega izraza.

3.           Komisija z izvedbenimi akti določi zaščito tradicionalnih izrazov, za katere je bila vloga za zaščito sprejeta, zlasti z njihovo razvrstitvijo v skladu s členom 89 ter z objavo opredelitve in/ali pogojev za uporabo.

4.           Izvedbeni akti iz odstavkov 1 do 3 tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Člen 93 Druga izvedbena pooblastila

Če se šteje, da je ugovor nedopusten, Komisija z izvedbenimi akti sklene, da se zavrne kot nedopusten.

Oddelek 3 Označevanje in predstavitev v vinskem sektorju

Člen 94 Opredelitev pojmov

Za namene tega oddelka:

(a)          „označevanje“ pomeni vse besede, navedbe, trgovska imena, blagovne znamke, slikovni material ali simbol na embalaži, dokumentu, obvestilu, oznaki, obroču ali ovratniku, ki spremlja ali se nanaša na zadevni proizvod;

(b)          „predstavitev“ pomeni vse informacije, ki se potrošnikom sporočajo na embalaži zadevnega proizvoda, vključno z obliko in vrsto steklenic.

Člen 95 Uporaba horizontalnih predpisov

Razen če ni drugače določeno s to uredbo, se za označevanje in predstavitev uporabljajo Direktiva 2008/95/ES, Direktiva Sveta 89/396/EGS[39], Direktiva 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta[40] ter Direktiva 2007/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta[41].

Člen 96 Obvezne navedbe

1.           Označevanje in predstavitev proizvodov iz točk od 1 do 11, 13, 15 in 16 dela II Priloge VI, ki se tržijo v Uniji ali so namenjeni za izvoz, vsebuje naslednje obvezne navedbe:

(a)     označbo kategorije proizvoda vinske trte v skladu z delom II Priloge VI;

(b)     za vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo:

(i)      navedbo „zaščitena označba porekla“ ali „zaščitena geografska označba“ in

(ii)      ime zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe;

(c)     dejanski volumenski delež alkohola;

(d)     navedbo porekla;

(e)     navedbo polnilca ali, v primeru penečega vina, gaziranega penečega vina, kakovostnega penečega vina ali kakovostnega aromatičnega penečega vina, ime proizvajalca ali prodajalca;

(f)      navedbo uvoznika v primeru uvoženih vin in

(g)     v primeru penečega vina, gaziranega penečega vina, kakovostnega penečega vina ali kakovostnega aromatičnega penečega vina, navedbo vsebnosti sladkorja.

2.           Z odstopanjem od točke (a) odstavka 1 se lahko navedba kategorije proizvoda vinske trte izpusti za vina, katerih oznake vključujejo ime zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe.

3.           Z odstopanjem od točke (b) odstavka 1 se lahko navedba „zaščitena označba porekla“ ali „zaščitena geografska označba“ izpusti v naslednjih primerih:

(a)     kadar je na oznaki naveden tradicionalni izraz iz člena 89(a);

(b)     v izjemnih in ustrezno utemeljenih okoliščinah, ki jih Komisija opredeli z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 160, ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju skladnosti z obstoječimi praksami označevanja.

Člen 97 Poljubne navedbe

1.           Označevanje in predstavitev proizvodov iz točk od 1 do 11, 13, 15 in 16 dela II Priloge VI lahko vsebujeta naslednje poljubne navedbe:

(a)     letnik;

(b)     ime ene ali več sort vinske trte;

(c)     v primeru drugih vin, ki so niso navedena v točki (g) člena 96(1), navedbe glede vsebnosti sladkorja;

(d)     za vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, tradicionalne izraze iz točke (b) člena 89;

(e)     simbol Unije, ki označuje zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo;

(f)      navedbe proizvodnih postopkov;

(g)     za vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, ime druge geografske enote, ki je manjša ali večja od območja, ki se nanaša na označbo porekla ali geografsko označbo.

2.           Brez poseganja v člen 77(3) v zvezi z uporabo navedb iz točk (a) in (b) odstavka 1 tega člena za vina brez zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe:

(a)     države članice sprejmejo zakone in druge predpise, da zagotovijo postopke certificiranja, odobritve in pregleda ter tako zajamčijo verodostojnost zadevnih informacij;

(b)     države članice lahko na podlagi nediskriminatornih in objektivih meril ter ob spoštovanju lojalne konkurence za vino, proizvedeno iz sort vinske trte na njihovem ozemlju, sestavijo sezname izvzetih sort vinske trte, zlasti:

(i)      če pri potrošnikih obstaja tveganje zamenjave pravega porekla vina, ker je sorta vinske trte bistveni del obstoječe zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe;

(ii)      če pregledi ne bi bili stroškovno učinkoviti, ker zadevna sorta vinske trte obsega zelo majhen del vinogradov države članice;

(c)     pri mešanicah vina iz različnih držav članic se sorta vinske trte ne označi, razen če se zadevne države članice odločijo drugače in zagotovijo izvedljivost ustreznih postopkov certificiranja, odobritve in pregleda.

Člen 98 Jeziki

1.           Obvezne in poljubne navedbe iz členov 96 in 97 so, kadar so izražene v besedah, v enem ali več uradnih jezikih Unije.

2.           Brez poseganja v odstavek 1 je ime zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe ali tradicionalni izraz iz člena 89(b) na oznaki v jeziku ali jezikih, za katere zaščita velja.

V primeru zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe ali posebne nacionalne označbe, ki ni v latinici, je lahko ime tudi v enem ali več uradnih jezikih Unije.

Člen 99 Prenesena pooblastila

1.           Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 160, da določi ukrepe, navedene v odstavkih 2 do 6 tega člena.

2.           Za zagotovitev skladnosti s horizontalnimi predpisi glede označevanja in predstavitve ter ob upoštevanju posebnosti vinskega sektorja lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme opredelitve pojmov, pravila in omejitve glede:

(a)     predstavitve in uporabe navedb označevanja, ki niso določene v tem oddelku;

(b)     obveznih navedb:

(i)      terminov, ki se uporabljajo za izražanje obveznih navedb, in pogojev za njihovo uporabo;

(ii)      terminov, ki se nanašajo na gospodarstvo, in pogojev za njihovo uporabo;

(iii)     določb, ki državam članicam proizvajalkam omogočajo uvedbo dodatnih predpisov v zvezi z obveznimi navedbami;

(iv)     določb, ki omogočajo nadaljnja odstopanja poleg navedenih v členu 96(2) glede izpusta kategorije proizvoda vinske trte, in

(v)     določb o uporabi jezikov;

(c)     poljubnih navedb:

(i)      terminov, ki se uporabljajo za izražanje poljubnih navedb, in pogojev za njihovo uporabo;

(ii)      določb, ki državam članicam proizvajalkam omogočajo uvedbo dodatnih predpisov v zvezi s poljubnimi navedbami;

(d)     predstavitve o:

(i)      pogojih uporabe oblik steklenic in seznamu posebnih oblik steklenic;

(ii)      pogojih uporabe steklenic in zapiral za peneča vina;

(iii)     določbah, ki državam članicam proizvajalkam omogočajo uvedbo dodatnih predpisov v zvezi s predstavitvijo;

(iv)     določbah o uporabi jezikov.

3.           Da bi Komisija zagotovila učinkovitost postopkov certificiranja, odobritve in pregleda iz tega oddelka, lahko z delegiranimi akti sprejme potrebne ukrepe.

4.           Da bi Komisija zavarovala legitimne interese izvajalcev, lahko z delegiranimi akti sprejme predpise glede začasnega označevanja in predstavitve vin z označbo porekla ali geografsko označbo, kadar označba porekla ali geografska označba izpolnjuje potrebne zahteve.

5.           Da bi Komisija zagotovila, da gospodarski subjekti niso oškodovani, lahko z delegiranimi akti sprejme prehodne določbe glede vina, danega v promet in označenega pred 1. avgustom 2009.

6.           Zaradi potrebe po upoštevanju posebnosti trgovine med Unijo in nekaterimi tretjimi državami lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme odstopanja od tega oddelka glede trgovine med Unijo in nekaterimi tretjimi državami.

Člen 100 Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe v zvezi s postopki in tehničnimi merili. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

POGLAVJE II POSEBNE DOLOČBE ZA POSAMEZNE SEKTORJE

Oddelek 1 Sladkor

Člen 101

Sporazumi v sektorju sladkorja

1.           Pogoje za nakup sladkorne pese in sladkornega trsa, vključno s predsetvenimi sporazumi o dobavi, urejajo pisni panožni sporazumi, sklenjeni med pridelovalci sladkorne pese in sladkornega trsa iz Unije in podjetji za proizvodnjo sladkorja iz Unije.

2.           Ob upoštevanju posebnosti sektorja sladkorja je Komisija pooblaščena, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 160 o pogojih sporazumov iz odstavka 1 tega člena.

Oddelek 2 Vino

Člen 102 Register vinogradov in preglednica

1.           Države članice vzdržujejo register vinogradov, ki vsebuje posodobljene podatke o obsegu vinogradniških površin.

2.           Za države članice, v katerih je skupna površina, zasajena s sortami vinske trte, ki so razvrščene v skladu s členom 63(2), manjša od 500 hektarjev, obveznost iz odstavka 1 tega člena ne velja.

3.           Države članice, ki v svojih podpornih programih v skladu s členom 44 predvidijo prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov, pripravijo na podlagi registra vinogradov posodobljeno preglednico obsega svojih vinogradniških površin in jo predložijo Komisiji vsako leto do 1. marca.

4.           Ob upoštevanju potrebe, da države članice lažje spremljajo in preverjajo obseg proizvodnih zmogljivosti, je Komisija pooblaščena, da z delegiranimi akti v skladu s členom 160 sprejme pravila o obsegu in vsebini registra vinogradov ter izjemah.

5.           Komisija lahko po 1. januarju 2016 z izvedbenim aktom odloči, da se odstavki od 1 do 3 tega člena ne uporabljajo več. Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Člen 103 Spremni dokumenti in register

1.           Proizvodi vinskega sektorja se dajo v promet v Uniji s spremnim dokumentom, ki je uradno odobren.

2.           Fizične ali pravne osebe ali skupine oseb, ki pri opravljanju svojega poklica posedujejo proizvode vinskega sektorja, zlasti proizvajalci, polnilnice in predelovalci, pa tudi trgovci morajo voditi register o prejemu in izdaji navedenih proizvodov.

3.           Ob upoštevanju potrebe, da države članice lažje prevažajo in preverjajo prevoz vinskih proizvodov, je Komisija pooblaščena, da sprejeme delegirane akte v skladu s členom 160 o:

(a)     pravilih o spremnem dokumentu in njegovi uporabi;

(b)     pogojih, v katerih spremni dokument šteje za dokument, ki potrjuje zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe;

(c)     obveznosti vodenja in uporabe registra;

(d)     osebi, ki vodi register, in izjemah od obveznosti vodenja registra;

(e)     dejavnostih, ki morajo biti vključene v register.

4.           Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme:

(a)     pravila o sestavi registra, proizvodih, ki morajo biti vključeni vanj, rokih za vnos v registre in zaprtju registrov;

(b)     ukrepe, ki od držav članic zahtevajo, da določijo najvišji sprejemljiv odstotek izgub;

(c)     splošne in prehodne določbe za vodenje registrov;

(d)     pravila, ki določajo, kako dolgo se hranijo spremni dokumenti in registri.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Oddelek 3 Mleko in mlečni proizvodi

Člen 104             Pogodbena razmerja v sektorju mleka in mlečnih proizvodov

1.           Če se država članica odloči, da mora biti za vsak odkup surovega mleka od kmeta za predelovalca surovega mleka, sestavljena pisna pogodba med strankama, mora takšna pogodba izpolnjevati pogoje iz odstavka 2.

V primeru, opisanem v prvem pododstavku, zadevna država članica sklene tudi, da mora biti za surovo mleko, ki se dobavi prek enega ali več zbiralcev, vsaka faza dobave zajeta v taki pogodbi, sklenjeni med strankama. V ta namen „zbiralec“ pomeni podjetje, ki prevaža surovo mleko od kmeta ali drugega zbiralca do predelovalca surovega mleka ali drugega zbiralca, pri čemer se lastništvo nad surovim mlekom vsakič prenese.

2.           Pogodba:

(a)     se sklene pred dobavo;

(b)     se sklene v pisni obliki in

(c)     vsebuje zlasti naslednje elemente:

(i)      ceno, ki se plača za dobavo in je:

– nespremenljiva in določena v pogodbi in/ali

– spremenljiva le na podlagi dejavnikov, ki so določeni v pogodbi, zlasti razvoja razmer na trgu na podlagi tržnih kazalnikov, dobavljene količine in kakovosti ali sestave dobavljenega surovega mleka;

(ii)      količino, ki se lahko in/ali se bo odkupila in čas odkupov ter

(iii)     trajanje pogodbe, ki lahko zajema nedoločen čas z določbo o odpovedi.

3.           Z odstopanjem od odstavka 1 se pogodba ne zahteva, če se surovo mleko odkupi od kmeta za predelovalca surovega mleka, pri čemer je predelovalec zadruga, v katero je včlanjen kmet in če njeni poslovniki vsebujejo določbe s podobnimi učinki, kot jih imajo učinki, opisani v točkah (a), (b) in (c) odstavka 2.

4.           O vseh elementih pogodb o odkupu surovega mleka, ki jih sklenejo kmetje, zbiralnice ali predelovalci surovega mleka, vključno z elementi iz odstavka 2(c), se stranke svobodno pogajajo.

5.           Da bi Komisija zagotovila enotno uporabo tega člena, lahko z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Člen 105             Pogodbena pogajanja v sektorju mleka in mlečnih proizvodov

1.           Organizacije proizvajalcev v sektorju mleka in mlečnih proizvodov, ki je priznana po členu 106, se lahko pogajajo v imenu svojih članov glede pogodb o odkupu surovega mleka od kmeta za predelovalca surovega mleka ali zbiralnico v smislu drugega pododstavka člena 104(1) za delno ali celotno skupno proizvodnjo kmetov.

2.           Organizacija proizvajalcev se lahko pogaja:

(a)     ne glede na to, ali so kmetje nanjo prenesli lastništvo nad surovim mlekom ali ne;

(b)     ne glede na to, ali je dogovorjena cena enaka, kar zadeva skupno proizvodnjo nekaterih ali vseh kmetov, ki so njeni člani, ali ne;

(c)     če celotna količina surovega mleka, o kateri se neka organizacija proizvajalcev pogaja, ne presega:

(i)      3,5 % skupne proizvodnje v Uniji in

(ii)      33 % skupne nacionalne proizvodnje katere koli posamezne države članice, zajete v takšnih pogajanjih organizacije proizvajalcev ter

(iii)     33 % skupne kombinirane nacionalne proizvodnje vseh držav članic, zajete v takšnih pogajanjih navedene organizacije proizvajalcev;

(d)     če zadevni kmetje niso člani nobene druge organizacije proizvajalcev, ki se tudi pogaja o takih pogodbah v njihovem imenu, in

(e)     če organizacija proizvajalcev obvesti pristojne organe države članice ali držav članic, v katerih deluje.

3.           Za namene tega člena sklici na organizacije proizvajalcev zajemajo tudi združenja takih organizacij proizvajalcev. Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi, da se ta združenja lahko ustrezno spremljajo, je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 160 v zvezi s pogoji za priznavanje takih združenj.

4.           Z odstopanjem od odstavka 2(c)(ii) in (iii), tudi če prag 33 % ni bil presežen, se lahko organ za konkurenco iz drugega pododstavka v posameznem primeru na svojem ozemlju odloči, da organizaciji proizvajalki ne dovoli pogajanj, če meni, da je to potrebno, da se prepreči izključevanje konkurence ali da se preprečijo resne posledice za mala in srednje velika podjetja, ki predelujejo surovo mleko.

Odločitev iz prvega pododstavka sprejme Komisija z izvedbenim aktom, sprejetim po svetovalnem postopku iz člena 14 Uredbe (ES) št. 1/2003 za pogajanja, ki se nanašajo na proizvodnjo več kot ene države članice. V drugih primerih tako odločitev sprejme nacionalni organ za konkurenco iz države članice, katere proizvodnja je zajeta v pogajanjih.

Odločitve iz prvega in drugega pododstavka ne veljajo pred datumom uradnega obvestila zadevnim podjetjem.

5.           Za namene tega člena:

(a)     je „nacionalni organ za konkurenco“ organ iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1/2003;

(b)     „MSP“ pomeni mikro, malo ali srednje veliko podjetje v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES.

POGLAVJE III Organizacije in združenja proizvajalcev, medpanožne organizacije, organizacije izvajalcev

Oddelek 1 Opredelitev in priznanje

Člen 106 Organizacije proizvajalcev

Države članice na zahtevo priznajo organizacije proizvajalcev, ki:

(a)          jih sestavljajo proizvajalci iz sektorjev iz člena 1(2);

(b)          so ustanovljene na pobudo proizvajalcev;

(c)          imajo poseben namen, ki lahko vključuje vsaj enega od naslednjih ciljev:

(i)      zagotovitev, da se proizvodnja načrtuje in prilagaja povpraševanju, zlasti glede kakovosti in količine;

(ii)     koncentracijo ponudbe in dajanje na trg proizvodov, ki jih pridelajo njeni člani;

(iii)     optimizacijo proizvodnih stroškov in stabilizacijo cen proizvajalcev;

(iv)    raziskovanje trajnostnih načinov proizvodnje in gibanja trga;

(v)     pospeševanje in zagotavljanje tehnične pomoči za uporabo okolju prijaznih postopkov gojenja in pridelave;

(vi)    ravnanje s stranskimi proizvodi pridelave in odpadki, zlasti za varovanje kakovosti vode, tal in krajine ter za ohranjanje ali spodbujanje biotske raznovrstnosti, in

(vii)    prispevanje k trajnostni rabi naravnih virov in blaženju podnebnih sprememb;

(d)          nimajo prevladujočega položaja na zadevnem trgu, razen če je to potrebno za doseganje ciljev iz člena 39 Pogodbe.

Člen 107 Združenja organizacij proizvajalcev

Države članice na zahtevo priznajo združenja organizacij proizvajalcev v sektorjih iz člena 1(2), ki so ustanovljena na pobudo priznanih organizacij proizvajalcev.

Na podlagi pravil, sprejetih v skladu s členom 114(1), lahko združenja organizacij proizvajalcev izvajajo katere koli dejavnosti ali naloge organizacij proizvajalcev.

Člen 108 Medpanožne organizacije

1.           Države članice na zahtevo priznajo medpanožne organizacije v sektorjih iz člena 1(2), ki:

(a)     jih sestavljajo predstavniki gospodarskih dejavnosti, povezanih s pridelavo proizvodov, trgovino z njimi in/ali predelavo proizvodov iz enega ali več sektorjev;

(b)     se ustanovijo na pobudo vseh ali nekaterih organizacij ali združenj, ki jih sestavljajo;

(c)     imajo poseben namen, ki lahko vključuje vsaj enega od naslednjih ciljev:

(i)      izboljšanje znanja in preglednosti proizvodnje in trga, vključno z objavo statističnih podatkov o cenah, količinah in trajanju predhodno sklenjenih pogodb ter z izvajanjem analiz o možnem prihodnjem razvoju trga na regionalni ali nacionalni ravni;

(ii)      pomoč pri boljši uskladitvi načina dajanja proizvodov v promet, zlasti z raziskavami in tržnimi analizami;

(iii)     priprava standardnih oblik pogodb, usklajenih s predpisi Unije;

(iv)     boljša izraba potenciala proizvodov;

(v)     zagotavljanje informacij in izvedba potrebnih raziskav za racionalizacijo, izboljšanje in prilagajanje proizvodnje tistih proizvodov, ki bolj ustrezajo zahtevam trga ter okusu in pričakovanju potrošnikov, zlasti glede kakovosti proizvodov, vključno s posebnimi značilnostmi proizvodov z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, in varstva okolja;

(vi)     iskanje načinov za omejevanje uporabe sredstev za zaščito zdravja živali in fitofarmacevtskih sredstev ter drugih vložkov v proizvodnjo in za zagotavljanje kakovosti proizvodov ter ohranjanja tal in vode;

(vii)    razvoj metod in instrumentov za izboljšanje kakovosti proizvodov na vseh stopnjah proizvodnje in trženja;

(viii)   izkoriščanje potenciala ekološkega kmetovanja ter varstvo in spodbujanje takega kmetovanja, kakor tudi označb porekla, oznak kakovosti in geografskih označb;

(ix)     pospeševanje in raziskovanje integrirane, trajnostne proizvodnje ali drugih okolju prijaznih proizvodnih postopkov;

(x)     spodbujanje zdravega uživanja proizvodov in obveščanje o škodi nevarnih vzorcev uživanja;

(xi)     izvajanje promocijskih dejavnosti, zlasti v tretjih državah.

2.           Za medpanožne organizacije v sektorjih oljčnega olja in namiznih oljk ter tobaka lahko posebni namen iz točke (c) odstavka 1 vključuje tudi vsaj enega od naslednjih ciljev:

(a)     združevanje in uskladitev ponudbe ter trgovanje s proizvodi članov;

(b)     prilagoditev proizvodnje in skupna predelava glede na zahteve trga in izboljšanje proizvoda;

(c)     spodbujanje racionalizacije in izboljšanje proizvodnje in predelave.

Člen 109 Organizacije izvajalcev

Za namene te uredbe organizacije izvajalcev v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk vključujejo priznane organizacije proizvajalcev, priznane medpanožne organizacije ali priznane organizacije drugih izvajalcev ali njihova združenja.

Oddelek 2 Razširitev pravil in obvezni prispevki

Člen 110 Razširitev pravil

1.           Kadar se priznana organizacija proizvajalcev, priznano združenje organizacij proizvajalcev ali priznana medpanožna organizacija, ki deluje na določenih gospodarskih območjih države članice, šteje za reprezentativno glede proizvodnje ali predelave določenega proizvoda ali trgovanja z njim, lahko zadevna država članica na zahtevo te organizacije za omejeno obdobje določi, da so nekateri sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja, sprejeti v okviru navedene organizacije, zavezujoči za druge izvajalce, ki delujejo na zadevnih gospodarskih območjih, ne glede na to, ali so izvajalci posamezniki ali skupine in ali so vključeni v navedeno organizacijo oziroma združenje ali ne.

2.           Izraz „gospodarsko območje“ pomeni geografski predel, ki ga sestavljajo bližnja ali sosednja proizvodna območja, na katerih so proizvodni in tržni pogoji homogeni.

3.           Organizacija ali združenje se šteje za reprezentativno, če na zadevnem gospodarskem območju ali zadevnih gospodarskih območjih države članice:

(a)     njen oziroma njegov delež obsega proizvodnje ali trgovine ali predelave za zadevne proizvode znaša:

(i)      v primeru organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave najmanj 60 % ali

(ii)      v drugih primerih vsaj dve tretjini in

(b)     v primeru organizacij proizvajalcev zajema več kot 50 % zadevnih proizvajalcev.

Če zahtevek za razširitev pravil na druge izvajalce pokriva več kot eno gospodarsko območje, organizacija oziroma združenje dokaže minimalno raven reprezentativnosti, kakor je opredeljeno v prvem pododstavku, za vsako panogo v vsakem zadevnem gospodarskem območju.

4.           Pravila, za katera se lahko zahteva prenos na druge gospodarske subjekte v skladu z odstavkom 1, so povezana z enim od naslednjih namenov:

(a)     poročanje o proizvodnji in trženju;

(b)     strožja pravila glede proizvodnje kot so veljavna nacionalna pravila ali pravila Unije;

(c)     priprava standardnih pogodb v skladu s predpisi Unije;

(d)     pravila glede trženja;

(e)     pravila glede varstva okolja;

(f)      ukrepi za promocijo in izkoriščanje potenciala proizvodov;

(g)     ukrepi za zaščito ekološkega kmetovanja ter geografskega porekla, oznak kakovosti in geografskih označb;

(h)     raziskave, s katerimi se proizvodom doda vrednost, zlasti z novimi možnostmi uporabe, ki ne ogrožajo javnega zdravja;

(i)      študije za izboljšanje kakovosti proizvodov;

(j)      raziskave zlasti na področju razvoja pridelovalnih metod, ki omogočajo manjšo rabo fitofarmacevtskih sredstev in sredstev za zaščito zdravja živali ter zagotavljajo ohranjanje tal in okolja;

(k)     opredelitev najnižje zahtevane kakovosti ter minimalnih standardov embaliranja in izgleda;

(l)      uporaba certificiranega semena in spremljanje kakovosti proizvodov.

Navedena pravila ne smejo nikakor škoditi drugim gospodarskim subjektom v zadevni državi članici ali Uniji in ne smejo imeti nobenega od učinkov iz člena 145(2) ali biti drugače v neskladju z veljavnimi pravili na ravni Unije ali nacionalni ravni.

Člen 111 Finančni prispevki nečlanov

Kadar se pravila priznane organizacije proizvajalcev, priznanega združenja organizacij proizvajalcev ali priznane medpanožne organizacije v skladu s členom 110 razširijo in so dejavnosti, ki jih pravila zajemajo, v splošnem gospodarskem interesu oseb, katerih dejavnosti se nanašajo na navedene proizvode, se država članica, ki je priznala organizacijo, lahko odloči, da posamezniki ali skupine, ki niso člani organizacije, a imajo korist iz teh dejavnosti, organizaciji plačajo v celoti ali del finančnega prispevka, kot ga plačujejo člani, do višine, do katere so taki prispevki namenjeni za pokrivanje neposrednih stroškov, ki nastanejo zaradi izvajanja zadevnih dejavnosti.

Oddelek 3 prilagoditev ponudbe

Člen 112 Ukrepi za lažjo prilagoditev ponudbe zahtevam trga

Ob upoštevanju potrebe po spodbujanju ukrepanja organizacij iz členov 106 do 108 za lažjo prilagoditev ponudbe zahtevam trga, razen za ukrepe v zvezi z umikom proizvodov s trga, je Komisija pooblaščena, da z delegiranimi akti v skladu s členom 160 sprejme v sektorjih živih rastlin, govejega in telečjega mesa, prašičjega mesa, ovčjega in kozjega mesa, jajc in perutnine ukrepe:

(a)          za izboljšanje kakovosti;

(b)          za pospeševanje boljše organizacije proizvodnje, predelave in trženja;

(c)          za lažje beleženje gibanja tržnih cen;

(d)          za omogočanje vzpostavitve kratkoročnih in dolgoročnih napovedi na podlagi uporabljenih proizvodnih sredstev.

Člen 113 Pravila trženja za izboljšanje in stabilizacijo delovanja skupnega trga za vino

Za izboljšanje in stabilizacijo delovanja skupnega trga za vino, vključno z grozdjem, moštom in vinom, iz katerih se navedeno vino pridobiva, lahko države članice proizvajalke zlasti s sklepi, ki jih sprejmejo medpanožne organizacije, priznane v skladu s členom 108, določijo pravila trženja za urejanje ponudbe.

Takšna pravila se skladajo z zastavljenim ciljem in:

(a)          se ne nanašajo na nobeno transakcijo po prvem trženju zadevnega proizvoda;

(b)          ne omogočajo določanja cen, vključno z okvirnimi ali priporočenimi cenami;

(c)          ne omogočajo zadrževanja prevelikega deleža letnega pridelka, ki bi sicer bil na voljo;

(d)          ne omogočajo zavrnitve izdaje nacionalnih potrdil in potrdil Unije, ki so potrebna za promet in trženje vina, kadar je tako trženje v skladu z navedenimi pravili.

Oddelek 4 Postopkovna pravila

Člen 114 Prenesena pooblastila

Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi, da so cilji in odgovornosti organizacij proizvajalcev, organizacij izvajalcev v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk ter medpanožnih organizacij jasno določene, tako da to prispeva k učinkovitosti ukrepov teh organizacij, je Komisija pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 160 v zvezi z organizacijami proizvajalcev, združenji organizacij proizvajalcev, medpanožnimi organizacijami in organizacijami izvajalcev glede:

(a)          specifičnih ciljev, za katere si takšne organizacije in združenja lahko prizadevajo oziroma si zanje prizadevajo ali ne, vključno z odstopanji od tistih, ki so določeni v členih 106 do 109;

(b)          pravil združevanja, priznanja, sestave, pravne osebnosti, članstva, velikosti, odgovornosti in dejavnosti teh organizacij in združenj, zahteve iz točke (d) člena 106 za priznanje organizacije proizvajalcev, ki nima prevladujočega položaja na zadevnem trgu, razen če je to potrebno za doseganje ciljev iz člena 39 Pogodbe, glede učinkov, ki izhajajo iz priznanja, umika priznanja ter združitev;

(c)          nadnacionalnih organizacij in združenj, vključno s pravili iz točk (a) in (b) tega člena;

(d)          oddajanja dejavnosti zunanjim izvajalcem in zagotavljanja tehničnih sredstev s strani organizacij ali združenj;

(e)          minimalnega obsega ali vrednosti tržne proizvodnje organizacij in združenj;

(f)           razširitve nekaterih pravil organizacij iz člena 110 na organizacije nečlanice in obveznega plačila članarine za nečlanice iz člena 111, vključno s seznamom strožjih pravil v zvezi s proizvodnjo, ki se lahko razširijo v skladu s točko (b) prvega pododstavka člena 110(4), glede nadaljnjih zahtev v zvezi z reprezentativnostjo, zadevnih gospodarskih območij, vključno z nadzorom Komisije pri njihovem določanju, glede minimalnih obdobij, ko se pravila uporabljajo, preden se razširijo, glede oseb ali organizacij, za katere se pravila ali prispevki lahko uporabljajo, ter glede okoliščin, v katerih lahko Komisija zahteva, da se razširitev pravil ali obveznih prispevkov zavrne ali umakne.

Člen 115

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe v zvezi s tem poglavjem, zlasti o postopkih in tehničnih pogojih glede izvajanja ukrepov iz členov 110 in 112. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Člen 116

Druga izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme posamezne sklepe o:

(a)          priznanju organizacij, ki izvajajo dejavnosti v več kot eni državi članici, v skladu s pravili, sprejetimi na podlagi člena 114(c);

(b)          zavrnitvi ali preklicu priznanja medpanožnih organizacij, preklicu razširitve pravil ali obveznih prispevkov ter glede odobritve ali sprejetja sklepov o spremembi gospodarskih območij, ki jih države članice uradno sporočajo v skladu s pravili, sprejetimi na podlagi člena 114(f).

DEL III TRGOVINA S TRETJIMI DRŽAVAMI

POGLAVJE I Uvozna in izvozna dovoljenja

Člen 117 Splošna pravila

1.           Brez poseganja v primere, pri katerih se uvozna ali izvozna dovoljenja zahtevajo v skladu s to uredbo, se lahko ob upoštevanju potrebe po dovoljenjih za upravljanje zadevnih trgov in zlasti za spremljanje trgovine z zadevnimi proizvodi zahteva predložitev dovoljenja za uvoz z namenom sprostitve v prosti promet ali za izvoz iz Unije enega ali več proizvodov.

2.           Dovoljenja izdajo države članice vsakemu vlagatelju ne glede na to, kje v Uniji ima sedež, razen če ni določeno drugače s katerim drugim aktom, sprejetim v skladu s členom 43(2) Pogodbe, in brez poseganja v ukrepe, sprejete za uporabo tega poglavja.

3.           Dovoljenja so veljavna v celotni Uniji.

Člen 118 Prenesena pooblastila

1.           Ob upoštevanju razvoja trgovine in trga, potreb zadevnih trgov in spremljanja uvoza zadevnih proizvodov je Komisija pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 160, ki določajo:

(a)     seznam kmetijskih proizvodov, za katere je treba imeti uvozno ali izvozno dovoljenje;

(b)     primere in okoliščine, v katerih se predložitev uvoznega ali izvoznega dovoljenja ne zahteva, in temeljijo zlasti na carinskem statusu zadevnih proizvodov, trgovinskih ureditvah, ki jih je treba spoštovati, namenih dejavnosti, pravnem statusu vlagatelja in zadevnih količinah.

2.           Ob upoštevanju potrebe po določitvi glavnih elementov sistema dovoljenj je Komisija pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 160, ki določajo:

(a)     opredelitev pravic in obveznosti, ki izhajajo iz dovoljenja, njegovih pravnih učinkov, odstopanja od spoštovanja obveznosti uvažanja ali izvažanja ter označevanja porekla in izvora, kjer je to obvezno;

(b)     da je za izdajo uvoznega dovoljenja ali sprostitev v prost promet treba predložiti dokument, ki ga izda tretja država ali subjekt, ki med drugim potrjuje poreklo, pristnost in značilnosti glede kakovosti proizvodov;

(c)     sprejemanje pravil, ki se uporabljajo za prenos dovoljenja ali omejitve takšne prenosljivosti;

(d)     pravila, potrebna za zanesljivost in učinkovitost sistema dovoljenj, ter okoliščin, v katerih je potrebna posebna upravna pomoč med državami članicami za preprečitev ali obravnavanje goljufij in nepravilnosti;

(e)     primere in okoliščine, v katerih se zahteva ali ne zahteva predložitev varščine, ki zagotavlja, da se uvoz ali izvoz proizvodov opravi v času trajanja veljavnosti dovoljenja.

Člen 119 Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe v zvezi s tem oddelkom, vključno s predpisi o:

(a)          predložitvi zahtevkov ter izdaji dovoljenj in njihovi uporabi;

(b)          obdobju veljavnosti dovoljenja in znesku položene varščine;

(c)          dokazilih, ki pričajo, da so izpolnjene zahteve za uporabo dovoljenj;

(d)          izdaji nadomestnih dovoljenj in dvojnikov dovoljenj;

(e)          obravnavi dovoljenj s strani držav članic in izmenjavi informacij, potrebnih za upravljanje sistema.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Člen 120 Druga izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti:

(a) omeji količine, za katere se lahko izdajo dovoljenja;

(b) zavrne zaprošene količine in

(c) začasno ustavi predložitev zahtevkov, da lahko upravlja trg, kadar se predlagajo zahtevki za velike količine.

Poglavje II Uvozne dajatve

Člen 121 Izvajanje mednarodnih sporazumov

Komisija z izvedbenimi akti sprejme ukrepe za izvajanje mednarodnih sporazumov, sklenjenih na podlagi člena 218 Pogodbe, ali katerega koli drugega akta, sprejetega v skladu s členom 43(2) Pogodbe ali skupno carinsko tarifo, v zvezi z izračunom uvoznih dajatev za kmetijske proizvode. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Člen 122 Sistem vstopne cene za nekatere proizvode sektorjev sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave ter vina

1.           Za uporabo stopnje dajatve skupne carinske tarife za proizvode sektorjev sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave ter za grozdni sok in grozdni mošt je vstopna cena pošiljke enaka njeni carinski vrednosti, izračunani v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 2913/1992 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti[42] (Uredba o carinskem zakoniku) in Uredbe (ES) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti[43] (Uredba o izvajanju carinskega zakonika).

2.           Za namene uporabe člena 248 Uredbe o izvajanju carinskega zakonika pregledi, ki jih izvedejo carinski organi za ugotavljanje, ali je treba položiti varščino, vključujejo primerjavo carinske vrednosti z vrednostjo na enoto za zadevne proizvode, kakor navaja točka (c) člena 30(2) carinskega zakonika.

3.           Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi učinkovitosti sistema, je Komisija pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 160, ki določajo, da pregledi, ki jih izvajajo carinski organi iz odstavka 2 tega člena, poleg ali namesto primerjave carinske vrednosti z vrednostjo na enoto vključujejo primerjavo carinske vrednosti z neko drugo vrednostjo.

Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila za izračun te druge vrednosti iz prvega pododstavka tega odstavka. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Člen 123 Dodatne uvozne dajatve

1.           Komisija lahko z izvedbenimi akti določi proizvode iz sektorjev žit, riža, sladkorja, sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave, govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih proizvodov, svinjskega mesa, ovčjega in kozjega mesa, jajc, perutnine, banan ter za grozdni sok in grozdni mošt, za katere se pri uvozu poleg stopnje dajatev, določene v skupni carinski tarifi, uporabi dodatna uvozna dajatev za preprečitev ali odpravo škodljivih učinkov na trgu Unije, ki bi lahko bili posledica navedenega uvoza, če:

(a)     je uvoz izveden po ceni, ki je nižja od cene, ki jo Unija prijavi pri Svetovni trgovinski organizaciji (sprožitvena cena), ali

(b)     obseg uvoza v katerem koli letu presega določeno raven (sprožitveni obseg).

Sprožitvena količina temelji na možnostih za dostop na trg, opredeljenih kot uvoz in kot odstotek ustrezne domače porabe v preteklih treh letih.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

2.           Dodatnih uvoznih dajatev ni, kadar ni verjetno, da bi takšen uvoz povzročil motnje na trgu Unije, ali kadar bi bili učinki nesorazmerni glede na zastavljeni cilj.

3.           Za namen točke (a) odstavka 1 se uvozne cene določijo na podlagi uvoznih cen c.i.f. zadevne pošiljke.

Uvozne cene c.i.f. se preverijo glede na reprezentativne cene za ta proizvod na svetovnem trgu ali za ta proizvod na uvoznem trgu Unije.

4.           Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme ukrepe, ki so potrebni za uporabo tega člena. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Člen 124 Druga izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti:

(a)          določi stopnjo uporabljene uvozne dajatve v skladu s pravili, določenimi v katerem od mednarodnih sporazumov, sklenjenih na podlagi člena 218 Pogodbe, v skupni carinski tarifi ali sprejetimi na podlagi člena 121 te uredbe;

(b)          določi reprezentativne cene in sprožitvene količine za namene uporabe dodatnih uvoznih dajatev v okviru pravil, sprejetih na podlagi prvega pododstavka člena 123(1).

Poglavje III Upravljanje tarifnih kvot in posebne uvozne ugodnosti tretjih držav

Člen 125 Tarifne kvote

1.           Tarifne kvote za uvoz kmetijskih proizvodov z namenom sprostitve v prosti promet v Uniji (ali njihov del) ali tarifne kvote za uvoz kmetijskih proizvodov Unije v tretje države, ki jih delno ali v celoti upravlja Unija in izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 218 Pogodbe, ali katerega koli drugega akta, sprejetega v skladu s členom 43(2) Pogodbe, odpre in/ali upravlja Komisija z delegiranimi in izvedbenimi akti na podlagi členov od 126 do 128.

2.           Tarifne kvote se upravljajo na način, s katerim se prepreči vsakršno razlikovanje med zadevnimi izvajalci, tako da se uporabi ena izmed naslednjih metod, kombinacija teh metod ali druga ustrezna metoda:

(a)     metoda, ki temelji na kronološkem vrstnem redu predložitve zahtevkov (načelo „kdor prvi pride, prvi melje“);

(b)     metoda razdelitve v sorazmerju z zahtevanimi količinami ob predložitvi zahtevkov („metoda hkratnega preverjanja“);

(c)     metoda, ki temelji na upoštevanju običajnih trgovinskih tokov („metoda tradicionalnih/novih gospodarskih subjektov“).

3.           Sprejeta metoda upravljanja:

(a)     v primeru uvoznih tarifnih kvot namenja ustrezno težo zahtevam po oskrbi trga Unije in potrebi po ohranjanju ravnovesja na tem trgu ali

(b)     v primeru izvoznih tarifnih kvot dovoljuje polno izrabo možnosti, ki so na voljo v okviru zadevne kvote.

Člen 126 Prenesena pooblastila

1.           Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi poštenega dostopa do razpoložljivih količin in enake obravnave izvajalcev v okviru uvozne tarifne kvote je Komisija pooblaščena, da z delegiranimi akti v skladu s členom 160:

(a)     določi pogoje in zahteve za upravičenost, ki jih mora izvajalec izpolniti za predložitev zahtevka v okviru uvozne tarifne kvote; zadevne določbe lahko zahtevajo minimalne izkušnje pri trgovanju s tretjimi državami in pridruženimi ozemlji ali izkušnje v predelovalni industriji, ki so izražene z minimalno količino in obdobjem v navedenem tržnem sektorju; navedene določbe lahko vključujejo posebna pravila, ki ustrezajo ugotovljenim potrebam in veljavnim praksam v zadevnem sektorju ter uporabam in potrebam predelovalne industrije;

(b)     sprejme določbe za prenos pravic med izvajalci in po potrebi omejitev za prenos znotraj upravljanja uvozne tarifne kvote;

(c)     odloči, da je za sodelovanje pri uvozni tarifni kvoti treba položiti varščino;

(d)     sprejme vse potrebne določbe za vse posebne primere, zahteve ali omejitve, ki se uporabljajo za tarifno kvoto, kot je določena v mednarodnem sporazumu ali drugem zadevnem aktu iz člena 125(1).

2.           Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi, da so izvoženi proizvodi lahko upravičeni do posebnih ugodnosti pri uvozu v tretjo državo, če se upoštevajo nekateri pogoji, v skladu s sporazumi, ki jih je sklenila Unija v skladu s členom 218 Pogodbe, je Komisija pooblaščena, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 160 te uredbe, ki od pristojnih organov držav članic zahtevajo, da na zahtevo in po ustreznih preverjanjih izdajo dokument, ki potrjuje, da so proizvodi, če se izvozijo, upravičeni do posebnih ugodnosti pri uvozu v tretjo državo, če so izpolnjeni nekateri pogoji.

Člen 127 Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

1.           Komisija lahko z izvedbenimi akti določi:

(a)     letne tarifne kvote, po potrebi ustrezno porazdeljene čez vse leto, in določi metodo upravljanja, ki jo je treba uporabljati;

(b)     pravila o uporabi posebnih določb, opredeljenih v sporazumu ali aktu, s katerim se sprejme uvozni ali izvozni režim, zlasti glede:

(i)      jamstev, ki zajemajo naravo, izvor in poreklo proizvoda;

(ii)      priznanja dokumenta, ki se uporabi za preveritev jamstev iz točke (i);

(iii)     predložitev dokumenta, ki ga izda država izvoznica;

(iv)     namembnega kraja in uporabe proizvodov;

(c)     obdobje veljavnosti dovoljenj ali odobritev;

(d)     zneske varščine;

(e)     uporabo dovoljenj in po potrebi posebna pravila, zlasti v zvezi s pogoji, pod katerimi se predložijo zahtevki za uvoz in odobrijo dovoljenja, ki se izdajo v okviru tarifnih kvot;

(f)      potrebne ukrepe v zvezi z dokumentom iz člena 126(2).

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Člen 128 Druga izvedbena pooblastila

1.           Komisija z izvedbenimi akti sprejme določbe za vodenje postopka za zagotovitev, da se količine, ki so na voljo v okviru tarifne kvote, ne presežejo, zlasti z določitvijo koeficienta dodelitve za vsak zahtevek, ko se dosežejo razpoložljive količine, zavrnitvijo nerešenih zahtevkov in po potrebi začasno ustavitvijo predložitve zahtevkov.

2.           Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme določbe za ponovno dodelitev neporabljenih količin.

Poglavje IV Posebne določbe za uvoz nekaterih proizvodov

Člen 129 Uvoz konoplje

1.           Naslednji proizvodi se lahko uvozijo v Unijo, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)     surova prava konoplja pod oznako KN 5302 10 00 izpolnjuje pogoje iz člena 25(3) in 28(h) Uredbe (EU) št. […] o določitvi pravil za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpor v okviru skupne kmetijske politike;

(b)     semena vrst konoplje za setev pod oznako KN ex 1207 99 15 spremlja dokazilo, da vsebnost tetrahidrokanabinola vrste ne presega vrednosti, ki je določena v skladu s členom 25(3) in 28(h) Uredbe (EU) št. […] o določitvi pravil za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpor v okviru skupne kmetijske politike;

(c)     semena konoplje, ki niso namenjena setvi in spadajo pod oznako KN 1207 99 91, uvažajo le uvozniki, ki jim je dovoljenje izdala država članica, da se zagotovi, da takšna semena niso namenjena za setev.

2.           Ta člen se uporablja ne glede na bolj omejevalna pravila, ki jih sprejmejo države članice skladno s Pogodbo in obveznostmi, ki temeljijo na Sporazumu STO o kmetijstvu.

Člen 130 Odstopanja za uvožene proizvode in posebna varščina v vinskem sektorju

Na podlagi mednarodnih obveznosti Unije se lahko v skladu s členom 43(2) Pogodbe sprejmejo odstopanja od točke 5 oddelka B ali oddelka C dela II Priloge VII za uvožene proizvode.

V primeru odstopanj od točke 5 oddelka B dela II Priloge VII uvozniki za navedene proizvode ob sprostitvi v prosti promet položijo varščino pri določenih carinskih organih. Varščina se sprosti, ko uvoznik carinskim organom države članice sprostitve v prosti promet predloži dokaz, da:

(a)          za proizvode niso bila uporabljena odstopanja ali,

(b)          če so bila zanje uporabljena odstopanja, proizvodi niso bili vinificirani, ali če so bili vinificirani, da so proizvodi iz njih ustrezno označeni.

Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila za zagotovitev enotne uporabe tega člena, vključno z zneski varščine in ustreznim označevanjem. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Poglavje V Zaščitni ukrepi in aktivno oplemenitenje

Člen 131 Zaščitni ukrepi

1.           Komisija ob upoštevanju odstavka 3 tega člena v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 260/2009 z dne 26. februarja 2009 o skupnih pravilih za uvoz[44] in Uredbo Sveta (ES) št. 625/2009 z dne 7. julija 2009 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav[45] sprejme zaščitne ukrepe v zvezi z uvozom v Unijo.

2.           Če ni drugače določeno s katerim koli drugim aktom Evropskega parlamenta in Sveta ter katerim koli drugim aktom Sveta, Komisija skladno z odstavkom 3 tega člena uvede zaščitne ukrepe za uvoz v Unijo, ki so predvideni z mednarodnimi sporazumi, sklenjenimi v skladu s členom 218 Pogodbe.

3.           Komisija lahko na zahtevo države članice ali lastno pobudo z izvedbenimi akti sprejme ukrepe iz odstavkov 1 in 2 tega člena. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

              Kadar Komisija prejme zahtevek države članice, z izvedbenimi akti sprejme sklep o zahtevku v petih delovnih dneh po prejemu zahtevka. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

              V nujnih ustrezno utemeljenih primerih Komisija sprejme izvedbene sklepe v skladu s postopkom iz člena 162(3), ki se začnejo uporabljati takoj.

Sprejeti ukrepi se sporočijo državam članicam in začnejo veljati nemudoma.

4.           Komisija lahko z izvedbenimi akti prekliče ali spremeni zaščitne ukrepe Unije, sprejete v skladu z odstavkom 3 tega člena. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

              V nujnih ustrezno utemeljenih primerih Komisija sprejme izvedbene sklepe v skladu s postopkom iz člena 162(3), ki se začnejo uporabljati takoj.

Člen 132 Opustitev predelave in postopkov aktivnega oplemenitenja

1.           Komisija lahko z izvedbenimi akti v primeru motenj na trgu Unije ali morebitnih motenj zaradi predelave ali postopkov aktivnega oplemenitenja na zahtevo države članice ali lastno pobudo v celoti ali delno opusti uporabo predelave ali postopkov aktivnega oplemenitenja za proizvode iz sektorjev žit, riža, sladkorja, oljčnega olja in namiznih oljk, sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave, vina, govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih proizvodov, prašičjega mesa, ovčjega in kozjega mesa, jajc, perutninskega mesa in etilnega alkohola kmetijskega porekla. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

              Kadar Komisija prejme zahtevek države članice, z izvedbenimi akti sprejme sklep o zahtevku v petih delovnih dneh po prejemu zahtevka. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

              V nujnih ustrezno utemeljenih primerih Komisija sprejme izvedbene sklepe v skladu s postopkom iz člena 162(3), ki se začnejo uporabljati takoj.

Sprejeti ukrepi se sporočijo državam članicam in začnejo veljati nemudoma.

2.           V obsegu, ki je potreben za pravilno delovanje SUT, lahko Evropski parlament in Svet v skladu s postopkom iz člena 43(2) Pogodbe v celoti ali delno prepovesta uporabo postopkov aktivnega oplemenitenja za proizvode iz odstavka 1.

Poglavje VI Izvozna nadomestila

Člen 133 Področje uporabe

1.           V obsegu, potrebnem, da se omogoči izvoz na podlagi kotacij ali cen na svetovnem trgu in v okviru omejitev, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 218 Pogodbe, se lahko razlika med temi kotacijami ali cenami in cenami v Uniji krije z izvoznimi nadomestili za:

(a)     proizvode, ki se izvozijo brez nadaljnje predelave, iz naslednjih sektorjev:

(i)      žita;

(ii)      riža;

(iii)     sladkorja, za proizvode iz točk (b) do (d) in (g) dela III Priloge I;

(iv)     govejega in telečjega mesa;

(v)     mleka in mlečnih proizvodov;

(vi)     prašičjega mesa;

(vii)    jajc;

(viii)   perutnine;

(b)     proizvode iz točk od (a)(i) do (iii), (v) in (vii) iz tega odstavka, ki se izvozijo kot predelano blago v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1216/2009 z dne 30. novembra 2009 o trgovinskih režimih za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov[46], in kot proizvodi, ki vsebujejo sladkor iz točke (b) dela X Priloge I.

2.           Izvozna nadomestila za proizvode, ki se izvažajo kot predelano blago, ne smejo biti višja od nadomestil, ki se uporabljajo za enake proizvode, izvožene brez dodatne predelave.

3.           Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme ukrepe, ki so potrebni za uporabo tega člena. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Člen 134 Razdelitev izvoznih nadomestil

Količine, ki se jih lahko izvaža z izvoznim nadomestilom, se dodeli na podlagi metode, ki:

(a)          najbolj ustreza naravi proizvoda in stanju na zadevnem trgu in ki omogoča kar najbolj učinkovito uporabo razpoložljivih sredstev, upoštevajoč učinkovitost in strukturo izvoza Unije in njegov vpliv na tržno ravnotežje brez ustvarjanja diskriminacije med zadevnimi izvajalci ter zlasti med velikimi in majhnimi izvajalci;

(b)          ob upoštevanju upravnih zahtev udeležencem na trgu povzroča najmanj upravnih ovir.

Člen 135 Določitev izvoznih nadomestil

1.           Za enake proizvode se uporabljajo enaka izvozna nadomestila v vsej Uniji. Spreminjajo se lahko glede na namembni kraj, kadar to zahtevajo razmere na svetovnem trgu, posebne zahteve nekaterih trgov ali obveznosti, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 218 Pogodbe.

2.           Ukrepe za določitev nadomestil sprejme Svet v skladu s členom 43(3) Pogodbe.

Člen 136 Dodelitev izvoznih nadomestil

1.           Nadomestila za proizvode iz člena 133(1)(a), ki se izvozijo brez nadaljnje predelave, se lahko odobrijo samo na podlagi vloge za izvozno dovoljenje in predloženega izvoznega dovoljenja.

2.           Nadomestilo, ki se uporablja za proizvode iz odstavka 133(1)(a), je tisto nadomestilo, ki se uporablja na dan zahtevka za dovoljenje, ali nadomestilo, določeno v zadevnem razpisnem postopku, pri diferenciranem nadomestilu pa tisto nadomestilo, ki se uporablja na isti dan:

(a)     za namembni kraj, ki je naveden na dovoljenju, ali

(b)     za dejanski namembni kraj, če se ta razlikuje od namembnega kraja, navedenega na dovoljenju, pri čemer uporabljeni znesek ne presega zneska, ki se uporablja za namembni kraj, ki je naveden na dovoljenju.

Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme ustrezne ukrepe, da bi preprečila zlorabo prožnosti iz tega odstavka. Ti ukrepi se lahko nanašajo zlasti na postopek za predložitev zahtevkov.

3.           Ob upoštevanju potrebe, da se zagotovi enakost dostopa do izvoznih nadomestil za izvoznike proizvodov iz Priloge I k Pogodbi in predelanih proizvodov iz teh proizvodov, je Komisija pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 160 za uporabo odstavkov 1 in 2 tega člena za proizvode iz točke (b) člena 133(1) te uredbe.

Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme ukrepe, ki so potrebni za uporabo tega odstavka. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

4.           Nadomestilo se izplača ob predložitvi dokazila, da:

(a)     so proizvodi izstopili s carinskega ozemlja Unije v skladu z izvoznim postopkom iz člena 161 carinskega zakonika;

(b)     so bili pri diferencialnem nadomestilu proizvodi uvoženi v namembni kraj, naveden na dovoljenju, ali v drug namembni kraj, za katerega je bilo določeno nadomestilo, ne glede na točko (b) odstavka 2.

Člen 137 Izvozna nadomestila za žive živali iz sektorja govejega in telečjega mesa

1.           Za proizvode iz sektorja govejega in telečjega mesa velja, da je treba za odobritev in izplačilo nadomestila za izvoz živih živali izpolnjevati določbe, ki so v zakonodaji Unije uvedene za dobro počutje živali in zlasti za njihovo zaščito med prevozom.

2.           Ob upoštevanju potrebe, da se izvozniki spodbudijo k spoštovanju pogojev za dobro počutje živali in se omogoči, da pristojni organi preverijo pravilne izdatke izvoznih nadomestil, kjer je to pogoj za izpolnjevanje zahtev za dobro počutje živali, je Komisija pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 160 v zvezi z zahtevami za dobro počutje živali zunaj carinskega ozemlja Unije, vključno z uporabo neodvisnih tretjih strani.

3.           Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme ukrepe, ki so potrebni za uporabo tega člena. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Člen 138 Izvozne omejitve

Obveznosti glede količin, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 218 Pogodbe, se spoštujejo na podlagi izvoznih dovoljenj, izdanih za referenčna obdobja, ki se uporabljajo za zadevne proizvode.

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, potrebne za spoštovanje obveznosti glede količin, vključno z odpravo ali omejitvijo izdaje izvoznih dovoljenj, ko se te obveznosti presežejo ali se lahko presežejo. Ob upoštevanju izpolnjevanja obveznosti po Sporazumu STO o kmetijstvu konec referenčnega obdobja ne vpliva na veljavnost izvoznih dovoljenj.

Člen 139 Prenesena pooblastila

1.           Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 160, da določi ukrepe, navedene v odstavkih 2 do 6 tega člena.

2.           Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi, da izvajalci v razpisnih postopkih spoštujejo svoje obveznosti, Komisija z delegiranimi akti določi osnovne zahteve za sprostitev varščin za dovoljenja za razpisana izvozna nadomestila.

3.           Ob upoštevanju potrebe, da se čim bolj zmanjša upravno breme izvajalcev in organov, je Komisija pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov za določitev pragov, pod katerimi se obveznost za izdajo ali predložitev izvoznega dovoljenja ne sme zahtevati, za določitev namembnih krajev ali dejavnosti, v katerih je oprostitev od obveznosti za predložitev izvoznega dovoljenja lahko upravičena, in za dovolitev naknadne podelitve izvoznega dovoljenja v utemeljenih okoliščinah.

4.           Ob upoštevanju potrebe po prilagajanju konkretnim okoliščinam, ki utemeljujejo popolno ali delno upravičenost do izvoznih nadomestil, in po pomoči izvajalcem, da premostijo obdobje med predložitvijo zahtevka in končnim plačilom izvoznega nadomestila, lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme ukrepe v zvezi:

(a)     z drugim datumom za nadomestilo;

(b)     s posledicami glede plačila izvoznega nadomestila, če oznaka proizvoda ali namembni kraj, navedena v dovoljenju, nista skladna z dejanskih proizvodom ali namembnim krajem;

(c)     s predplačilom izvoznih nadomestil, vključno s pogoji za polog in sprostitev varščine;

(d)     s pregledi in z dokazili, če obstajajo dvomi glede resničnega namembnega kraja proizvodov in možnost ponovnega uvoza v carinsko območje Unije;

(e)     z namembnimi kraji, ki se obravnavajo kot izvoz iz Unije, vključno z namembnimi kraji znotraj carinskega ozemlja Unije, ki so upravičeni do izvoznih nadomestil.

5.           Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi, da se proizvodi, za katere se uporabljajo izvozna nadomestila, izvozijo iz carinskega območja Unije in prepreči njihov morebitni povratek v navedeno območje ter da se čim bolj zmanjša upravno breme izvajalcev pri zbiranju in predložitvi dokazil, da so proizvodi, upravičeni do nadomestila, dosegli namembno državo za diferencirana nadomestila, lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme ukrepe v zvezi:

(a)     z rokom, v katerem mora biti končan izstop iz carinskega ozemlja Unije, vključno z rokom za začasni ponovni vstop;

(b)     s predelavo proizvodov, za katere se uporabljajo izvozna nadomestila, v navedenem obdobju;

(c)     z dokazili, da so proizvodi dosegli namembni kraj za diferencirana izvozna nadomestila;

(d)     s pragi za nadomestila in pogoji, pod katerimi so lahko izvozniki opravičeni predložitve takšnega dokazila;

(e)     s pogoji, v katerih neodvisne tretje strani odobrijo dokazilo o dospetju na namembni kraj za diferencirana izvozna nadomestila.

6.           Ob upoštevanju posebnosti različnih sektorjev lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme posebne zahteve in pogoje za izvajalce in proizvode, upravičene za izvozno nadomestilo, opredeli proizvode in njihove značilnosti ter določi koeficiente za namene izračunavanja izvoznih nadomestil.

Člen 140 Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme ukrepe, ki so potrebni za uporabo tega oddelka, zlasti o:

(a)          ponovni razdelitvi izvoznih količin, ki niso bile dodeljene ali uporabljene;

(b)          o proizvodih, ki jih navaja točka (b) člena 133(1).

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Člen 141 Druga izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti določi koeficiente za prilagoditev izvoznih dovoljenj v skladu s pravili, sprejetimi na podlagi člena 139(6).

Poglavje VII Pasivno oplemenitenje

Člen 142 Opustitev postopkov pasivnega oplemenitenja

1.           Komisija lahko z izvedbenimi akti v primeru motenj na trgu Unije ali morebitnih motenj zaradi postopkov pasivnega oplemenitenja na zahtevo države članice ali lastno pobudo v celoti ali delno opusti uporabo postopkov pasivnega oplemenitenja za proizvode iz sektorjev žit, riža, sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave, vina, govejega in telečjega mesa, prašičjega mesa, ovčjega in kozjega mesa in perutninskega mesa. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Kadar Komisija prejme zahtevek države članice, z izvedbenimi akti sprejme sklep o zahtevku v petih delovnih dneh po prejemu zahtevka. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

V nujnih ustrezno utemeljenih primerih Komisija sprejme izvedbene sklepe v skladu s postopkom iz člena 162(3), ki se začnejo uporabljati takoj.

Sprejeti ukrepi se sporočijo državam članicam in začnejo veljati nemudoma.

2.           V obsegu, ki je potreben za pravilno delovanje SUT, lahko Evropski parlament in Svet v skladu s postopkom iz člena 43(2) Pogodbe v celoti ali delno prepovesta uporabo postopkov pasivnega oplemenitenja za proizvode iz odstavka 1.

DEL IV PRAVILA KONKURENCE

POGLAVJE I Pravila za podjetja

Člen 143 Uporaba členov od 101 do 106 Pogodbe

Razen če ni drugače določeno s to uredbo, se členi od 101 do 106 Pogodbe in določbe za njihovo izvajanje ob upoštevanju členov od 144 do 146 te uredbe uporabljajo za vse sporazume, sklepe in ravnanja iz člena 101(1) in člena 102 Pogodbe, ki se nanašajo na pridelavo kmetijskih proizvodov ali trgovino z njimi.

Člen 144 Izjeme za cilje SKP ter kmete in njihova združenja

1.           Člen 101(1) Pogodbe se ne uporablja za sporazume, sklepe in ravnanja iz člena 143 te uredbe, ki so potrebni za doseganje ciljev, navedenih v členu 39 Pogodbe.

Zlasti se člen 101(1) Pogodbe ne uporablja za sporazume, sklepe in ravnanja kmetov, združenj kmetov, združenj takih združenj, organizacij proizvajalcev, priznanih po členu 106 te uredbe, ali združenj organizacij proizvajalcev, priznanih po členu 107 te uredbe, ki zadevajo proizvodnjo ali prodajo kmetijskih proizvodov ali uporabo skupnih objektov za skladiščenje, obdelavo ali predelavo kmetijskih proizvodov in ki ne določajo obveznosti zaračunavanja istih cen, razen če je s tem izključena konkurenca ali so ogroženi cilji iz člena 39 Pogodbe.

2.           Po posvetovanju z državami članicami in podjetji ali združenji zadevnih podjetij ter drugimi fizičnimi ali pravnimi osebami, ki jih Komisija šteje za primerne, ima Komisija izključno pristojnost, ki je pod nadzorom Sodišča, da s sklepom, ki ga sprejme z izvedbenimi akti in objavi, določi, kateri sporazumi, sklepi in prakse izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1.

Komisija navedeno določi na lastno pobudo ali zahtevo pristojnega organa države članice ali podjetja ali združenja podjetij, ki izrazijo interes.

3.           Pri objavi sklepa iz prvega pododstavka odstavka 2 se navedejo imena strani in glavna vsebina sklepa. V sklepu se upošteva legitimen interes podjetij, da se varujejo svoje poslovne skrivnosti.

Člen 145 Sporazumi in usklajene prakse priznanih medpanožnih organizacij

1.           Člen 101(1) Pogodbe se ne uporablja za sporazume, sklepe in usklajene prakse medpanožnih organizacij, priznanih po členu 108 te uredbe, z namenom izvajanja dejavnosti iz točke (c) člena 108(1) te uredbe ter za sektorja oljčnega olja in namiznih oljk ter tobaka iz člena 108(2) te uredbe.

2.           Odstavek 1 se uporablja le, če:

(a)     je bila Komisija o sporazumih, sklepih in usklajenih praksah uradno obveščena;

(b)     Komisija v dveh mesecih po prejemu zahtevanih podatkov z izvedbenimi akti ne ugotovi, da so sporazumi, sklepi in usklajene prakse nezdružljivi s predpisi Unije.

3.           Sporazumi, sklepi in usklajene prakse ne smejo začeti veljati pred potekom obdobja iz odstavka 2(b).

4.           Sporazumi, sklepi in usklajene prakse se v vsakem primeru razglasijo za nezdružljive s predpisi Unije, če:

(a)     bi lahko povzročili kakršno koli delitev trgov znotraj Unije;

(b)     bi lahko vplivali na pravilno delovanje ureditve trga;

(c)     lahko povzročijo izkrivljanje konkurence, ki ni bistveno za dosego ciljev SKP, za katere si prizadevajo medpanožne organizacije s svojim delovanjem;

(d)     pomenijo določanje cen ali določanje kvot;

(e)     lahko povzročijo diskriminacijo ali izključevanje konkurence za znaten delež zadevnih proizvodov.

5.           Če Komisija po poteku dvomesečnega obdobja iz odstavka 2(b) ugotovi, da pogoji za uporabo odstavka 1 niso bili izpolnjeni, z izvedbenimi akti sprejme sklep, ki določa, da za zadevni sporazumi, sklep ali usklajeno prakso velja člen 101(1) Pogodbe.

Sklep Komisije se ne uporablja pred datumom uradnega obvestila o njem zadevni medpanožni organizaciji, razen če je ta predložila napačne informacije ali je zlorabila izjemo iz odstavka 1.

6.           V primeru večletnih sporazumov je uradno obvestilo za prvo leto veljavno za naslednja leta sporazuma. Vendar lahko Komisija v tem primeru kadarkoli na lastno pobudo ali zahtevo druge države članice izda ugotovitev o nezdružljivosti.

POGLAVJE II Pravila o državni pomoči

Člen 146 Uporaba členov od 107 do 109 Pogodbe

1.           Ob upoštevanju odstavka 2 se členi 107 do 109 Pogodbe uporabljajo za pridelavo kmetijskih proizvodov in trgovino z njimi.

2.           Členi 107 do 109 Pogodbe se ne uporabljajo za plačila držav članic na podlagi in v skladu z:

(a)     ukrepi iz te uredbe, ki jih delno ali v celoti financira Unija, ali

(b)     določbami členov od 147 do 153 te uredbe.

Člen 147 Nacionalna plačila v zvezi s programi podpore za vino

Z odstopanjem od odstavka 41(3) lahko države članice izplačujejo nacionalna plačila v skladu s pravili Unije o državni pomoči za ukrepe iz členov 43, 47 in 48.

Najvišja stopnja pomoči, kot je določena v ustreznih pravilih Unije o državni pomoči, se uporablja za celotno javno financiranje, vključno s sredstvi Unije in nacionalnimi sredstvi.

Člen 148 Nacionalna plačila za severno jelenjad na Finskem in Švedskem

Na podlagi dovoljenja Komisije, izdanega z izvedbenimi akti, lahko Finska in Švedska izplačujeta nacionalna plačila za proizvodnjo in trženje severne jelenjadi in proizvodov iz severne jelenjadi (KN ex 0208 in ex 0210), če to ne pomeni povečanja običajne ravni proizvodnje.

Člen 149 Nacionalna plačila za sektor sladkorja na Finskem

Finska lahko pridelovalcem sladkorne pese izplačuje nacionalna plačila v znesku do 350 EUR na hektar za tržno leto.

Člene 150 Nacionalna plačila za čebelarstvo

Države članice lahko izplačujejo nacionalna plačila za zaščito panjev, ki so oslabljeni zaradi strukturnih ali naravnih pogojev, ali v skladu s programi gospodarskega razvoja, razen za tiste, ki so namenjeni za proizvodnjo ali trgovino.

Člen 151 Nacionalna plačila za destilacijo vina v kriznih primerih

1.           Države članice lahko pridelovalcem vina izplačujejo nacionalna plačila za prostovoljno ali obvezno destilacijo vina v utemeljenih kriznih primerih.

2.           Plačila iz odstavka 1 so sorazmerna in primerna za premagovanje kriznih razmer.

3.           Skupni znesek, ki je v državi članici v določenem letu na voljo za takšna plačila, ne presega 15 % celotnih sredstev, ki so na voljo za zadevno državo članico v zadevnem letu, kakor je določeno v Prilogi IV.

4.           Države članice, ki želijo izkoristiti nacionalna plačila iz odstavka 1, Komisiji predložijo ustrezno utemeljeno uradno obvestilo. Komisija z izvedbenimi akti odloči, ali je ukrep odobren in ali se plačila lahko izplačajo.

5.           Alkohol, ki nastane pri destilaciji iz odstavka 1, se lahko uporabi izključno v industrijske namene ali za pridobivanje energije, tako da se prepreči izkrivljanje konkurence.

6.           Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme ukrepe, ki so potrebni za uporabo tega člena. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Člen 152 Nacionalna plačila za razdelitev proizvodov otrokom

Države članice lahko poleg pomoči Unije iz členov 21 in 24 izplačajo nacionalna plačila za dobavo proizvodov ali z njo povezane stroške iz odstavka 21(1) otrokom v izobraževalnih ustanovah.

Države članice lahko ta plačila financirajo z dajatvijo v zadevnem sektorju ali s kakšnim drugim prispevkom zasebnega sektorja.

Države članice lahko poleg pomoči Unije iz člena 21 izplačajo nacionalna plačila za financiranje spremnih ukrepov, ki so potrebni za učinkovito izvajanje sheme Unije za preskrbo s sadjem in zelenjavo, predelanim sadjem in zelenjavo ter bananami, kakor je določeno v členu 21(2).

Člene 153 Nacionalna plačila za oreške

1.           Države članice lahko izplačajo nacionalna plačila do največ 120,75 EUR na hektar na leto kmetom, ki pridelujejo naslednje pridelke:

(a)     mandlje iz oznak KN 0802 11 in 0802 12,

(b)     lešnike iz oznak KN 0802 21 in 0802 22,

(c)     orehe iz oznak KN 0802 31 in 0802 32,

(d)     pistacije iz oznake KN 0802 50,

(e)     rožiče iz oznake KN 1212 99 30.

2.           Nacionalna plačila se lahko izplačajo le za največjo površino:

Država članica || Največja površina (v ha)

Belgija || 100

Bolgarija || 11 984

Nemčija || 1 500

Grčija || 41 100

Španija || 568 200

Francija || 17 300

Italija || 130 100

Ciper || 5100

Luksemburg || 100

Madžarska || 2 900

Nizozemska || 100

Poljska || 4 200

Portugalska || 41 300

Romunija || 1 645

Slovenija || 300

Slovaška || 3 100

Združeno kraljestvo || 100

3.           Države članice lahko odobritev nacionalnih plačil pogojijo s članstvom kmetov v organizaciji proizvajalcev, ki je priznana po členu 106.

DEL V SPLOŠNE DOLOČBE

POGLAVJE I Izredni ukrepi

Oddelek 1 Motnje na trgu

Člen 154 Ukrepi proti motnjam na trgu

1.           Zaradi potrebe po učinkovitem in uspešnem odzivu na morebitne motnje na trgu, ki jih povzročijo znatna povišanja ali padci cen na notranjih ali zunanjih trgih ali morebitni drugi dejavniki, ki vplivajo na trg, je Komisija pooblaščena, da z delegiranimi akti v skladu s členom 160 sprejme ukrepe, ki so potrebni za zadevni sektor, ob upoštevanju vseh obveznosti, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 218 Pogodbe.

Kadar v primerih, ko bi lahko prišlo do motenj na trgu iz prvega pododstavka, tako zahtevajo nujni razlogi, se postopek iz člena 161 te uredbe uporablja za delegirane akte, sprejete na podlagi tega odstavka.

              Taki ukrepi lahko do potrebnega obsega in za potreben čas razširijo ali spremenijo področje uporabe, trajanje ali druge vidike drugih ukrepov, ki jih določa ta uredba, ali delno oziroma v celoti začasno odpravijo uvozne dajatve, po potrebi vključno z nekaterimi količinami in obdobji.

2.           Ukrepi iz odstavka 1 se ne uporabljajo za proizvode iz oddelka 2 dela XXIV Priloge I.

3.           Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme ukrepe, ki so potrebni za uporabo odstavka 1 tega člena. Pravila se lahko še zlasti nanašajo na postopke in tehnična merila. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Oddelek 2 ukrepi za podporo trgu v zvezi z boleznimi živali ali izgubo zaupanja potrošnikov zaradi tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin

Člen 155 Ukrepi v zvezi z boleznimi živali ali izgubo zaupanja potrošnikov zaradi tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin

1.           Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme izredne podporne ukrepe:

(a)     za prizadeti trg, da bi se upoštevale trgovinske omejitve znotraj Unije in s tretjimi državami, ki lahko izhajajo iz uporabe ukrepov za boj proti širjenju bolezni živali, in

(b)     da bi se upoštevale resne motnje na trgu, ki so neposredno povezane z izgubo zaupanja potrošnikov zaradi tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

2.           Ukrepi iz odstavka 1 se uporabljajo za naslednje sektorje:

(a)     govejega in telečjega mesa;

(b)     mleka in mlečnih proizvodov;

(c)     prašičjega mesa;

(d)     ovčjega in kozjega mesa;

(e)     jajc;

(f)      perutnine.

Ukrepi iz točke (b) odstavka 1 v zvezi z izgubo zaupanja potrošnikov zaradi tveganja za zdravje ljudi ali rastlin se uporabljajo tudi za vse ostale kmetijske proizvode, razen proizvodov, ki so navedeni v oddelku 2 dela XXIV Priloge I.

3.           Ukrepi iz odstavka 1 se sprejmejo na zahtevo zadevne države članice.

4.           Ukrepi iz točke (a) odstavka 1 se lahko sprejmejo le, kadar zadevna država članica hitro sprejme sanitarne veterinarske in ukrepe, ki omogočajo hitro zajezitev bolezni, in samo v obsegu in za časovno obdobje, ki je nujno potrebno za podporo zadevnega trga.

5.           Unija zagotovi delno financiranje v vrednosti 50 % stroškov, ki jih nosijo države članice za ukrepe iz odstavka 1.

Vendar pa Unija za sektorje govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih proizvodov, prašičjega mesa ter ovčjega in kozjega mesa za boj proti slinavki in parkljevki zagotovi delno financiranje, enako 60 % takih stroškov.

6.           Države članice zagotovijo, da kadar proizvajalci prispevajo k stroškom, ki jih krijejo države članice, to ne privede do izkrivljanja konkurence med proizvajalci v različnih državah članicah.

Oddelek 3 Specifični problemi

Člen 156 Ukrepi za reševanje specifičnih problemov

1.           Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme potrebne in upravičene nujne ukrepe za reševanje specifičnih problemov. Ukrepi lahko odstopajo od določb te uredbe samo toliko, kolikor je nujno potrebno, in za nujno potrebno obdobje. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

2.           Za reševanje specifičnih problemov v nujnih ustrezno utemeljenih primerih Komisija sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom iz člena 162(3), ki se začnejo uporabljati takoj.

POGLAVJE II Komunikacija in poročila

Člen 157 Zahteve glede komunikacije

1.           Za namene uporabe te uredbe, spremljanja, analiziranja in upravljanja trga s kmetijskimi proizvodi, zagotavljanja preglednosti trga, pravilnega delovanja ukrepov SKP, preverjanja, nadzorovanja, spremljanja, vrednotenja in revizije ukrepov SKP ter uveljavljanja mednarodnih sporazumov, vključno z zahtevami po obveščanju na podlagi teh sporazumov, lahko Komisija v skladu s postopkom iz odstavka 2 sprejme potrebne ukrepe v zvezi s sporočili, ki jih pošiljajo podjetja, države članice in/ali tretje države. Pri tem upošteva potrebe po podatkih in sinergije med potencialnimi viri podatkov.

              Pridobljene informacije se lahko posredujejo ali dajo na voljo mednarodnim organizacijam in pristojnim organom tretjih držav ter se lahko objavijo ob upoštevanju varstva osebnih podatkov in legitimnega interesa podjetij, da se varujejo njihove poslovne skrivnosti, vključno s cenami.

2.           Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi hitrega, učinkovitega, natančnega in cenovno smotrnega obveščanja iz odstavka 1 je Komisija pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 160, ki določajo:

(a)     naravo in vrsto sporočenih informacij;

(b)     metode uradnega obveščanja;

(c)     pravila, povezana s pravicami dostopa do informacij ali informacijskih sistemov, ki so dani na voljo;

(d)     pogoje in sredstva objavljanja informacij.

3.           Komisija z izvedbenimi akti sprejme:

(a)     pravila o zagotavljanju informacij, potrebnih za uporabo tega člena;

(b)     ureditve za upravljanje informacij, ki se uradno sporočajo, ter pravila o vsebini, obliki, času, pogostosti in rokih za uradno obveščanje;

(c)     ureditve za posredovanje ali dajanje na voljo informacij in dokumentov državam članicam, mednarodnim organizacijam in pristojnim organom v tretjih državah ali javnosti ob upoštevanju varstva osebnih podatkov in legitimnega interesa podjetij, da se varujejo njihove poslovne skrivnosti.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Člen 158 Obveznost poročanja Komisije

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo:

(a)          po letu 2013 vsaka tri leta, in sicer o izvajanju ukrepov v zvezi s sektorjem čebelarstva, kakor določajo členi 52 do 54;

(b)          do 30. junija 2014 in do 31. decembra 2018 o razvoju položaja na trgu v sektorju mleka in mlečnih proizvodov ter zlasti o izvajanju členov od 104 do 107 in člena 145 v tem sektorju, poročila pa zajemajo zlasti morebitne spodbude za kmete, da pristopijo k sporazumom o skupni proizvodnji, vključno s kakršnimi koli ustreznimi predlogi.

POGLAVJE III Rezerva za krizne razmere v kmetijskem sektorju

Člen 159 Uporaba rezerve

Sredstva, prenesena iz rezerve za krizne razmere v kmetijskem sektorju pod pogoji in po postopku iz odstavka 14 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju[47], so dana na voljo za ukrepe, za katere se ta uredba uporablja za leto ali leta, za katera je potrebna dodatna podpora, in ki se izvajajo v okoliščinah, ki presegajo običajen razvoj dogodkov na trgu.

Zlasti se sredstva prenesejo za vse odhodke na podlagi:

(a)          poglavja I naslova I dela II,

(b)          poglavja VI dela III in

(c)          poglavja I tega dela.

Komisija lahko z izvedbenimi akti ali odstopanjem od drugega odstavka tega člena odloči, da ne bo odobrila prenosa sredstev za nekatere odhodke iz točke (b) tega odstavka, če so ti odhodki del običajnega upravljanja trga. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

DEL VI PRENOS POOBLASTIL, IZVEDBENE DOLOČBE, PREHODNA IN KONČNA PRAVILA

POGLAVJE I Prenos pooblastil in izvedbene določbe

Člen 160 Prenos pooblastil

1.           Pooblastila za sprejetje delegiranih aktov se Komisiji podelijo pod pogoji iz tega člena.

2.           Prenos pooblastil iz te uredbe se Komisiji podeli za nedoločen čas od začetka veljavnosti te uredbe.

3.           Podelitev pooblastil iz te uredbe lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekličeta. S sklepom o preklicu pooblastila pooblastilo iz navedenega sklepa preneha veljati. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov ne vpliva.

4.           Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.           Delegirani akti, sprejeti v skladu s to uredbo, začnejo veljati samo, če temu Evropski parlament ali Svet v roku dveh mesecev od uradnega sporočila o aktu Evropskemu parlamentu in Svetu ne nasprotujeta ali če pred iztekom omenjenega roka Evropski parlament in Svet oba uradno obvestita Komisijo, da ne nameravata nasprotovati sprejetju aktov. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 161 Nujni postopek

1.           Delegirani akti, sprejeti po tem členu, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, če se ne vloži ugovor v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu, sprejetem v skladu s tem členom, se navedejo razlogi za uporabo nujnega postopka.

2.           Evropski parlament ali Svet lahko ugovarjata sprejetju delegiranega akta po tem členu v skladu s postopkom iz člena 160(5). V takšnem primeru Komisija akt takoj po prejetju uradnega obvestila o sklepu o ugovoru s strani Evropskega parlamenta ali Sveta razveljavi.

Člen 162 Postopki odbora

1.           Komisiji pomaga odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.           Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.           Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 navedene uredbe.

POGLAVJE II Prehodne in končne določbe

Člen 163 Razveljavitve

1.           Uredba (EU) št. [COM(2010)799] se razveljavi.

Vendar se še naprej uporabljajo naslednje določbe Uredbe (EU) št. [COM(2010)799]:

(a)     v sektorju sladkorja naslov I dela II, členi 248, 260 do 262 in del II Priloge III do konca tržnega leta 2014/2015 za sladkor 30. septembra 2015;

(b)     določbe v zvezi s sistemom omejevanja proizvodnje mleka, ki je vzpostavljen v poglavju III naslova I dela II, do 31. marca 2015;

(c)     v sektorju vina:

(i)      členi 82 do 87 v zvezi s površinami iz člena 82(2), ki še niso bile izkrčene, in s površinami iz člena 83(1), ki še niso bile urejene, dokler se take površine ne izkrčijo ali uredijo;

(i.)     prehodna ureditev pravic do zasaditve iz pododdelka II oddelka V poglavja III naslova I dela II do 31. decembra 2015 ali, če je potrebno za uresničitev odločitev, ki jih države članice sprejmejo na podlagi člena 89(5), do 31. decembra 2018;

(d)     člen 291(2) do 31. marca 2014;

(e)     prvi in drugi odstavek člena 293 do konca tržnega leta 2013/2014 za sladkor;

(f)      člen 294 do 31. decembra 2017;

(g)     člen 326.

2.           Sklicevanja na Uredbo (EU) št. [COM(2010)799] se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in Uredbo (EU) št. […] o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter se razlagajo v skladu s korelacijskima tabelama iz Priloge VIII k tej uredbi.

3.           Uredbe Sveta (ES) št. 234/79, (ES) št. 1601/96 in (ES) št. 1037/2001 se razveljavijo.

Člen 164 Prehodne določbe

Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi nemotenega prehoda z ureditve, predvidene v Uredbi (EU) št. [COM(2010)799], na ureditev, določeno v tej uredbi, je Komisija pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 160 v zvezi z ukrepi, potrebnimi za zaščito pridobljenih pravic in legitimnih pričakovanj podjetij.

Člen 165 Začetek veljavnosti in uporaba

1.           Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014.

Vendar se členi 7, 16 in 101 ter Priloga III v zvezi s sektorjem sladkorja uporabljajo šele po koncu tržnega leta 2014/2015 za sladkor 1. oktobra 2015.

2.           V zvezi s sektorjem mleka in mlečnih proizvodov se člena 104 in 105 uporabljata do 30. junija 2020.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

PRILOGA I SEZNAM PROIZVODOV IZ ČLENA 1(2) Del I: Žita

Sektor žit zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN || Opis

(a)       0709 90 60 || Sladka koruza, sveža ali ohlajena

      0712 90 19 || Sušena sladka koruza, cela, narezana na koščke ali rezine, zdrobljena ali mleta, vendar ne nadalje pripravljena, razen hibridov za setev

      1001 90 91 || Navadna pšenica in soržica

      1001 90 99 || Pira, navadna pšenica in soržica, razen za setev

      1002 00 00 || Rž

      1003 00 || Ječmen

      1004 00 00 || Oves

      1005 10 90 || Semenska koruza, razen hibridne

      1005 90 00 || Koruza, razen semenske

      1007 00 90 || Sirek v zrnju, razen hibridov za setev

      1008 || Ajda, proso in ptičje seme; druga žita

(b)       1001 10 00 || Trda pšenica

(c)       1101 00 || Pšenična moka ali moka iz soržice

      1102 10 00 || Ržena moka

      1103 11 || Pšenični drobljenec in zdrob

      1107 || Slad, pražen ali nepražen

(d)       0714 || Manioka, maranta, salep, topinambur, sladki krompir ter podobne korenovke in gomolji z visokim deležem škroba ali inulina, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali posušeni, celi ali razrezani ali v peletih; sredica sagovega drevesa

|| ex   1102 || Žitna moka, razen pšenične ali moke iz soržice:

||       1102 20 || – Koruzna moka:

||       1102 90 || – Drugo

||       1102 90 10 || – – Ječmenova moka

||       1102 90 30 || – – Ovsena moka

||       1102 90 90 || – – Drugo

|| ex   1103 || Žitni drobljenci, zdrob in peleti, razen pšeničnega drobljenca in zdroba (podštevilka 1103 11), riževega drobljenca in zdroba (podštevilka 1103 19 50) in riževih peletov (podštevilka 1103 20 50)

|| ex   1104 || Žitna zrnja, drugače obdelana (npr. z odstranjeno opno, valjana, v kosmičih, perlirana, rezana ali drobljena), razen riža iz tar. št. 1006 in riževih kosmičev iz. tar. št. 1104 19 91; žitni kalčki, celi, valjani, v kosmičih ali zmleti

||       1106 20 || Moka, zdrob in iz saga ali korenovk ali gomoljev iz tarifne številke 0714

|| ex   1108 || Škrob; inulin:

|| – Škrob:

||       1108 11 00 || – – Pšenični škrob

||       1108 12 00 || – – Koruzni škrob

||       1108 13 00 || – – Krompirjev škrob

||       1108 14 00 || – – Škrob iz manioke

|| ex   1108 19 || – – Drug škrob:

||       1108 19 90 || – – – Drugo

||       1109 00 00 || Pšenični gluten, osušen ali neosušen

Oznaka KN || Opis

||       1702 || Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in frukotozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil; umetni med, mešan ali nemešan z naravnim medom; karamelni sladkor:

|| ex   1702 30 || – Glukoza in glukozni sirup, ki ne vsebuje fruktoze, ali ki v suhem stanju vsebuje manj kot 20 mas. % fruktoze:

||

||

|| || – – Drugo:

|| ex 1702 30 50 || – – – v obliki belega kristaliničnega prahu, aglomeriranega ali neaglomeriranega, ki v suhem stanju vsebuje manj kot 99 mas. % glukoze

|| ex   1702 30 90 || – – – Drugo, ki v suhem stanju vsebuje manj kot 99 mas. % glukoze

|| ex   1702 40 || – Glukoza in glukozni sirup, ki v suhem stanju vsebuje vsaj 20 mas. %, vendar manj kot 50 mas. % fruktoze, razen invertnega sladkorja:

||       1702 40 90 || – – Drugo

|| ex   1702 90 || – Drugo, vključno invertni sladkor in drugi sladkorji in druge mešanice sladkornih sirupov, ki v suhem stanju vsebujejo 50 mas. % fruktoze:

||       1702 90 50 || – – Maltodekstrin in maltodekstrinski sirup

|| – – Karamel:

|| – – – Drugo

||       1702 90 75 || – – – – V obliki prahu, aglomeriran ali neaglomeriran

||       1702 90 79 || – – – – Drugo

||       2106 || Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu:

|| ex   2106 90 || – Drugo

|| – – Aromatizirani ali obarvani sladkorni sirupi:

|| – – – Drugo

||       2106 90 55 || – – – – Glukozni sirupi in maltodekstrinski sirupi

|| ex   2302 || Otrobi in drugi ostanki pri presejevanju, mletju ali drugi obdelavi žit, nepeletizirani ali peletizirani

|| ex   2303 || Ostanki pri proizvodnji škroba in podobni ostanki, rezanci sladkorne pese, odpadki sladkornega trsa in drugi odpadki pri proizvodnji sladkorja, ostanki in odpadki iz pivovarn ali destilarn, nepeletizirani in peletizirani:

||       2303 10 || – Ostanki pri proizvodnji škroba in podobni ostanki

||       2303 30 00 || – Odpadki in ostanki iz pivovarn ali destilarn

|| ex   2306 || Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji rastlinskih maščob ali olj, razen tistih iz tarifne številke 2304 ali 2305, nezmleti ali zmleti ali peletizirani:

|| – Drugo

||       2306 90 05 || – – Iz koruznih kalčkov

|| ex   2308 00 || Rastlinski materiali in rastlinski odpadki, stranski proizvodi in ostanki, peletizirani ali nepeletizirani, ki se uporabljajo kot krma za živali, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu:

||       2308 00 40 || – Želod in divji kostanj; drozge ali tropine iz drugega sadja razen iz grozdja

||       2309 || Proizvodi, ki se uporabljajo kot krma za živali:

|| ex   2309 10 || – Hrana za pse in mačke, pripravljena za prodajo na drobno:

||       2309 10 11       2309 10 13       230910 31       2309 10 33       2309 10 51       2309 10 53 || – – ki vsebuje škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup iz tarifnih podštevilk 1702 30 50, 1702 30 90, 1702 40 90, 1702 90 50 in 2106 90 55 ali mlečne proizvode

Oznaka KN || Opis

|| ex   2309 90 || – Drugo:

||       2309 90 20 || – – Proizvodi, na katere se nanaša dodatna opomba 5 k poglavju 23 kombinirane nomenklature

|| – – Drugo, vključno s premiksi:

||       2309 90 31       2309 90 33       2309 90 41       2309 90 43       2309 90 51       2309 90 53 || – – – ki vsebuje škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup iz tarifnih podštevilk 1702 30 50, 1702 30 90, 1702 40 90, 1702 90 50 in 2106 90 55 ali mlečne proizvode

(1)  Za namene te tarifne podštevilke „mlečni proizvodi“ pomenijo proizvode iz tarifnih številk od 0401 do 0406 ter tarifnih podštevilk 1702 11 00, 1702 19 00 in 2106 90 51.

Del II: Riž

Sektor riža zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN || Opis

(a)         1006 10 21 do         1006 10 98 || Neoluščen riž (riž v luski ali surov), razen za setev

        1006 20 || Oluščen nebrušen (rjav) riž

        1006 30 || Riž, manj brušen ali dobro brušen, tudi poliran ali glaziran

(b)         1006 40 00 || Lomljen riž

(c)         1102 90 50 || Riževa moka

        1103 19 50 || Rižev drobljenec in zdrob

        1103 20 50 || Riževi peleti

        1104 19 91 || Riževa zrna v obliki kosmičev

ex    1104 19 99 || Riževa zrna, valjana

        1108 19 10 || Rižev škrob

Del III: Sladkor

Sektor sladkorja zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN || Opis

(a)        1212 91 || Sladkorna pesa

       1212 99 20 || Sladkorni trs

(b)        1701 || Sladkor iz sladkornega trsa ali sladkorne pese ter kemično čista saharoza, v trdnem stanju

(c)        1702 20 || Javorjev sladkor in javorjev sirup

       1702 60 95 and       1702 90 95 || Drugi sladkorji v trdnem stanju in sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil, ki pa ne zajemajo laktoze, glukoze, maltodekstrina in izoglukoze

       ||

       1702 90 71 || Karamel, ki v suhi snovi vsebuje 50 mas. % ali več saharoze

       2106 90 59 || Aromatizirani ali obarvani sladkorni sirupi, razen izoglukoznih, laktoznih, glukoznih in maltodekstrinskih sirupov

(d)        1702 30 10        1702 40 10        1702 60 10        1702 90 30 || Izoglukoza

(e)        1702 60 80        1702 90 80 || Inulinski sirup

(f)        1703 || Melase, dobljene pri ekstrakciji ali prečiščevanju sladkorja

(g)        2106 90 30 || Aromatizirani ali obarvani izoglukozni sirupi

(h)        2303 20 || Rezanci sladkorne pese, odpadki sladkornega trsa in drugi odpadki pri proizvodnji sladkorja

Del IV: Posušena krma

Sektor posušene krme zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN || Opis

(a) ex    1214 10 00 || – Zdrob in peleti lucerne, umetno toplotno sušeni

– Zdrob in peleti lucerne drugače sušeni in zmleti

ex    1214 90 90 || – Lucerna, turška detelja, detelja, volčji bob, grašica in podobni proizvodi za krmo, umetno toplotno sušeni, razen sena in krmnega ohrovta in proizvodov, ki vsebujejo seno

– Drugače sušena in zmleta lucerna, turška detelja, detelja, volčji bob, grašice, medena detelja, navadni grahor in navadna nokota

(b) ex    2309 90 99 || – Beljakovinski koncentrati, dobljeni iz sokov lucerne in trav

– Dehidrirani proizvodi, dobljeni izključno iz trdnih ostankov in soka, ki nastane pri pripravi omenjenih koncentratov

Del V: Semena

Sektor semen zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN || Opis

       0712 90 11 || Hibridi sladke koruze:

– za setev

       0713 10 10 || Grah (Pisum sativum):

– za setev

ex   0713 20 00 || Čičerika (garbanzos):

– za setev

ex   0713 31 00 || Fižol vrste Vigna mungo (L.) Hepper ali Vigna radiata (L) Wilczek:

– za setev

ex   0713 32 00 || Drobni rdeči (Adzuki) fižol, (Phaseolus ali Vigna angularis):

– za setev

       0713 33 10 || Navadni fižol, vključno beli (Phaseolus vulgaris):

– za setev

ex   0713 39 00 || Drugi fižol:

– za setev

ex   0713 40 00 || Leča:

– za setev

ex   0713 50 00 || Bob (Vicia faba var. major) in konjski bob (Vicia faba var. equina, Vicia faba var. minor)

– za setev

ex   0713 90 00 || Druge sušene stročnice:

– za setev

       1001 90 10 || Pira:

– za setev

ex   1005 10 || Koruza semenska, hibridna

       1006 10 10 || Neoluščen riž (riž v luski ali surov):

– za setev

       1007 00 10 || Sirek v zrnju, hibriden:

– za setev

       1201 00 10 || Soja, cela ali lomljena:

– za setev

       1202 10 10 || Arašidi, nepraženi ali drugače termično obdelani, v lupini:

– za setev

       1204 00 10 || Laneno seme, celo ali lomljeno:

– za setev

       1205 10 10 in ex   1205 90 00 || Seme oljne repice ali ogrščice, celo ali lomljeno:

– za setev

       1206 00 10 || Sončično seme, celo ali lomljeno:

– za setev

ex   1207 || Drugo oljno seme in plodovi, celo ali lomljeno:

– za setev

       1209 || Seme, plodovi in trosi, namenjeni:

– za setev

Del VI: Hmelj

Sektor hmelja zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:

Tarifna oznaka KN || Opis

1210 || Hmelj, svež ali sušen, zdrobljen ali zmlet ali v obliki peletov, lupulin

1302 13 00 || Rastlinski sokovi in ekstrakti hmelja

Del VII: Oljčno olje in namizne oljke

Sektor oljčnega olja in namiznih oljk zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN || Opis

(a)        1509 || Oljčno olje in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano

       1510 00 || Druga olja, dobljena izključno iz oljk, in njihove frakcije, prečiščena ali neprečiščena, toda kemično nemodificirana, vključno mešanice teh olj ali frakcij z olji ali frakcijami iz tarifne številke 1509

(b)        0709 90 31 || Oljke, sveže ali hlajene, za razne namene, razen za proizvodnjo olja

       0709 90 39 || Druge oljke, sveže ali hlajene

       0710 80 10 || Oljke (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene

       0711 20 || Oljke, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za začasno konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo prehrano

ex   0712 90 90 || Sušene oljke, cele, narezane na koščke ali rezine, zdrobljene ali mlete, vendar ne nadalje pripravljene

       2001 90 65 || Oljke, pripravljene ali konzervirane v kisu ali ocetni kislini

ex   2004 90 30 || Oljke, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene

       2005 70 00 || Oljke, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene

(c)        1522 00 31        1522 00 39 || Ostanki predelave maščobnih substanc ali živalskih ali rastlinskih voskov, ki vsebujejo olja z značilnostmi oljčnega olja

       2306 90 11        2306 90 19 || Oljne pogače in drugi ostanki, dobljeni pri ekstrakciji oljčnega olja

Del VIII: Lan in konoplja

Sektor lana in konoplje zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN || Opis

                   5301 || Lan, surov ali predelan, toda nepreden; laneno predivo in odpadki (vključno z odpadki preje in raztrganimi tekstilnimi surovinami)

                   5302 || Konoplja (Cannabis sativa L.), surova ali predelana, toda nepredena; zadnje konopljino predivo ali ostanki (vključno z ostanki preje in shranjeno zalogo)

Del IX: Sadje in zelenjava

Sektor sadja in zelenjave zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN || Opis

      0702 00 00 || Paradižnik, svež ali ohlajen

      0703 || Čebula, šalotka, česen, por in druge čebulnice, sveže ali ohlajene

      0704 || Zelje, cvetača, kolerabice, ohrovt in podobne užitne kapusnice, sveže ali ohlajene

      0705 || Solata (Lactuca sativa) in radič (Cichorium spp.), sveža ali ohlajena

      0706 || Korenje, repa, rdeča pesa, črni koren, gomoljna zelena, redkev in podobne užitne korenovke, sveže ali ohlajene

      0707 00 || Kumare in kumarice, sveže ali ohlajene

      0708 || Stročnice oluščene ali ne, sveže ali ohlajene

ex  0709 || Druge vrtnine, sveže ali ohlajene, razen vrtnin iz tarifnih podštevilk 0709 60 91, 0709 60 95, 0709 60 99, 0709 90 31, 0709 90 39 in 0709 90 60

ex  0802 || Drugi oreški, sveži ali suhi, neoluščeni ali oluščeni, razen betela in kole iz tarifne podštevilke 0802 90 20

      0803 00 11 || Sveže rajske smokve

ex  0803 00 90 || Osušene rajske smokve

      0804 20 10 || Fige, sveže

      0804 30 00 || Ananas

      0804 40 00 || Avokado

      0804 50 00 || Guava, mango in mangostin

      0805 || Agrumi, sveži ali suhi

      0806 10 10 || Sveže namizno grozdje

      0807 || Melone (vključno lubenice) in papaja, sveže

      0808 || Jabolka, hruške in kutine, sveže

      0809 || Marelice, češnje in višnje, breskve (vključno z nektarinami), slive in trnulje, sveže

      0810 || Drugo sadje, sveže

      0813 50 31       0813 50 39 || Mešanice izključno iz suhih oreškov iz tarifnih številk 0801 in 0802

      0910 20 || Žafran

ex  0910 99 || Timijan, svež ali ohlajen

ex  1211 90 85 || Bazilika, melisa, meta, origanum vulgare (origano/divji majaron), rožmarin, žajbelj, sveži ali ohlajeni

      1212 99 30 || Rožiči

Del X: Proizvodi iz predelanega sadja in zelenjave

Sektor predelanega sadja in zelenjave zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN || Opis

(a) ex  0710 || Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene, razen sladke koruze iz tarifne podštevilke 0710 40 00, oljk iz tarifne podštevilke 0710 80 10 in sadje vrste Capsicum ali vrste Pimenta iz tarifne podštevilke 0710 80 59

|| ex  0711 || Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo prehrano, razen oljk iz tarifne podštevilke 0711 20, sadja vrste Capsicum ali vrste Pimenta iz tarifne podštevilke 0711 90 10 in sladke koruze iz tarifne podštevilke 0711 90 30

|| ex  0712 || Sušene vrtnine, cele, narezane na koščke ali rezine, zdrobljene ali mlete, vendar ne nadalje pripravljene, razen umetno sušenega krompirja, neprimernega za človeško prehrano iz tarifne podštevilke ex 0712 90 05, sladke koruze iz tarifnih podštevilk 0712 90 11 in 0712 90 19 ter oljk iz tarifne podštevilke ex 0712 90 90

||       0804 20 90 || Suhe fige

||       0806 20 || Suho grozdje

|| ex  0811 || Sadje in oreški, nekuhani ali kuhani v vreli vodi ali sopari, zamrznjeni, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja ali drugih sladil, razen zamrznjenih banan iz tarifne podštevilke ex0811 90 95

Oznaka KN || Opis

|| ex  0812 || Sadje in oreški, začasno konzervirani (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, v žveplovi vodi ali v drugih raztopinah za konzerviranje), vendar v takšnem stanju neprimerni za takojšnjo prehrano, razen začasno konzerviranih banan iz tarifne podštevilke ex 0812 90 98

|| ex  0813 || Sadje, suho, razen tistega, ki se uvršča v tarifne številke od 0801 do 0806; mešanice oreškov ali suhega sadja iz tega poglavja, razen mešanic izključno iz oreškov iz tarifnih številk 0801 in 0802 iz tarifnih podštevilk 0813 50 31 in 0813 50 39

||       0814 00 00 || Lupine agrumov ali melon (vključno lubenic), sveže, zamrznjene, suhe ali začasno konzervirane v slanici, žveplani vodi ali v drugih raztopinah za konzerviranje

||       0904 20 10 || Suhe sladke paprike, nezdrobljene in nezmlete

(b) ex  0811 || Sadje in oreški, nekuhani ali kuhani v vreli vodi ali sopari, zamrznjeni, ki vsebujejo dodani sladkor ali druga sladila

|| ex  1302 20 || Pektinske snovi in pektinati

|| ex  2001 || Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini, razen: -     sadje vrste Capsicum, razen sladke paprike ali pimenta iz tarifne podštevilke 2001 90 20 -     sladka koruza (Zea mays var. saccharata) iz tarifne podštevilke 2001 90 30 -     jam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo 5 mas. % ali več škroba iz tarifne podštevilke 2001 90 40 -     palmovi srčki iz tarifne podštevilke 2001 90 60 -     oljke iz tarifne podštevilke 2001 90 65 -     listi vinske trte, hmeljevi poganjki in drugi podobni užitni deli rastlin iz tarifne podštevilke ex 2001 90 97

||       2002 || Paradižnik, pripravljen ali konzerviran drugače kot v kisu ali ocetni kislini

||       2003 || Gobe in gomoljike, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali v ocetni kislini

|| ex  2004 || Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006, razen sladke koruze (Zea mays var. saccharata) iz tarifne podštevilke 2004 90 10, oljk iz tarifne podštevilke ex 2004 90 30 in krompirja, pripravljenega ali konzerviranega v obliki moke, zdroba ali kosmičev iz tarifne podštevilke 2004 10 91

|| ex  2005 || Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006, razen oljk iz tarifne podštevilke 2005 70 00, sladke koruze (Zea mays var. saccharata) iz tarifne podštevilke 2005 80 00 in sadja vrste Capsicum, razen sladke paprike ali pimenta iz tarifne podštevilke 2005 99 10 in krompirja, pripravljenega ali konzerviranega v obliki moke, zdroba ali kosmičev iz tarifne podštevilke 2005 20 10

|| ex  2006 00 || Sadje, oreški, sadne lupine in drugi deli rastlin, konzervirani v sladkorju (odcejeni, glazirani ali kristalizirani), razen banan, konzerviranih v sladkorju iz tarifnih številk ex 2006 00 38 in ex 2006 00 99

|| ex  2007 || Džemi, sadni želeji, marmelade, sadni pireji ali pireji iz oreškov in sadne paste ali paste iz oreškov, dobljeni s toplotno obdelavo, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne, razen: -     homogenizirani proizvodi iz banan iz tarifne podštevilke ex 2007 10 -     džemi, sadni želeji, marmelade, sadni pireji in sadne paste iz banan iz tarifnih podštevilk ex 2007 99 39, ex 2007 99 50 in ex 2007 99 97

|| ex  2008 || Sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali alkohol ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu, razen: -     arašidno maslo iz tarifne podštevilke 2008 11 10 -     palmovi srčki iz tarifne podštevilke 2008 91 00 -     koruza iz tarifne podštevilke 2008 99 85 -     jam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo 5 mas. % ali več škroba iz tarifne podštevilke 2008 99 91 -     listi vinske trte, hmeljevi poganjki in drugi podobni užitni deli rastlin iz tarifne podštevilke ex 2008 99 99 -     mešanice banan, drugače pripravljenih ali konzerviranih iz tarifnih podštevilk ex 2008 92 59, ex 2008 92 78, ex 2008 92 93 in ex 2008 92 98 -     banane, drugače pripravljene ali konzervirane iz tarifnih podštevilk ex 2008 99 49, ex 2008 99 67, ex 2008 99 99

|| ex  2009 || Sadni sokovi (razen grozdnega soka in grozdnega mošta iz tarifnih podštevilk 2009 61 in 2009 69 ter bananinega soka iz tarifne podštevilke ex 2009 80) in zelenjavni sokovi, nefermentirani in ki ne vsebujejo dodanega alkohola, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne

Del XI: Banane

Sektor banan zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:

Oznake KN || Opis

       0803 00 19 || Sveže banane, razen rajskih smokev

ex   0803 00 90 || Posušene banane, razen rajskih smokev

ex   0812 90 98 || Banane, začasno konzervirane

ex   0813 50 99 || Mešanice, ki vsebujejo posušene banane

       1106 30 10 || Moka, zdrob in prah iz banan

ex   2006 00 99 || Banane, konzervirane v sladkorju

ex   2007 10 99 || Homogenizirani proizvodi iz banan

ex   2007 99 39 ex   2007 99 50 ex   2007 99 97 || Džemi, sadni želeji, marmelade, sadni pireji in sadne paste iz banan

ex   2008 92 59 ex   2008 92 78 ex   2008 92 93 ex   2008 92 98 || Mešanice, ki vsebujejo drugače pripravljene ali konzervirane banane, ne vsebujejo pa dodanega alkohola

ex   2008 99 49 ex   2008 99 67 ex   2008 99 99 || Banane, drugače pripravljene ali konzervirane

ex   2009 80 35 ex   2009 80 38 ex   2009 80 79 ex   2009 80 86 ex   2009 80 89 ex   2009 80 99 || Bananin sok

Del XII: Vino

Sektor vina zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN || Opis

(a)       2009 61       2009 69 || Grozdni sok (vključno grozdni mošt)

      2204 30 92       2204 30 94       2204 30 96       2204 30 98 || Drugi grozdni mošti, razen delno prevretih ali katerih vrenje je zaustavljeno drugače kot z dodatkom alkohola

(b) ex  2204 || Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen mošta iz tarifne številke 2009, razen grozdnega mošta iz tarifnih podštevilk 2204 30 92, 2204 30 94, 2204 30 96 in 2204 30 98

(c)       0806 10 90 || Sveže grozdje, razen namiznega grozdja

      2209 00 11       2209 00 19 || Vinski kis

(d)       2206 00 10 || Piquette

      2307 00 11       2307 00 19 || Vinska usedlina

      2308 00 11       2308 00 19 || Grozdne tropine

Del XIII: Živo drevje in druge rastline, čebulice, korenine in podobno, rezano cvetje in okrasno listje

Sektor živih rastlin zajema vse proizvode iz Poglavja 6 kombinirane nomenklature.

Del XIV: Tobak

Sektor tobaka zajema surovi ali nepredelani tobak in tobačne odpadke iz oznake KN 2401.

Del XV: Goveje in telečje meso

Sektor govejega in telečjega mesa zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN || Opis

(a)       0102 90 05 to       0102 90 79 || Živo govedo domačih pasem, razen plemenskih čistih pasem

      0201 || Meso, goveje, sveže ali ohlajeno

      0202 || Meso, goveje, zamrznjeno

      0206 10 95 || Mišični del (stebriček) in rebrni del trebušne prepone, sveža ali ohlajena

      0206 29 91 || Mišični del (stebriček) in rebrni del trebušne prepone, zamrznjen

      0210 20 || Goveje meso, nasoljeno, v slanici, sušeno ali dimljeno

      0210 99 51 || Mišični del (stebriček) in rebrni del trebušne prepone, v slanici, sušen ali dimljen

      0210 99 90 || Užitna moka in zdrob iz mesa ali klavničnih proizvodov

      1602 50 10 || Drugi pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz mesa ali užitnih klavničnih proizvodov govedi, nekuhano; mešanice kuhanega mesa ali klavničnih odpadkov in nekuhanega mesa ali klavničnih odpadkov

      1602 90 61 || Drugi pripravljeni ali konzervirani proizvodi, ki vsebujejo meso ali užitne klavnične proizvode goved, nekuhano; mešanice kuhanega mesa ali klavničnih proizvodov in nekuhanega mesa ali klavničnih proizvodov

(b)       0102 10 || Živo govedo čistih pasem, plemensko

0206 10 98 || Užitni klavnični proizvodi goved, razen mišičnega dela (stebrička) in rebrnega dela trebušne prepone, sveži ali ohlajeni, razen tistih, ki so namenjeni za proizvodnjo farmacevtskih proizvodov

      0206 21 00       0206 22 00       0206 29 99 || Užitni klavnični proizvodi goved, razen mišičnega dela (stebriček) in rebrnega dela trebušne prepone, zamrznjeni, razen tistih, ki so namenjeni za proizvodnjo farmacevtskih proizvodov

      0210 9959 || Užitni klavnični proizvodi goved, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni, razen mišičnega dela (stebrička) in rebrnega dela trebušne prepone

ex  1502 00 90 || Maščobe goved, razen tistih iz tarifne številke 1503

1602 50 31 and 1602 50 95 || Drugo pripravljeno ali konzervirano meso ali klavnični proizvodi goved, razen nekuhanega mesa ali klavničnih proizvodov in mešanic kuhanega mesa ali klavničnih proizvodov in nekuhanega mesa ali klavničnih proizvodov

      1602 90 69 || Drugi pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz mesa, ki vsebujejo goveje meso ali klavnične proizvode, razen nekuhano, in mešanice kuhanega mesa ali klavničnih proizvodov in nekuhanega mesa ali klavničnih proizvodov

Del XVI: Mleko in mlečni proizvodi

Sektor mleka in mlečnih proizvodov zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN || Opis

(a)       0401 || Mleko in smetana, nekoncentrirana, ki ne vsebujeta dodanega sladkorja ali drugih sladil

(b)       0402 || Mleko in smetana, koncentrirana, ali ki vsebujeta dodan sladkor ali druga sladila

(c)       0403 10 11 to       0403 10 39       0403 9011 to       0403 90 69 || Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirani ali ne ali, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila, nearomatizirano, ki ne vsebujejo dodano sadje, oreške ali kakav ali ne

(d)       0404 || Sirotka, koncentrirana ali ne, ali ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila ali ne; proizvodi, sestavljeni iz naravnih mlečnih sestavin ki imajo dodan sladkor ali druga sladila ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu

(e) ex   0405 || Maslo ter druge maščobe in olja, dobljeni iz mleka; mlečni namazi z vsebnostjo maščob več kot 75 mas %, vendar z manj kot 80 mas % maščobe

(f)       0406 || Sir in skuta

(g)       1702 19 00 || Laktoza in laktozni sirup, ki ne vsebuje dodanih arom ali barvil, ki vsebuje manj kot 99 mas. % laktoze, izraženo kot brezvodna laktoza, računano na suho snov

(h)       2106 90 51 || Aromatiziran ali obarvan laktozni sirup

(i) ex   2309 || Pripravki, ki se uporabljajo kot krma za živali:

–  Pripravki in krma, ki vsebujejo proizvode, za katere se uporablja ta uredba bodisi neposredno bodisi zaradi veljavnosti Uredbe (ES) št. 1667/2006, razen pripravkov in krme iz dela I te priloge.

Del XVII: Prašičje meso

Sektor prašičjega mesa zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN || Opis

(a) ex  0103 || Živi prašiči domačih pasem, razen plemenskih čistih pasem

(b) ex  0203 || Meso domačih prašičev, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno

ex  0206 || Užitni klavnični odpadki domačih prašičev, razen tistih, namenjenih za proizvodnjo farmacevtskih proizvodov, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni

ex  0209 00 || Prašičja maščoba, očiščena pustega mesa, netopljena ali kako drugače ekstrahirana, sveža, ohlajena, zamrznjena, nasoljena, v slanici, sušena ali dimljena

ex  0210 || Meso in užitni klavnični odpadki domačih prašičev, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni

      1501 00 11       1501 00 19 || Prašičja maščoba (vključno z mastjo)

(c)       1601 00 || Klobase in podobni proizvodi, iz mesa, drobovine ali krvi; pripravljena živila na osnovi teh proizvodov

      1602 10 00 || Homogenizirani proizvodi iz mesa, klavničnih odpadkov ali krvi

      1602 20 90 || Pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz jeter katere koli živali, razen gosi ali race

      1602 41 10       1602 42 10       1602 49 11 to       1602 49 50 || Drugi pripravljeni ali konzervirani proizvodi, ki vsebujejo meso ali klavnične odpadke domačega prašiča

      1602 90 10 || Pripravki iz krvi katerih koli živali

      1602 90 51 || Drugi pripravljeni ali konzervirani proizvodi, ki vsebujejo meso ali klavnične odpadke domačega prašiča

      1902 20 30 || Polnjene testenine, kuhane ali nekuhane ali drugače pripravljene, ki vsebujejo več kot 20 mas. % klobas in podobnih proizvodov iz mesa in klavničnih odpadkov vseh vrst, vključno z maščobami kakršnih koli vrst ali izvora

Del XVIII: Ovčje in kozje meso

Sektor ovčjega in kozjega mesa zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN || Opis

(a)        0104 10 30 || Jagnjeta (do enega leta)

||        0104 10 80 || Žive ovce, razen plemenskih čistih pasem in jagnjet

||        0104 20 90 || Žive koze, razen plemenskih čistih pasem

||        0204 || Meso, ovčje ali kozje, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno

||        0210 99 21 || Meso, ovčje in kozje, s kostmi, soljeno, v slanici, sušeno ali dimljeno

||        0210 99 29 || Meso, ovčje in kozje, brez kosti, soljeno, v slanici, sušeno ali dimljeno

(b)        0104 10 10 || Žive ovce – čistih pasem, plemenske

||        0104 20 10 || Žive koze – čistih pasem, plemenske

||        0206 80 99 || Užitni klavnični odpadki ovac in koz, sveži ali ohlajeni, razen za proizvodnjo farmacevtskih proizvodov

||        0206 90 99 || Užitni klavnični odpadki ovac in koz, zamrznjeni, razen za proizvodnjo farmacevtskih proizvodov

||        0210 99 60 || Užitni klavnični odpadki ovac in koz, soljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni

|| ex    1502 00 90 || Maščobe ovac ali koz, razen tistih iz tarifne številke 1503

(c)        1602 90 72 || Drugi pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz mesa ali klavničnih odpadkov ovac in koz, nekuhani;

||        1602 90 74 || mešanice kuhanega in nekuhanega mesa ali klavničnih odpadkov

(d)        1602 90 76        1602 90 78 || Drugi pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz mesa ali klavničnih odpadkov ovac in koz, razen nekuhanih, ali mešanice kuhanega in nekuhanega mesa ali klavničnih odpadkov

Del XIX: Jajca

Sektor jajc zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN || Opis

(a)        0407 00 11        0407 00 19        0407 00 30 || Perutninska jajca v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana

(b)        0408 11 80        0408 19 81        0408 19 89        0408 91 80        0408 99 80 || Ptičja jajca brez lupine ter jajčni rumenjaki, sveža, sušena, kuhana v vodi ali sopari, oblikovana, zamrznjena ali kako drugače konzervirana, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih, razen neprimerna za človeško prehrano

Del XX: Perutninsko meso

Sektor perutninskega mesa zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN || Opis

(a)       0105 || Živa perutnina, kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, race, gosi, purani in pegatke

(b) ex  0207 || Meso in užitni odpadki perutnine iz tarifne številke 0105, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno, razen jeter iz točke (c)

(c)       0207 13 91 || Perutninska jetra, sveža, ohlajena ali zamrznjena

      0207 14 91 ||

      0207 26 91 ||

      0207 27 91 ||

      0207 34 ||

      0207 35 91 ||

      0207 36 81 ||

      0207 36 85 ||

      0207 36 89 ||

      0210 99 71 || Perutninska jetra, soljena, v slanici, sušena ali dimljena

      0210 99 79 ||

(d)       0209 00 90 || Perutninska maščoba, netopljena ali kako drugače ekstrahirana, sveža, ohlajena, zamrznjena, nasoljena, v slanici, sušena ali dimljena

(e)       1501 00 90 || Perutninska maščoba

(f)       1602 20 10 || Gosja ali račja jetra, drugače pripravljena ali konzervirana

  ||

      1602 31 || Perutninsko meso ali perutninski klavnični odpadki iz tarifne številke 0105, drugače pripravljeni ali konzervirani

      1602 32 ||

      1602 39 ||

Del XXI: Etilni alkohol kmetijskega porekla

1.           Sektor etilnega alkohola zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN || Opis

ex  2207 10 00 || Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola 80 vol. % ali več, dobljen iz kmetijskih proizvodov, navedenih v Prilogi I k Pogodbi

ex  2207 20 00 || Denaturirani etilni alkohol in drugi destilati, s katero koli vsebnostjo alkohola, dobljeni iz kmetijskih proizvodov, navedenih v Prilogi I k Pogodbi

ex  2208 90 91 in ex  2208 90 99 || Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol. %, dobljen iz kmetijskih proizvodov, navedenih v Prilogi I k Pogodbi

2.           Sektor etilnega alkohola zajema tudi proizvode na osnovi etilnega alkohola kmetijskega porekla iz oznake KN 2208, ki so shranjeni v posodah z vsebnostjo več kot dva litra in imajo vse lastnosti etilnega alkohola, kot so opisane v točki 1.

Del XXII: Čebelji proizvodi

Sektor čebelarstva zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN || Opis

     0409 00 00 || Med, naravni

ex 0410 00 00 || Matični mleček in propolis, užitni

ex 0511 99 85 || Matični mleček in propolis, neužitni

ex 1212 99 70 || Cvetni prah

ex 1521 90 || Čebelji vosek

Del XXIII: Sviloprejke

Sektor sviloprejk zajema sviloprejke iz oznake KN ex 0106 90 00 in jajčeca sviloprejk iz oznake KN ex 0511 99 85.

Del XXIV: Drugi proizvodi

Drugi proizvodi zajemajo vse proizvode iz člena 1(1) razen naštetih v delih I do XXIII, vključno s tistimi iz oddelkov 1 in 2 v nadaljevanju:

Oddelek 1

Oznaka KN || Opis

ex  0101 || Živi konji, osli, mule in mezgi:

      0101 10 || – Čistih pasem, plemenski:

      0101 10 10 || – – Konji (a)

      0101 10 90 || – – Drugo

      0101 90 || – Drugo

– – Konji:

      0101 90 19 || – – – Razen za zakol

      0101 90 30 || – – Osli

      0101 90 90 || – – Mule in mezgi

ex  0102 || Živo govedo:

ex  0102 90 || – Razen čistih pasem, plemenskih:

      0102 90 90 || – – Razen domačih pasem

ex  0103 || Živi prašiči:

      0103 10 00 || – čistih pasem, plemenski (b)

– Drugo

ex  0103 91 || – – Mase pod 50 kg

      0103 91 90 || – – – Razen domačih pasem

ex  0103 92 || – – Mase 50 kg ali več

Oznaka KN || Opis

      0103 92 90 || – – Razen domačih pasem

      0106 || Druge žive živali

ex  0203 || Meso prašičev, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno:

– Sveži ali ohlajeni:

ex  0203 11 || – – Trupi in polovice:

      0203 11 90 || – – – Razen domačih prašičev

ex  0203 12 || – – Šunke, plečeta in njihovi kosi, s kostmi:

      0203 12 90 || – – – Razen domačih prašičev

ex  0203 19 || – – Drugo:

      0203 19 90 || – – – Razen domačih prašičev

– Zmrznjeni:

ex  0203 21 || – – Trupi in polovice:

      0203 21 90 || – – – Razen domačih prašičev

ex  0203 22 || – – Šunke, plečeta in njihovi kosi, s kostmi:

      0203 22 90 || – – – Razen domačih prašičev

ex  0203 29 || – – Drugo:

      0203 29 90 || – – – Razen domačih prašičev

ex  0205 00 || Meso oslov, mul ali mezgov, sveže, ohlajeno ali zmrznjeno

ex  0206 || Užitni klavnični odpadki goved, prašičev, ovc, koz, konj, oslov, mul ali mezgov, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni:

ex  0206 10 || – Od goved, sveži ali ohlajeni

      0206 10 10 || – – za proizvodnjo farmacevtskih proizvodov (c)

– Od goved, zamrznjeni:

ex  0206 22 00 || – – Jetra:

– – – za proizvodnjo farmacevtskih proizvodov (c)

ex  0206 29 || – – Drugo:

      0206 29 10 || – – – za proizvodnjo farmacevtskih proizvodov (c)

ex  0206 30 00 || – Od prašičev, svežih ali ohlajenih:

– – za proizvodnjo farmacevtskih proizvodov (c)

– – Drugo

– – – Razen domačih prašičev

– Od prašičev, zamrznjeni:

ex  0206 41 00 || – – Jetra:

– – – za proizvodnjo farmacevtskih proizvodov (c)

– – – Drugo:

– – – – Razen domačih prašičev

ex 0206 49 00 || Drugo:

|| – – – Od domačih prašičev: – – – – za proizvodnjo farmacevtskih proizvodov (c)

|| – – – Drugo

  ||  

ex   0206 80 || – Drugi, sveži ali ohlajeni:

       0206 80 10 || – – za proizvodnjo farmacevtskih proizvodov (c)

– – Drugo

       0206 80 91 || – – – Od konj, oslov, mul in mezgov

ex   0206 90 || – Drugi, zamrznjeni:

       0206 90 10 || – – za proizvodnjo farmacevtskih proizvodov (c)

– – Drugo:

       0206 90 91 || – – – Od konj, oslov, mul in mezgov

       0208 || Drugo meso in užitni klavnični odpadki, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno

Oznaka KN || Opis

ex   0210 || Meso in užitni klavnični odpadki, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni; užitna moka in zdrob iz mesa ali iz klavničnih odpadkov:

– Meso, prašičje:

ex   0210 11 || – – Šunke, plečeta in njihovi kosi, s kostmi:

       0210 11 90 || – – – Razen domačih prašičev

ex   0210 12 || – – Prsi s potrebušino in njihovi kosi:

       0210 12 90 || – – – Razen domačih prašičev

ex   0210 19 || – – Drugo:

       0210 19 90 || – – – Razen domačih prašičev

– Drugo, vključno užitna moka in zdrob iz mesa ali klavničnih odpadkov:

       0210 91 00 || – – Od primatov

       0210 92 00 || – – Od kitov, delfinov in pliskavic (sesalcev reda Cetacea); od morskih krav in dugongov (sesalcev reda Sirenia)

       0210 93 00 || – – Od plazilcev (vključno kače in želve)

ex   0210 99 || – – Drugo:

– – – Meso:

       0210 99 31 || – – – – Od severnih jelenov

       0210 99 39 || – – – – Drugo

– – – Odpadki:

– – – – Razen domačih prašičev, govedi, ovac in koz

       0210 99 80 || – – – – – Razen perutninskih jeter

ex   0407 00 || Ptičja jajca, v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana:

       0407 00 90 || – Razen perutninskih

ex   0408 || Ptičja jajca brez lupine ter jajčni rumenjaki, sveža, sušena, kuhana v vodi ali sopari, oblikovana, zamrznjena ali kako drugače konzervirana, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih:

– Rumenjaki:

ex   0408 11 || – – Sušeni:

       0408 11 20 || – – – neprimerni za človeško prehrano (d)

ex   0408 19 || – – Drugo:

       0408 19 20 || – – – neprimerni za človeško prehrano (d)

– Drugo:

ex   0408 91 || – – Sušeni:

       0408 91 20 || – – – neprimerni za človeško prehrano (d)

ex   0408 99 || – – Drugo:

       0408 99 20 || – – – neprimerni za človeško prehrano (d)

       0410 00 00 || Užitni proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu

       0504 00 00 || Čreva, mehurji in želodci živali (razen ribjih), celi ali v kosih, sveži, ohlajeni, zamrznjeni, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni

ex   0511 || Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; mrtve živali iz poglavja 1 ali 3, neprimerne za prehrano ljudi:

       0511 10 00 || – Bikovo seme

– Drugo:

||

ex   0511 99 || – – Drugo:

       0511 99 85 || – – – Drugo

ex   0709 || Druge vrtnine, sveže ali ohlajene:

ex   0709 60 || – Plodovi iz rodu Capiscum ali Pimenta:

– – Drugo:

       0709 60 91 || – – – – iz rodu Capsicum, za proizvodnjo capsicina ali barvil na bazi capsicum oljnih smol (c)

       0709 60 95 || – – – za industrijsko proizvodnjo eteričnih olj ali smol (c)

       0709 60 99 || – – – Drugo

Oznaka KN || Opis

ex   0710 || Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene:

ex   0710 80 || – Druge vrtnine:

– – Plodovi iz rodu Capiscum ali Pimenta:

       0710 80 59 || – – – Razen sladkih paprik

ex   0711 || Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo porabo:

ex   0711 90 || – Druge vrtnine; mešanice vrtnin:

– – Vrtnine:

       0711 90 10 || – – – – Plodovi iz rodu Capsicum ali iz rodu Pimenta, razen sladkih paprik

ex   0713 || Sušene stročnice, oluščene ali ne ali zdrobljene:

ex   0713 10 || – Grah (Pisum sativum):

       0713 10 90 || – – Razen za setev

ex   0713 20 00 || – Čičerika (garbanzos):

– – Razen za setev

– Fižol (Vigna spp., Phaseolus spp.):

ex   0713 31 00 || – – fižol vrste Vigna mungo (L) Hepper ali Vigna radiata (L) Wilczek:

– – – Razen za setev

ex   0713 32 00 || – – Drobni rdeči (Adzuki) fižol, (Phaseolus ali Vigna angularis):

– – – Razen za setev

ex   0713 33 || – – Navadni fižol, vključno beli (Phaseolus vulgaris):

       0713 33 90 || – – – Razen za setev

ex   0713 39 00 || – – Drugo:

– – – Razen za setev

ex   0713 40 00 || – Leča:

– – Razen za setev

ex   0713 50 00 || – Bob (Vicia faba var. major) in konjski bob (Vicia faba var. equina in Vicia faba var. minor):

– – Razen za setev

ex   0713 90 00 || – Drugo:

– – Razen za setev

       0801 || Kokosovi orehi, brazilski orehi in indijski orehi, sveži ali suhi, oluščeni ali neoluščeni

ex   0802 || Drugi oreški, sveži ali suhi, neoluščeni ali oluščeni:

ex   0802 90 || – Drugo:

ex   0802 90 20 || – – Areka (ali betel) in kola

ex   0804 || Dateljni, fige, ananas, avokado, guava, mango in mangostina, sveži ali suhi:

       0804 10 00 || – Dateljni

       0902 || Čaj, pravi, aromatiziran ali ne

ex   0904 || Poper rodu Piper; suhi, zdrobljeni ali zmleti plodovi iz rodu Capsicum ali Pimenta, razen sladke paprike pod tarifno podštevilko 0904 20 10

       0905 00 00 || Vanilija

       0906 || Cimet in cvetovi cimetovega drevesa

       0907 00 00 || Klinčki (celi plodovi, popki in peclji)

       0908 || Muškatni orešček, macis in kardamom

       0909 || Seme janeža, badijan, komarčka, koriandra, orientalske kumine; brinove jagode

ex   0910 || Ingver, kurkuma, lovorjev list, curry in druge začimbe, razen žafrana in timijana

ex   1106 || Moka, prah in zdrob iz sušenih stročnic iz tarifne številke 0713, iz saga ali korenovk ali gomoljev iz tarifne številke 0714; ali iz proizvodov iz poglavja 8:

       1106 10 00 || – Iz sušenih stročnic iz tarifne številke 0713

ex   1106 30 || – Iz proizvodov iz poglavja 8:

       1106 30 90 || – – Razen banan

Oznaka KN || Opis

ex   1108 || Škrob; inulin:

       1108 20 00 || – Inulin

       1201 00 90 || Soja, cela ali lomljena, razen za setev

       1202 10 90 || Arašidi, nepraženi ali drugače termično obdelani, v lupini, razen za setev

       1202 20 00 || Arašidi, nepraženi ali drugače termično obdelani, oluščeni, lomljeni ali nelomljeni

       1203 00 00 || Kopra

       1204 00 90 || Laneno seme, celo ali lomljeno, razen za setev

       1205 10 10 in ex   1205 90 00 || Seme oljne repice ali ogrščice, celo ali lomljeno, razen za setev

       1206 00 91 || Sončnično seme, celo ali lomljeno, razen za setev

       1206 00 99 ||

       1207 20 90 || Bombaževo seme, celo ali lomljeno, razen za setev

       1207 40 90 || Sezamovo seme, celo ali lomljeno, razen za setev

       1207 50 90 || Gorčično seme, celo ali lomljeno, razen za setev

       1207 91 90 || Makovo seme, celo ali lomljeno, razen za setev

       1207 99 91 || Konopljino seme, celo ali lomljeno, razen za setev

ex   1207 99 97 || Drugo oljno seme in plodovi, celo ali lomljeno, razen za setev

       1208 || Moka in zdrob iz oljnih semen ali oljnih plodov, razen iz gorčice

ex   1211 || Rastline in deli rastlin (vključno s semeni in plodovi), ki se uporabljajo predvsem v parfumeriji, v farmaciji ali za insekticidne, fungicidne in podobne namene, sveži ali posušeni, rezani, zdrobljeni ali v prahu ali ne, razen proizvodi pod KN ex1211 90 85 v delu IX te priloge;

ex   1212 || Rožiči, morske in druge alge, sladkorna pesa, sladkorni trs, sveži, hlajeni, zamrznjeni ali sušeni, zmleti ali ne; koščice in jedrca iz sadnih koščic in drugi rastlinski proizvodi (vključno s korenino cikorije, nepraženo, vrste Cichorium intybus sativum), vrst, ki se uporabljajo predvsem za prehrano ljudi in niso navedene in ne zajete na drugem mestu:

ex   1212 99 || – – Razen sladkornega trsa:

       1212 99 41 in        1212 99 49 || – – – Seme rožičev

ex   1212 99 70 || – – – Drugo, razen korenine cikorije

       1213 00 00 || Žitna slama in žitne pleve, surove, nepripravljene, vštevši zrezane, mlete, ali stisnjene ali v peletih

ex   1214 || Rumena (podzemna) koleraba, krmna pesa, krmne korenovke; seno, lucerna, detelja, turška detelja, krmni ohrovt, volčji bob, grašice in podobni proizvodi za krmo, tudi v peletih:

ex   1214 10 00 || – Zdrob in peleti iz lucerne (alfalfa), razen umetno toplotno sušene lucerne ali drugače sušene in zmlete lucerne

ex   1214 90 || – Drugo:

       1214 90 10 || – – Krmna pesa, rumena koleraba in druge krmne korenovke

ex   1214 90 90 || – – Drugo, razen:

– Lucerna, turška detelja, detelja, volčji bob, grašice in podobni proizvodi za krmo, umetno toplotno sušeni, razen sena in krmnega ohrovta in proizvodov, ki vsebujejo seno

– Lucerna, turška detelja, detelja, volčji bob, grašice, medena detelja, navadni grahor in navadna nokota

ex   1502 00 || Maščobe goved, ovac ali koz, razen tistih iz tarifne številke 1503:

ex   1502 00 10 || – Za industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano, razen maščob, dobljenih iz kosti in odpadkov (c)

       1503 00 || Stearin iz prašičje masti, olje iz prašičje masti, oleostearin, oleo-olje in olje iz loja, neemulgirani ali mešani ali kako drugače obdelani

ex   1504 || Masti in olja rib ali morskih sesalcev ter njihove frakcije, prečiščeni ali neprečiščeni, toda kemično nemodificirani, razen olj iz ribjih jeter in njihovih frakcij iz tarifnih številk 1504 10 in 1504 20

       1507 || Sojino olje in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano

       1508 || Olje iz arašidov in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano

       1511 || Palmovo olje in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano

       1512 || Olje iz sončničnih semen, semen žafranike in bombaževega semena in njihove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano

Oznaka KN || Opis

       1513 || Olje iz kokosovega oreha (kopra), palmovih jedrc (koščic) ali orehov palme babassu in njihove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano

       1514 || Olje iz oljne repice, ogrščice ali gorčičnega semena in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano

ex   1515 || Druge rastlinske masti in olja, nehlapna (razen jojoba olja iz tarifne podštevilke ex 1515 90 11), in njihove frakcije, prečiščeni ali neprečiščeni, toda kemično nemodificirani

ex   1516 || Masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora in njihove frakcije, deloma ali v celoti hidrogenirani, interesterificirani, reesterificirani ali elaidinizirani, prečiščeni ali neprečiščeni, toda naprej nepredelani (razen hidrogeniranega ricinusovega olja, t.i. „opalnega voska“ iz tarifne podštevilke 1516 20 10)

ex   1517 || Margarina; užitne mešanice ali preparati iz masti ali olj živalskega ali rastlinskega izvora ali frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, razen užitnih masti ali olj in njihovih frakcij iz tarifne številke 1516, razen tarifnih podštevilk 1517 10 10, 1517 90 10 in 1517 90 93

       1518 00 31        1518 00 39 || Pripravljena rastlinska olja, tekoča, mešana, za tehnične ali industrijske namene, razen za pripravo hrane za človeško prehrano (c)

       1522 00 91 || Degras (strojarska maščoba); ostanki, dobljeni pri predelavi maščobnih substanc ali živalskih ali rastlinskih voskov, razen tistih, ki vsebujejo olja z značilnostmi oljčnega olja

       1522 00 99 || Drugi ostanki, dobljeni pri predelavi maščobnih substanc ali živalskih ali rastlinskih voskov, razen tistih, ki vsebujejo olja z značilnostmi oljčnega olja

ex   1602 || Drugi pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz mesa, klavničnih odpadkov ali krvi:

– Prašičev:

ex   1602 41 || – – Šunka in njeni kosi:

       1602 41 90 || – – – Razen domačih prašičev

ex   1602 42 || – – Plečeta in njihovi kosi:

       1602 42 90 || – – – Razen domačih prašičev

ex   1602 49 || – – Drugo, vključno mešanice:

       1602 49 90 || – – – Razen domačih prašičev

ex   1602 90 || – Drugo, vključno z proizvodi iz krvi katerih koli živali:

– – Razen proizvodov iz krvi katerih koli živali:

       1602 90 31 || – – – Divjadi ali kuncev

|| – – – Drugo:

– – – – ki ne vsebujejo mesa ali klavničnih odpadkov domačih prašičev:

– – – – – ki ne vsebujejo govejega mesa ali klavničnih odpadkov:

       1602 90 99 || – – – – – – Razen od ovac ali koz

ex   1603 00 || Ekstrakti in sokovi iz mesa

       1801 00 00 || Kakav v zrnu, cel ali zdrobljen, surov ali pražen

       1802 00 00 || Lupine, skorje, opne in drugi odpadki kakava

ex   2001 || Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini:

ex   2001 90 || – Drugo:

       2001 90 20 || – – Plodovi iz rodu Capsicum, razen sladkih paprik ali pimenta

ex   2005 || Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006:

ex   2005 99 || – Druge vrtnine in mešanice vrtnin:

       2005 99 10 || – – Plodovi iz rodu Capsicum, razen sladkih paprik ali pimenta

ex   2206 || Druge fermentirane pijače (npr.: jabolčnik, hruškovec, medica); mešanice fermentiranih pijač in mešanice fermentiranih pijač z brezalkoholno pijačo, ki niso navedene in ne zajete na drugem mestu:

       2206 00 31 do        2206 00 89 || – Razen izpirka tropin (piquette)

ex   2301 || Moka, zdrob in peleti iz mesa ali klavničnih odpadkov, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev, neustreznih za prehrano ljudi; ocvirki:

       2301 10 00 || – Moka, zdrob in peleti iz mesa ali klavničnih odpadkov; ocvirki

Oznaka KN || Opis

ex   2302 || Otrobi in drugi ostanki pri presejevanju, mletju ali drugi obdelavi žit ali stročnic, nepeletizirani ali peletizirani:

       2302 50 00 || – Iz stročnic

       2304 00 00 || Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz soje, nezmleti ali zmleti ali peletizirani

       2305 00 00 || Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz arašidov, nezmleti ali zmleti ali peletizirani

ex   2306 || Oljne pogače in drugi trdni ostanki, nezmleti ali zmleti ali peletiziranim, dobljeni pri ekstrakciji rastlinskih maščob ali olj, razen tistih iz tarifne številke 2304 ali 2305, z izjemo podštevilk KN 2306 90 05 (Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji koruznih kalčkov) ter 2306 90 11 in 2306 90 19 (Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji oljčnega olja)

ex   2307 00 || Vinska usedlina; vinski kamen:

       2307 00 90 || – Vinski kamen

ex   2308 00 || Rastlinski materiali in rastlinski odpadki, stranski proizvodi in ostanki, peletizirani ali nepeletizirani, ki se uporabljajo kot krma za živali, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu:

       2308 00 90 || – Razen grozdnih tropin, želoda in divjega kostanja, drozge ali tropine iz drugega sadja razen grozdja

ex   2309 || Proizvodi, ki se uporabljajo kot krma za živali:

ex   2309 10 || – Hrana za pse in mačke, pripravljena za prodajo na drobno:

       2309 10 90 || – – razen tistih, ki vsebujejo škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup iz tarifnih podštevilk 1702 30 50, 1702 30 90, 1702 40 90, 1702 90 50 in 2106 90 55, ali mlečne proizvode

ex   2309 90 || – Drugo:

       2309 90 10 || – – Drugo, vključno s premiksi: – – topljivi proizvodi iz rib ali morskih sesalcev

ex   2309 90 91 do        2309 90 99 || – – – razen tistih, ki vsebujejo škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup iz tarifnih podštevilk 1702 30 50, 1702 30 90, 1702 40 90, 1702 90 50 in 2106 90 55, ali mlečne proizvode

– Beljakovinski koncentrati, dobljeni iz sokov lucerne in trav

– Dehidrirani proizvodi, dobljeni izključno iz trdnih ostankov in soka, ki nastane pri pripravi koncentratov iz prve alinee

(a)   Za vpis pod to podštevilko veljajo pogoji, navedeni v ustreznih določbah Unije (glej Direktivo Sveta 94/28/ES (UL L 178, 12.7.1994, str. 66); Uredbo Komisije (ES) št. 504/2008 (UL L 149, 7.6.2008, str. 3)). (b)  Za vpis pod to podštevilko veljajo pogoji, navedeni v ustreznih določbah Skupnosti (glej Direktivo Sveta 88/661/EGS (UL L 382, 31.12.1988, str. 36.), Direktivo Sveta št. 94/28/ES (UL L 178, 12.7.1994, str. 66), Odločbo Komisije št. 96/510/ES (UL L 210, 20.8.1996, str. 53)). (c)   Za uvrstitev pod to tarifno podštevilko veljajo pogoji, navedeni v ustreznih določbah Unije (glej člene od 291 do 300 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (UL L 253, 11.10.1993, str. 1)). (d)  Za vpis pod to podštevilko veljajo pogoji, navedeni v odstavku F oddelka II uvodnih določb kombinirane nomenklature.

Oddelek 2

Oznaka KN || Opis ||

0101 90 11 || Živi konji, za zakol (a) ||

ex 0205 00 || Meso konj, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno ||

0210 99 10 || Meso, konjsko, nasoljeno, v slanici ali sušeno ||

0511 99 10 || Tetive in kite; obrezki in podobni odpadki surovih kož ||

0701 || Krompir, svež ali ohlajen ||

0901 || Kava, pražena ali nepražena, z ali brez kofeina; lupine in kožice kave; kavni nadomestki, ki vsebujejo kakršen koli delež kave ||

1105 || Moka, zdrob, prah, kosmiči, granule in peleti iz krompirja ||

ex 1212 99 70 || Koren cikorije ||

2209 00 91 in 2209 00 99 || Kis in nadomestki kisa, dobljeni iz ocetne kisline razen vinskega kisa ||

4501 || Pluta, naravna, surova ali enostavno obdelana; odpadki plute; zdrobljena, drobljena ali zmleta pluta ||

(a)   Za vnos pod to tarifno podštevilko veljajo pogoji iz ustreznih določb Unije (glej člene od 291 do 300 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (UL L 253, 11.10.1993, str. 1)).

PRILOGA II OPREDELITVE IZ ČLENA 3(1) Del I: Opredelitve v zvezi s sektorjem riža

I.          Izrazi „neoluščeni riž, oluščeni riž“, „polbrušeni riž“, „brušeni riž“, „okroglozrnati riž“„srednjezrnati riž“, „dolgozrnati riž A ali B“ in „lomljeni riž“ so opredeljeni na naslednji način:

1.         (a)        „Neoluščeni riž“ pomeni riž, ki po mlatenju ohrani svojo luščino.

(b)     „Oluščeni riž“ pomeni neoluščen riž, s katerega je bila odstranjena samo lupina. Primeri riža, ki spada pod to opredelitev, so primeri s trgovskim imenom „rjavi riž“, „tovorni riž“, „loonzain“ in „riso sbramato“.

(c)     „Polbrušeni riž“ pomeni neoluščen riž, s katerega so bili odstranjeni luščina, del kalčka in v celoti ali delno zunanje plasti semenskega mešička, ne pa tudi notranje plasti.

(d)     „Brušeni riž“ pomeni neoluščen riž, s katerega so bili odstranjeni luščina, v celoti zunanje in notranje plasti semenskega mešička, kalček v celoti pri dolgo- in srednjezrnatem rižu ter vsaj deloma pri okroglozrnatem rižu, pri katerem vzdolžne bele proge ne smejo ostati na več kot 10 % zrn.

2.      (a)        „Okroglozrnati riž“ pomeni riž, katerega zrno je dolgo največ 5,2 mm, razmerje dolžina/širina pa je manj kot 2.

(b)     „Srednjezrnati riž“ pomeni riž, katerega zrno je dolgo več kot 5,2 mm in manj kot 6,0 mm, razmerje dolžina/širina pa ni večje od 3.

(c)     „Dolgozrnati riž“ pomeni:

(i)      dolgozrnati riž A, to je riž, katerega zrno je daljše od 6,0 mm, njegovo razmerje dolžina/širina pa je večje od 2 in manjše od 3;

(ii)      dolgozrnati riž B, pomeni riž, katerega zrno je daljše od 6,0 mm, njegovo razmerje dolžina/širina pa je 3 ali več.

(d)     „Meritve zrna“ pomeni meritve zrna pri brušenem rižu po naslednji metodi:

(i)      vzemite reprezentativni vzorec iz proizvodne serije;

(ii)      presejte vzorec, tako da dobite samo cela zrna, vključno z nezrelimi;

(iii)     opravite dve meritvi, vsakič na 100 zrnih, in izračunajte povprečje;

(iv)     rezultat izrazite v milimetrih, zaokroženo na eno decimalno mesto.

3.      „Lomljeni riž“ pomeni drobce zrn, katerih dolžina ne presega treh četrtin povprečne dolžine celih zrn.

II.           Za zrna in lomljena zrna, ki niso neoporečne kakovosti, se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

A.      „Cela zrna“ pomeni zrna, s katerih je bil odstranjen samo del konice, ne glede na značilnosti, pridobljene v posameznih stopnjah brušenja.

B.      „Okrušena zrna“ pomeni zrna, s katerih je bila odstranjena cela konica.

C.      „Lomljena zrna ali delci“ pomeni zrna, s katerih je bil odstranjen delček, ki je večji od konice; med lomljena zrna spadajo:

– velika lomljena zrna (delci zrna, ki so dolgi najmanj toliko kot polovica zrna, vendar ne tvorijo celega zrna),

– srednja lomljena zrna (delci zrna, ki so dolgi najmanj toliko kot četrtina dolžine zrna, vendar manjši od minimalne dolžine „velikih lomljenih zrn“),

– drobna lomljena zrna (delci zrna, ki so krajši od četrtine dolžine zrna, vendar preveliki, da bi šli skozi sito z 1,4 mm mrežo),

– drobci (majhni koščki ali delčki zrna, ki gredo lahko skozi sito z 1,4 mm mrežo); razcepljeno zrno (koščki, nastali z vzdolžno delitvijo zrna) spada pod to opredelitev.

D.      „Nezrela zrna“ pomeni zrna, ki niso popolnoma zrela.

E.      „Zrna, ki so naravno deformirana,“ pomeni zrna, ki so naravno deformirana, dedno ali ne, v primerjavi z morfološkimi lastnostmi, značilnimi za določeno sorto.

F.      „Kredasta zrna“ pomeni zrna, katerih najmanj tri četrtine površine zgleda neprosojno in kredasto.

G.      „Zrna z rdečimi progami“ pomeni zrna, ki zaradi ostankov semenskega mešička kažejo vzdolžne rdeče proge, ki so različno intenzivne in obarvane.

H.      „Pikasta zrna“ pomeni zrna, na katerih se kaže dobro označen, majhen krogec temne barve bolj ali manj pravilne oblike; med pikasta zrna spadajo tudi zrna, ki imajo neizrazite črne proge samo na površini; proge in pike ne smejo imeti rumenega ali temnega žarnega venca.

I.       „Zrna z madeži“ pomeni zrna, katerih naravna barva je na manjši površini vidno spremenjena; madeži so lahko različnih barv (črnkasti, rdečkasti, rjavi); globoke temne proge se prav tako štejejo med madeže. Če je barva madežev dovolj intenzivna (črna, rožnata, rdečkasto rjava), da je takoj opazna, in če pokriva površino, ki ni manjša od polovice površine zrna, je treba zrna šteti za rumena zrna.

J.       „Rumena zrna“ pomeni zrna, katerih naravna barva se je v celoti ali delno spremenila, vendar ne z barvanjem, tako da je njihov ton v barvi limone ali oranžno rumen.

K.     „Zrna jantarne barve“ pomeni zrna, katerih barva se je po vsej površini rahlo in enotno spremenila, vendar ne z barvanjem; zaradi tega se je barva zrn spremenila v svetlo jantarno rumeno barvo.

Del II: Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem hmelja

1.           „Hmelj“ pomeni posušeno socvetje, imenovano tudi storžek, (ženske) vzpenjajoče se rastline hmelja (humulus lupulus); ta socvetja, ki so zelenkasto rumene barve in jajčaste oblike, imajo pecelj, njihova najdaljša dolžina se giblje med 2 in 5 cm;

2.           „hmelj v prahu“ pomeni proizvod, pridobljen z mletjem hmelja, ki vsebuje vse njegove naravne sestavine;

3.           „hmelj v prahu z višjo vsebnostjo lupulina“ pomeni proizvod, pridobljen z mletjem hmelja po predhodni mehanski odstranitvi dela listov, pecljev, lističev storžka in vretenc;

4.           „hmeljni ekstrakt“ pomeni koncentrirane proizvode, pridobljene z delovanjem topila na hmelj ali na hmelj v prahu;

5.           „mešani hmeljni proizvodi“ pomenijo mešanico dveh ali več proizvodov iz točk 1 do 4.

Del III: Opredelitve pojmov v zvezi z vinskim sektorjem

V zvezi z vinsko trto

1.           „Izkrčitev“ pomeni popolno odstranitev vseh rastlin vinske trte na površini, zasajeni z vinsko trto.

2.           „Zasaditev“ pomeni dokončno zasaditev rastlin vinske trte ali delov rastlin vinske trte, bodisi cepljenih ali necepljenih, za pridelavo grozdja ali vzpostavitev matičnega nasada za cepiče.

3.           „Precepljanje“ pomeni cepljenje vinske trte, ki je že bila cepljena.

V zvezi s proizvodom

4.           „Sveže grozdje“ pomeni plod vinske trte, ki se uporablja za pridelavo vina, zrel ali tudi delno sušen, ki ga je mogoče zdrozgati ali stisniti z običajnimi kletarskimi postopki in lahko začne spontano alkoholno vreti.

5.           „Sveži grozdni mošt, pri katerem je vrenje ustavljeno z dodatkom alkohola“ pomeni proizvod, ki:

(a)     ima dejanski delež alkohola najmanj 12 vol. % in največ 15 vol. %;

(b)     je pridobljen tako, da se delno prevretemu grozdnemu moštu, ki ima naravni delež alkohola najmanj 8,5 vol. % in izvira izključno iz sort vinske trte, ki jih je mogoče razvrstiti v skladu s členom 63(2), doda:

(i)      bodisi nevtralni alkohol, ki izvira iz vina, vključno z alkoholom, pridobljenim z destilacijo sušenega grozdja, katerega dejanski delež alkohola je najmanj 96 vol. %,

(ii)      ali neprečiščeni proizvod, pridobljen z destilacijo vina, katerega dejanski delež alkohola je najmanj 52 vol. % in največ 80 vol. %.

6.           „Grozdni sok“ pomeni tekoči, neprevreti, toda za vrenje sposobni proizvod, ki:

(a)     je pridobljen z ustreznim postopkom, da je nespremenjen primeren za porabo;

(b)     je pridobljen iz svežega grozdja ali grozdnega mošta ali z razredčenjem. Kadar je pridobljen z razredčenjem, se razredči zgoščeni grozdni mošt ali zgoščeni grozdni sok.

Dovoljeni dejanski najvišji delež alkohola grozdnega soka je do 1 vol. %.

7.           „Zgoščeni grozdni sok“ je nekaramelizirani grozdni sok, dobljen z delnim sušenjem grozdnega soka s katero koli priznano metodo, razen neposrednega segrevanja, tako da vrednost, izmerjena na refraktometru v skladu s predpisano metodo pri temperaturi 20 °C, ni nižja od 50,9 %.

Dovoljeni dejanski najvišji delež alkohola zgoščenega grozdnega soka je do 1 vol. %.

8.           „Vinske droži“ pomenijo ostanke:

(a)     ki se kopičijo v posodi z vinom po vrenju, med skladiščenjem ali po odobrenem postopku obdelave;

(b)     ki nastanejo s filtriranjem ali centrifugiranjem proizvoda iz točke (a);

(c)     ki se kopičijo v posodah z grozdnim moštom med shranjevanjem ali po odobrenem postopku obdelave ali

(d)     ki nastanejo s filtriranjem ali centrifugiranjem proizvoda iz točke (c).

9.           „Grozdne tropine“ pomeni prevreti ali neprevreti ostanek po stiskanju svežega grozdja.

10.         „Piquette“ pomeni proizvod, pridobljen:

(a)     z vrenjem neobdelanih grozdnih tropin, namočenih v vodi; ali

(b)     z izpiranjem prevretih grozdnih tropin z vodo.

11.         „Vino, alkoholizirano za destilacijo“ pomeni proizvod, ki:

(a)     ima dejanski delež alkohola najmanj 18 vol. % in največ 24 vol. %;

(b)     je pridobljen izključno tako, da se vinu, ki ne vsebuje ostanka sladkorja, doda neprečiščeni proizvod destilacije vina, katerega dejanski delež alkohola je največ 86 vol. %; ali

(c)     ima največjo vsebnost hlapnih kislin, izraženih kot ocetna kislina, 1,5 grama na liter.

12.         „Cuvée“ pomeni:

(a)     grozdni mošt;

(b)     vino ali

(c)     mešanico različnih vrsta grozdnega mošta in/ali vin z različnimi lastnostmi,

namenjeno za pripravo določene vrste penečih vin.

Delež alkohola

13.         „Dejanski volumenski delež alkohola“ pomeni število volumenskih enot čistega alkohola, ki ga pri temperaturi 20 °C vsebuje 100 volumenskih enot proizvoda pri tej temperaturi.

14.         „Potencialni volumenski delež alkohola“ pomeni število volumenskih enot čistega alkohola pri temperaturi 20 °C, ki se lahko tvorijo s popolnim prevrenjem sladkorja, vsebovanega v 100 volumskih enotah proizvoda pri tej temperaturi.

15.         „Skupni volumenski delež alkohola“ pomeni vsoto dejanskega in potencialnega deleža alkohola.

16.         „Naravni volumenski delež alkohola“ pomeni celotni volumenski delež alkohola proizvoda pred kakršno koli obogatitvijo.

17.         „Dejanski masni delež alkohola“ pomeni število kilogramov čistega alkohola, ki jih vsebuje 100 kilogramov proizvoda.

18.         „Potencialni masni delež alkohola“ pomeni število kilogramov čistega alkohola, ki se lahko tvorijo s popolnim prevrenjem sladkorja, vsebovanega v 100 kilogramih proizvoda.

19.         „Skupni masni delež alkohola“ pomeni vsoto dejanskega in potencialnega deleža alkohola.

Del IV: Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem govejega in telečjega mesa

1.           „Govedo“ pomeni žive živali vrste domače govedo, ki spada pod oznake KN ex 0102 10, 0102 90 05 do 0102 90 79;

2.           „odraslo govedo“ pomeni goveje živali, stare 8 mesecev ali več.

Del V: Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem mleka in mlečnih proizvodov

Za izvajanje tarifne kvote za maslo s poreklom iz Nove Zelandije izraz „izdelano neposredno iz mleka ali smetane“ ne izključuje masla, izdelanega iz mleka ali smetane brez uporabe skladiščenih materialov, v enem samem, samozadostnem in neprekinjenem postopku, med katerim gre lahko smetana skozi stopnjo koncentrirane mlečne maščobe in/ali frakcioniranja takšne mlečne maščobe.

Del VI: Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem jajc

1.           „Jajca v lupini“ pomenijo perutninska jajca v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana, razen valilna jajc, navedena pod 2;

2.           „valilna jajca“ pomenijo perutninska valilna jajca;

3.           „celi proizvodi“ pomenijo ptičja jajca brez lupine, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih, primerna za človeško prehrano;

4.           „ločeni proizvodi“ pomenijo rumenjake ptičjih jajc, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih, primerne za prehrano ljudi.

Del VII: Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem perutninskega mesa

1.           „Živa perutnina“ pomeni žive kokoši, race, gosi, purane in pegatke, ki tehtajo več kot 185 gramov;

2.           „piščanci“ pomenijo žive kokoši, race, gosi, purane in pegatke, ki tehtajo manj kot 185 gramov;

3.           „zaklana perutnina“ pomeni mrtve kokoši vrste gallus domesticus, race, gosi, purane in pegatke, cele, z drobovino ali brez nje;

4.           „predelani proizvodi“ pomenijo naslednje:

(a)     proizvode iz točke (a) dela XX Priloge I;

(b)     proizvode iz točke (b) dela XX Priloge I, razen zaklane perutnine in užitnih klavničnih odpadkov, imenovanih „kosi perutnine“;

(c)     užitne klavnične odpadke iz točke (b) dela XX Priloge I;

(d)     proizvode iz točke (c) dela XX Priloge I;

(e)     proizvode iz točk (d) in (e) dela XX Priloge I;

(f)      proizvode iz točke (f) dela XX Priloge I, razen proizvodov, zajetih pod oznaki KN 1602 20 11 in 1602 20 19.

Del VIII: Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem čebelarstva

1.           „Med“ pomeni naravno sladko snov, ki jo izdelajo čebele Apis mellifera iz nektarja cvetov, izločkov živih delov rastlin ali izločkov sesajočih žuželk na živih delih rastlin, ki jih čebele zberejo, predelajo s pomešanjem z določenimi lastnimi snovmi, ga shranijo, mu odvzamejo vodo in pustijo dozoreti v satju.

Glavne vrste medu so:

(a)     glede na izvor:

(i)      cvetlični med ali nektar: med, pridobljen iz nektarja cvetov;

(ii)      med iz mane: med, pridobljen predvsem iz izločkov sesajočih žuželk (Hemiptera) na živih delih rastlin ali izločkov živih delov rastlin;

(b)     glede na način proizvodnje in/ali predstavitve:

(iii)     med v satju: med, ki ga čebele hranijo v novozgrajenem satju brez zalege ali v tankih osnovnih ploščah satja iz čistega čebeljega voska in se daje v promet v celih pokritih satih ali kot del teh satov;

(iv)     med s satjem ali deli satja v medu: med, ki vsebuje enega ali več kosov satja v medu;

(v)     samotok (odtočeni med): med, pridobljen z iztekanjem medu iz odkritih satov brez zalege;

(vi)     točeni med: med, pridobljen s centrifugiranjem odkritih satov brez zalege;

(vii)    prešani med: med, pridobljen s stiskanjem satov brez zalege, brez uporabe ali z uporabo zmerne toplote, ki ne presega 45 °C;

(viii)   filtrirani med: med, pridobljen tako, da se pri odstranjevanju tujih anorganskih ali organskih primesi odstrani tudi znaten del cvetnega prahu.

„Pekovski med“ pomeni med, ki:

(a)     je primeren za industrijsko uporabo ali kot sestavina drugih živil, ki se nato predelujejo in

(b)     lahko:

– ima tuj okus ali vonj ali

– začenja fermentirati oziroma je že fermentiral ali

– je bil pregret.

2.           „Čebelji proizvodi“ pomeni med, čebelji vosek, matični mleček, propolis ali cvetni prah.

PRILOGA III STANDARDNA KAKOVOST RIŽA IN SLADKORJA IZ ČLENA 7

A.           Standardna kakovost za neoluščeni riž

Neoluščen riž standardne kakovosti:

(a)     je zdrave in neoporečne tržne kakovosti, brez vonja;

(b)     z vsebnostjo vlage največ 13 %;

(c)     ima donos dobro brušenega riža 63 mas. % v celih zrnih (z odstopanjem 3 % okrušenih zrn), od katerih predstavljajo mas. % dobro brušenih riževih zrn, ki niso neoporečne kakovosti:

kredasta zrna neoluščenega riža pod oznakama KN 1006 10 27 in KN 1006 10 98 || 1,5 %

kredasta zrna neoluščenega riža, ki ne spada pod oznaki KN 1006 10 27 in KN 1006 10 98: || 2,0 %

zrna z rdečimi progami || 1,0 %

pikasta zrna || 0,50 %

zrna z madeži || 0,25 %

rumena zrna || 0,02 %

zrna jantarne barve || 0,05 %

B.           Standardne kakovosti za sladkor

I.       Standardne kakovosti za sladkorno peso

Sladkorna pesa standardne kakovosti:

(a)     je zdrave in neoporečne tržne kakovosti;

(b)     ima na prevzemnem mestu 16 % vsebnost sladkorja.

II.      Standardna kakovost za beli sladkor

1.       Beli sladkor standardne kakovosti ima naslednje značilnosti:

(a)     zdravo, izvirno in tržno kakovost; je suh, iz homogenih kristalov v zrnih, sipek;

(b)     minimalno polarizacijo: 99,7;

(c)     najvišjo vsebnost vlage: 0,06 %;

(d)     najvišjo vsebnost invertnega sladkorja: 0,04 %,

(e)     število točk, ugotovljenih v skladu s točko 2, ne presega 22 točk ter ne presega naslednjih vrednosti:

          15 točk za vsebnost pepela,

          9 točk za tip barve, ki se izračuna z uporabo metode Inštituta za kmetijsko tehnologijo iz Braunschweiga (v nadaljnjem besedilu „metoda Braunschweig“),

          6 točk za obarvanje raztopine, ki se izračuna z uporabo metode Mednarodnega odbora za enotne metode analiziranja sladkorja (v nadaljnjem besedilu „metoda ICUMSA“).

2.       Ena točka ustreza:

(a)     0,0018 % vsebnosti pepela, ki se izračuna z uporabo metode ICUMSA pri 28 o Brix;

(b)     0,5 enote tipa barve, ki se izračuna z uporabo metode Braunschweig;

(c)     7,5 enote za obarvanje raztopine, ki se izračuna z uporabo metode ICUMSA.

3.       Metode za določanje faktorjev iz točke 1 so enake tistim, ki se uporabljajo za določanje navedenih faktorjev pri intervencijskih ukrepih.

III.     Standardna kakovost za surovi sladkor

1.       Surovi sladkor standardne kakovosti je sladkor, katerega donos v belem sladkorju znaša 92 %.

2.       Donos surovega pesnega sladkorja se izračuna tako, da se od stopnje polarizacije navedenega sladkorja odšteje:

(a)     odstotek vsebnosti pepela, pomnožen s štiri;

(b)     odstotek vsebnosti invertnega sladkorja, pomnožen z dve;

(c)     število 1.

3.       Donos surovega trsnega sladkorja se izračuna tako, da se od stopnje polarizacije navedenega sladkorja, pomnožene z dve, odšteje 100.

PRILOGA IV PRORAČUNSKA SREDSTVA ZA PODPORNE PROGRAME IZ ČLENA 41(1)

v 1 000 EUR na proračunsko leto

BG || 26 762

CZ || 5 155

DE || 38 895

EL || 23 963

ES || 353 081

FR || 280 545

IT || 336 997

CY || 4 646

LT || 45

LU || 588

HU || 29 103

MT || 402

AT || 13 688

PT || 65 208

RO || 42 100

SI || 5 045

SK || 5 085

UK || 120

PRILOGA V MEDNARODNE ORGANIZACIJE IZ ČLENA 56(3)

- Codex Alimentarius

- Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo

PRILOGA VI OPREDELITVE, OZNAČEVANJE IN PRODAJNE OZNAKE PROIZVODOV IZ ČLENA 60

V tej prilogi je prodajna oznaka ime, pod katerim se živilo prodaja, v smislu člena 5(1) Direktive 2000/13/ES.

Del I. Meso, pridobljeno iz goveda, starega največ dvanajst mesecev

I.            Opredelitev pojmov

V tem delu te priloge „meso“ pomeni vsak trup, meso s kostmi ali brez njih ter razrezane ali nerazrezane klavnične proizvode, namenjene prehrani ljudi, ki so pridobljeni iz goveda, starega največ dvanajst mesecev, in sicer sveže, ohlajeno ali zamrznjeno meso ne glede na to ali je pakirano oziroma embalirano ali ne.

Ob zakolu izvajalci pod nadzorom pristojnega organa vsa goveda, stara dvanajst mesecev ali manj, razvrstijo v eno od naslednjih dveh kategorij:

(A)         Kategorija V : govedo, staro manj kot 8 mesecev

Identifikacijska črka kategorije: V;

(B)         Kategorija Z: govedo, starejše od 8 mesecev in mlajše od 12 mesecev

Identifikacijska črka kategorije: Z.

II.          Prodajne oznake

1.           Meso, pridobljeno iz goveda, starega največ dvanajst mesecev, se v državah članicah trži samo pod naslednjo(-imi) prodajno(-imi) oznako(-ami), določeno(-enimi) za vsako državo članico:

(A)    Meso, pridobljeno iz goveda, starega največ osem mesecev [(identifikacijska črka kategorije: V):

Država trženja || Prodajne oznake, ki jih je treba uporabiti

Belgija || veau, viande de veau/kalfsvlees/Kalbfleisch

Bolgarija || месо от малки телета

Češka || Telecí

Danska || Lyst kalvekød

Nemčija || Kalbfleisch

Estonija || Vasikaliha

Grčija || μοσχάρι γάλακτος

Španija || Ternera blanca, carne de ternera blanca

Francija || veau, viande de veau

Irska || Veal

Italija || vitello, carne di vitello

Ciper || μοσχάρι γάλακτος

Latvija || Teļa gaļa

Litva || Veršiena

Luksemburg || veau, viande de veau/Kalbfleisch

Madžarska || Borjúhús

Malta || Vitella

Nizozemska || Kalfsvlees

Avstrija || Kalbfleisch

Poljska || Cielęcina

Portugalska || Vitela

Romunija || carne de vițel

Slovenija || Teletina

Slovaška || Teľacie mäso

Finska || vaalea vasikanliha/ljust kalvkött

Švedska || ljust kalvkött

Združeno kraljestvo || Veal

(B)    Meso, pridobljeno iz goveda, starega najmanj osem in največ dvanajst mesecev [(identifikacijska črka kategorije: Z):

Država trženja || Prodajne oznake, ki jih je treba uporabiti

Belgija || jeune bovin, viande de jeune bovin/jongrundvlees/Jungrindfleisch

Bolgarija || Телешко месо

Češka || hovězí maso z mladého skotu

Danska || Kalvekød

Nemčija || Jungrindfleisch

Estonija || noorloomaliha

Grčija || νεαρό μοσχάρι

Španija || Ternera, carne de ternera

Francija || jeune bovin, viande de jeune bovin

Irska || rosé veal

Italija || vitellone, carne di vitellone

Ciper || νεαρό μοσχάρι

Latvija || jaunlopa gaļa

Litva || Jautiena

Luksemburg || jeune bovin, viande de jeune bovin/Jungrindfleisch

Madžarska || Növendék marha húsa

Malta || Vitellun

Nizozemska || rosé kalfsvlees

Avstrija || Jungrindfleisch

Poljska || młoda wołowina

Portugalska || Vitelão

Romunija || carne de tineret bovin

Slovenija || meso težjih telet

Slovaška || mäso z mladého dobytka

Finska || vasikanliha/kalvkött

Švedska || Kalvkött

Združeno kraljestvo || Beef

2.           Prodajne oznake iz točke 1 se lahko dopolnijo z navedbo imena ali oznake zadevnih delov mesa ali klavničnega proizvoda.

3.           Prodajne oznake, navedene v kategoriji V dela A tabele iz točke 1, in vsa nova imena, izpeljana iz teh prodajnih oznak, se uporabljajo le, če so izpolnjene vse zahteve iz te priloge.

Predvsem se izrazi „veau“, „telecí“, „Kalb“, „μοσχάρι“, „ternera“, „kalv“, „veal“, „vitello“, „vitella“, „kalf“, „vitela“ in „teletina“ ne uporabijo v prodajni oznaki in ne navedejo na etiketi mesa, pridobljenega iz goveda, starega več kot dvanajst mesecev.

4.           Pogoji iz točke 1 se ne uporabljajo za meso, pridobljeno iz goveda, za katerega je bila pred 29. junijem 2007 registrirana zaščitena označba porekla ali geografska označba v skladu z Uredbo (ES) št. 510/2006.

Del II. Proizvodi iz grozdnih jagod

(1)     Vino

         Vino je proizvod, pridobljen izključno s popolnim ali delnim alkoholnim vrenjem iz svežega zdrozganega ali nezdrozganega grozdja ali iz grozdnega mošta.

Vino:

(a)     ima ne glede na uporabo postopkov, določenih v oddelku B dela I Priloge VII dejanski delež alkohola najmanj 8,5 vol. %, če vino izvira izključno iz grozdja vinorodnih con A in B iz Dodatka k tej prilogi, in najmanj 9 vol. % v drugih vinorodnih conah;

(b)     ima z odstopanjem od minimalnega dejanskega deleža alkohola, ki se sicer uporablja, kadar ima zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, ne glede na uporabo postopkov, določenih v oddelku B dela I Priloge VII, dejanski delež alkohola najmanj 4,5 vol. %;

(c)     ima skupni volumenski delež alkohola najmanj 15 vol. %. Z odstopanjem:

– zgornja meja skupnega deleža alkohola se lahko poviša do 20 vol. % za vina z nekaterih vinorodnih območij v Uniji, ki jih Komisija določi z delegiranimi akti na podlagi člena 59(1), ki so pridelana brez vsake obogatitve,

– zgornja meja skupnega deleža alkohola lahko presega 15 vol. % za vina z zaščiteno označbo porekla, ki so bila pridelana brez obogatitve;

(d)     ima, razen pri odstopanjih, ki jih Komisija lahko sprejme z delegiranimi akti na podlagi člena 59(1), skupno vsebnost kisline, izražene kot vinska kislina, najmanj 3,5 gramov na liter ali 46,6 miliekvivalentov na liter.

         „Retsina“ je vino, pridelano izključno na geografskem območju Grčije, iz grozdnega mošta, obdelanega s smolo alepskega bora. Uporaba smole alepskega bora je dovoljena samo za pridobivanje vina „retsina“ pod pogoji, ki jih določajo veljavni grški predpisi.

         Z odstopanjem od točke (b) se „Tokaji eszencia“ in „Tokajská esencia“ štejeta za vino.

         Vendar lahko države članice ne glede na člen 60(2) dovolijo uporabo izraza „vino“, če:

(a)     je v sestavljenem imenu navedeno tudi ime sadja in se sestavljeno ime uporablja za trženje proizvodov, pridobljenih z vrenjem sadja, ki ni grozdje; ali

(b)     je del sestavljenega imena.

         Izogibati se je treba zamenjevanju s proizvodi, ki spadajo v kategorije vina iz te priloge.

(2)     Mlado vino, ki je še v vrenju

         Mlado vino, ki je še v vrenju, je proizvod, pri katerem alkoholno vrenje še ni končano in še ni ločeno od svojih droži.

(3)     Likersko vino

Likersko vino je proizvod:

(a)     katerega dejanski delež alkohola je najmanj 15 vol. % in največ 22 vol. %;

(b)     katerega skupni delež alkohola je najmanj 17,5 vol. %, razen nekaterih likerskih vin z označbo porekla ali geografsko označbo, navedenih na seznamu, ki ga Komisija pripravi z delegiranimi akti na podlagi člena 59(1);

(c)     ki je pridobljen iz:

– delno prevreti grozdni mošt,

– vina,

– kombinacije obeh proizvodov ali

– grozdnega mošta ali njegove mešanice z vinom za nekatera likerska vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, ki jih določi Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 59(1);

(d)     katerega izhodiščni naravni delež alkohola je najmanj 12 vol. %, razen pri nekaterih likerskih vinih z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, navedenih na seznamu, ki ga Komisija pripravi z delegiranimi akti na podlagi člena 59(1);

(e)     in z dodatkom:

(i)      posamezno ali v kombinaciji:

– nevtralnega alkohola vinskega izvora, vključno z alkoholom, pridobljenim z destilacijo sušenega grozdja, katerega dejanski delež alkohola je najmanj 96 vol. %,

– destilata iz vina ali sušenega grozdja, katerega dejanski delež alkohola je najmanj 52 vol. % in največ 86 vol. %;

(ii)      skupaj z enim ali več od naslednjih proizvodov, kadar je to primerno:

– zgoščeni grozdni mošt,

– kombinacija enega od proizvodov iz točke (e)(i) z grozdnim moštom iz prve in četrte alinee točke (c);

(f)      in z dodatkom, z odstopanjem od točke (e), če so to določena likerska vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, navedena na seznamu, ki ga Komisija pripravi z delegiranimi akti na podlagi člena 59(1):

(i)      vsak od proizvodov iz točke (e)(i), posamezno ali v kombinaciji; ali

(ii)      enega ali več od naslednjih proizvodov:

– vinskega destilata ali destilata iz sušenega grozdja z deležem alkohola najmanj 95 vol. % in največ 96 vol. %,

– žganja iz vina ali grozdnih tropin z dejanskim deležem alkohola najmanj 52 vol. % in največ 86 vol. %,

– žganja iz sušenega grozdja z dejanskim deležem alkohola najmanj 52 vol. % in manj kot 94,5 vol. %; in

(iii)    

z enim ali več od naslednjih proizvodov, kadar je to primerno:

– delno prevretim grozdnim moštom iz sušenega grozdja,

– zgoščenim grozdnim moštom, pridobljenim z neposrednim segrevanjem, ki razen te operacije ustreza opredelitvi zgoščenega grozdnega mošta,

– zgoščenim grozdnim moštom,

– kombinacijo enega od proizvodov iz točke (f)(ii) z grozdnega mošta iz prve in četrte alinee točke (c).

(4)     Peneče vino

Peneče vino je proizvod:

(a)     ki je pridobljen s primarnim ali sekundarnim alkoholnim vrenjem iz:

– svežega grozdja,

– grozdnega mošta ali

– vina;

(b)     pri katerem se ob odpiranju posode sprosti ogljikov dioksid, ki izvira izključno iz vrenja;

(c)     ki ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 °C zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida nadpritisk najmanj 3 bare; in

(d)     pri katerem je skupni delež alkohola cuvéeja, namenjenega za njegovo pridelavo, najmanj 8,5 vol. %.

(5)     Kakovostno peneče vino

Kakovostno peneče vino je proizvod:

(a)     ki je pridobljen s primarnim ali sekundarnim alkoholnim vrenjem iz:

– svežega grozdja,

– grozdnega mošta ali

– vina;

(b)     pri katerem se ob odpiranju posode sprosti ogljikov dioksid, ki izvira izključno iz vrenja;

(c)     ki ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 °C zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida nadpritisk najmanj 3,5 bare; in

(d)     pri katerem je skupni delež alkohola cuvéeja, namenjenega za njegovo pridelavo, najmanj 9 vol. %.

(6)     Kakovostno aromatično peneče vino

Kakovostno aromatično peneče vino je kakovostno peneče vino:

(a)     ki je, če predstavlja cuvée, pridobljeno z uporabo grozdnega mošta ali grozdnega mošta v vrenju, ki izvira iz posebnih sort vinske trte s seznama, ki ga Komisija pripravi z delegiranimi akti na podlagi člena 59(1).

          Kakovostna aromatična peneča vina, če predstavljajo cuvée in so tradicionalno pridelana z uporabo vin, Komisija določi z delegiranimi akti na podlagi člena 59(1);

(b)     ki ima v zaprti posodi pri temperaturi 20°C zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida nadpritisk najmanj 3 bare;

(c)     ki ima dejanski delež alkohola najmanj 6 vol. %; in

(d)     ki ima skupni delež alkohola najmanj 10 vol. %.

(7)     Gazirano peneče vino

Gazirano peneče vino je proizvod:

(a)     ki je pridobljen iz vina brez zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe;

(b)     pri katerem se ob odpiranju posode sprosti ogljikov dioksid, ki v celoti ali delno izvira iz dodatka tega plina; in

(c)     ki ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 °C zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida nadpritisk najmanj 3 bare.

(8)     Biser vino

Biser vino je proizvod, ki:

(a)     je pridobljen iz vina pod pogojem, da je skupni delež alkohola takega vina najmanj 9 vol. %;

(b)     ima dejanski delež alkohola najmanj 7 vol. %;

(c)     ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 °C zaradi notranjega raztopljenega ogljikovega dioksida nadpritisk najmanj 1 bar in največ 2,5 bara, in

(d)     je shranjen v posodah prostornine največ 60 litrov.

(9)     Gazirano biser vino

Gazirano biser vino je proizvod, ki:

(a)     je pridobljen iz vina;

(b)     ima dejanski volumenski delež alkohola najmanj 7 vol. % in skupni volumenski delež alkohola najmanj 9 vol. %;

(c)     ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 °C zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida, ki je delno ali v celoti dodan, nadpritisk najmanj 1 bar in največ 2,5 bara; in

(d)     je shranjen v posodah prostornine največ 60 litrov.

(10)   Grozdni mošt

         Grozdni mošt je tekoči proizvod, pridobljen naravno ali s fizikalnimi postopki iz svežega grozdja. Dovoljeni dejanski najvišji delež alkohola grozdnega mošta je do 1 vol. %.

(11)   Delno prevreti grozdni mošt

         Grozdni mošt v vrenju je proizvod, pridobljen z vrenjem grozdnega mošta z dejanskim deležem alkohola več kot 1 vol. %, vendar manj kakor tri petine skupnega volumenskega deleža alkohola.

(12)   Delno prevreti grozdni mošt iz sušenega grozdja

         Grozdni mošt iz sušenega grozdja v vrenju je proizvod, pridobljen z delnim vrenjem grozdnega mošta iz sušenega grozdja, ki ima skupno vsebnost sladkorja pred vrenjem najmanj 272 g na liter in naravni delež alkohola najmanj 8 vol. %. Ne glede na to nekatera vina, ki jih Komisija določi z delegiranimi akti na podlagi člena 59(1) in izpolnjujejo te zahteve, ne veljajo za delno prevreti grozdni mošt iz sušenega grozdja.

(13)   Zgoščeni grozdni mošt

         Zgoščeni grozdni mošt je nekaramelizirani grozdni mošt, ki je pridobljen z delnim izparevanjem grozdnega mošta s katero koli dovoljeno metodo, razen neposrednega segrevanja, tako da vrednost, izmerjena na refraktometru v skladu s predpisano metodo iz člena 62(3) in člena 68(d) g pri temperaturi 20 °C, ni nižja od 50,9 %.

         Dovoljeni dejanski najvišji delež alkohola zgoščenega grozdnega mošta je do 1 vol. %.

(14)   Prečiščeni zgoščeni grozdni mošt

         Prečiščeni zgoščeni grozdni mošt je tekoči nekaramelizirani proizvod, ki:

(a)     je pridobljen z delnim izparevanjem grozdnega mošta s katero koli dovoljeno metodo, razen neposrednega segrevanja, tako da vrednost, izmerjena na refraktometru v skladu s predpisano metodo iz tretjega pododstavka člena 62(3) in člena 68(d) pri temperaturi 20 °C, ni nižja od 61,7 %;

(b)     je bil razkisan in so bile druge sestavine, razen sladkorja, odstranjene z odobrenim postopkom obdelave;

(c)     ima naslednje lastnosti:

– pH največ 5 pri 25 °Brix,

– optično gostoto pri 425 nm za debelino 1 cm največ 0,100 v grozdnem moštu s koncentracijo 25 °Brix,

– vsebnost saharoze tako nizko, da je ni možno ugotoviti z določeno analizno metodo,

– Folin-Ciocalteau indeks največ 6,00 pri 25 °Brix,

– titracijsko kislost največ 15 miliekvivalentov na kilogram skupnega sladkorja,

– vsebnost žveplovega dioksida največ 25 miligramov na kilogram skupnega sladkorja,

– skupno vsebnost kationov največ 8 miliekvivalentov na kilogram skupnega sladkorja,

– prevodnost pri 25 °Brix in 20 °C največ 120 mikro-Siemens/cm,

– vsebnost hidroksimetilfurfurala največ 25 mg na kilogram skupnega sladkorja,

– navzočnost mesoinositola.

          Dovoljeni dejanski najvišji delež alkohola prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta je do 1 vol. %.

(15)   Vino iz sušenega grozdja

Vino iz sušenega grozdja je proizvod, ki:

(a)     je pridelan brez obogatitve iz grozdja, delno posušenega na soncu ali v senci;

(b)     ima skupni delež alkohola najmanj 16 vol. % in dejanski delež alkohola najmanj 9 vol. %; in

(c)     ima naravni delež alkohola najmanj 16 vol. % (ali 272 g sladkorja na liter).

(16)   Vino iz prezrelega grozdja

Vino iz prezrelega grozdja je proizvod, ki:

(a)     je pridelan brez obogatitve;

(b)     ima naravni delež alkohola najmanj 15 vol. %; in

(c)     ima skupni delež alkohola najmanj 15 vol. % in dejanski delež alkohola najmanj 12 vol. %.

Države članice lahko predpišejo čas staranja za ta proizvod.

(17)   Vinski kis

Vinski kis je kis, ki:

(a)     je pridobljen izključno iz vina z ocetnim kislinskim vrenjem; in

(b)     ima skupno vsebnost kisline, izražene kot ocetna kislina, najmanj 60 g na liter.

Del III. Mleko in mlečni proizvodi

1.      Izraz „mleko“ pomeni izključno običajni izloček prsnih žlez, pridobljen z eno ali več molžami brez kakršnega koli dodajanja ali odvzemanja.

Vendar se izraz „mleko“ lahko uporabi:

(a)     za mleko, ki je obdelano tako, da se njegova sestava ne spremeni, ali za mleko, katerega vsebnost maščobe je standardizirana v skladu z delom IV te priloge;

(b)     v povezavi z besedo ali besedami, ki poimenujejo vrsto, razred, izvor in/ali načrtovano uporabo takega mleka ali za opis fizične obdelave ali spreminjanja sestave mleka, pod pogojem, da je sprememba omejena na dodajanje in/ali odvzem naravnih sestavin mleka.

2.      Za namen te priloge „mlečni proizvodi“ pomenijo proizvode, pridobljene izključno iz mleka, pri čemer se razume, da se smejo dodati snovi, ki so potrebne za njihovo proizvodnjo pod pogojem, da se te snovi ne uporabljajo za delno ali popolno nadomeščanje katere koli sestavine mleka.

Izključno za mlečne proizvode se pridržijo:

(a)     naslednja imena, ki se uporabljajo na vseh stopnjah trženja:

(i)      sirotka,

(ii)      smetana,

(iii)     maslo,

(iv)     pinjenec,

(v)     masleno olje,

(vi)     kazeini,

(vii)    anhidridna mlečna maščoba (AMF),

(viii)   sir,

(ix)     jogurt,

(x)     kefir,

(xi)     kumis,

(xii)    viili/fil,

(xiii)   kisla smetana,

(xiv)   fil;

(b)     imena v smislu člena 5 Direktive 2000/13/ES, ki se dejansko uporabljajo za mlečne proizvode.

3.      Izraz „mleko“ in oznake, ki se uporabljajo za mlečne proizvode, se lahko uporabijo tudi v povezavi z besedo ali besedami, ki označujejo sestavljene proizvode, pri katerih noben del ne nadomesti in tudi ni namenjen, da bi nadomestil, katero koli sestavino mleka in pri katerih je mleko ali mlečni proizvod bistveni del tako glede kakovosti kot značilnosti proizvoda.

4.      Navede se poreklo mleka in mlečnih proizvodov, ki jih določi Komisija, če mleko ni kravje.

5.      Oznake iz točk 1, 2 in 3 tega dela se ne smejo uporabljati za noben proizvod, razen za proizvode iz navedene točke.

         Vseeno pa ta določba ne velja za označevanje proizvodov, katerih prava narava je jasna iz uveljavljene uporabe in/ali, kadar se poimenovanje očitno uporabi za opis značilne kakovosti proizvoda.

6.      V zvezi z proizvodi razen tistih, navedenih v točki 1, 2 in 3 tega dela, se ne smejo uporabiti nalepke, trgovinski dokumenti, reklamni material ali kakršnakoli oblika oglaševanja, kot je opredeljeno v členu 2 Direktive Sveta 2006/114/ES[48], ali kakršna koli oblika predstavitve, ki navaja, nakazuje ali namiguje, da je proizvod mlečni proizvod.

         Vendar se v zvezi z proizvodom, ki vsebuje mleko ali mlečne proizvode, poimenovanje „mleko“ ali oznake, navedene v drugem pododstavku točk (2) tega dela, lahko uporabljajo samo za opis osnovnih surovin in naštevanje sestavin v skladu z Direktivo 2000/13/ES.

Del IV. Mleko za prehrano ljudi iz oznake KN 0401

I.       Opredelitve pojmov

Za namene tega dela:

(a)     „mleko“ pomeni proizvod, dobljen z molžo ene ali več krav;

(b)     „konzumno mleko“ pomeni proizvode, navedene v točki III, namenjene dobavi potrošniku brez nadaljnje predelave;

(c)     „vsebnost maščobe“ pomeni masni delež mlečne maščobe v mleku, izražen v odstotkih;

(d)     „vsebnost beljakovin“ pomeni masni delež beljakovin v mleku, izražen v odstotkih (ki se dobi z množenjem s 6,38 skupne vsebnosti dušika v odstotkih).

II.      Dostava ali prodaja končnemu potrošniku

(1)     Končnemu potrošniku se lahko brez predelave dobavlja ali prodaja samo mleko, ki izpolnjuje zahteve, predpisane za konzumno mleko, neposredno ali s posredovanjem restavracij, bolnic, menz ali drugih podobnih masovnih oskrbovalcev.

(2)     Prodajne oznake, ki se uporabljajo za te proizvode, so oznake iz točke III tega dela. Te oznake se uporabljajo samo za proizvode iz navedene točke brez poseganja v njihovo uporabo v sestavljenih oznakah.

(3)     Države članice sprejmejo ukrepe za obveščanje potrošnikov o naravi in sestavi zadevnih proizvodov, kadar lahko pomanjkanje teh informacij povzroči zmedo.

III.     Konzumno mleko

1.       Za konzumno mleko se štejejo naslednji proizvodi:

(a)     surovo mleko: mleko, ki ni bilo segreto na temperaturo, višjo od 40 ºC, ali obdelano po postopku z enakim učinkom;

(b)     polnomastno mleko: toplotno obdelano mleko, ki glede vsebnosti maščob izpolnjuje eno od naslednjih zahtev:

(i)      standardizirano polnomastno mleko: mleko z vsebnostjo maščobe najmanj 3,50 % (m/m). Vendar lahko države članice predvidijo dodatno kategorijo polnega mleka z vsebnostjo maščobe 4,00 % (m/m) ali več,

(ii)      nestandardizirano polnomastno mleko: mleko z vsebnostjo maščobe, kakršno je imelo ob molži in pri katerem po molži vsebnost maščobe ni bila spremenjena z dodajanjem, odvzemanjem maščobe ali z mešanjem mleka, katerega naravna vsebnost maščobe je bila spremenjena. Vsebnost maščobe mora biti najmanj 3,50 % (m/m);

(c)     pol posneto mleko: toplotno obdelano mleko, katerega vsebnost maščobe znaša najmanj 1,50 % (m/m) in največ 1,80 % (m/m);

(d)     posneto mleko: toplotno obdelano mleko, katerega vsebnost maščobe znaša največ 0,50 % (m/m).

          Toplotno obdelano mleko, ki ni v skladu z zahtevami o vsebnosti maščobe iz točk (b), (c) in (d) prvega pododstavka, se šteje za konzumno mleko, če je vsebnost maščobe na embalaži jasno označena z eno decimalko in lahko berljiva v obliki „…. % maščobe“. Takšno mleko ne bo označeno kot polnomastno, polposneto ali posneto mleko.

2.       Ne da bi to vplivalo na točko 1(b)(ii), se dopuščajo samo naslednje spremembe:

(a)     naravna vsebnost maščobe se lahko spremeni z odvzemanjem ali dodajanjem smetane ali z dodajanjem polnomastnega mleka, pol posnetega mleka ali posnetega mleka;

(b)     obogatitev mleka z mlečnimi beljakovinami, mineralnimi solmi ali vitamini v skladu z Uredbo (ES) št. 1925/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom[49];

(c)     zmanjšanje vsebnosti laktoze z njeno pretvorbo v glukozo in galaktozo.

          Spremembe sestave mleka iz točk (b) in (c) so dovoljene samo, če so neizbrisno navedene na embalaži proizvoda, tako da so dobro vidne in čitljive. Vendar take navedbe ne odpravljajo obveznosti v zvezi z označevanjem hranilne vrednosti, ki ga predpisuje Direktiva Sveta 90/496/EGS[50]. Kjer se dodajo beljakovine, mora biti vsebnost beljakovin obogatenega mleka 3,8 % (m/m) ali več.

          Vendar pa države članice lahko omejijo ali prepovedo spremembe sestave mleka iz točk (b) in (c).

3.       Konzumno mleko:

(a)     ima zmrziščno točko blizu povprečne zmrziščne točke surovega mleka, zabeležene na območju izvora zbranega konzumnega mleka;

(b)     ima maso najmanj 1 028 gramov na liter mleka z vsebnostjo 3,5 % (m/m) maščobe pri temperaturi 20 °C ali enakovredno maso na liter mleka z drugačno vsebnostjo maščobe;

(c)     vsebuje najmanj 2,9 % (m/m) beljakovin pri mleku z vsebnostjo 3,5 % (m/m) maščobe ali ekvivalentno koncentracijo v primeru mleka z drugačno vsebnostjo maščobe.

Del V. Proizvodi iz sektorja perutninskega mesa

I.       Ta del te priloge velja za trženje v Uniji prek podjetij ali trgovanja nekaterih vrst in predstavitev perutninskega mesa ter pripravkov in proizvodov iz perutninskega mesa ali drobovine naslednjih vrst:

– gallus domesticus,

– race,

– gosi,

– purani,

– pegatke.

         Te določbe se uporabljajo tudi za perutninsko meso v slanici z oznako KN 0210 99 39.

II.      Opredelitve pojmov

(1)     „perutninsko meso“ pomeni perutninsko meso, primerno za človeško uporabo, ki ni bilo obdelano drugače kot s hladom;

(2)     „sveže perutninsko meso“ pomeni perutninsko meso, ki ni otrdelo zaradi postopka hlajenja, preden je bilo hranjeno na temperaturi nad – 2 °C in pod 4 °C. Vendar lahko države članice kljub temu določijo nekoliko različne temperaturne zahteve za najkrajši čas, potreben za razsek in ravnanje s svežim perutninskim mesom v maloprodajnih trgovinah ali obratih neposredno ob prodajnih mestih, kjer se razsek in ravnanje izvajata le za namene oskrbe potrošnikov neposredno na kraju samem;

(3)     „zamrznjeno perutninsko meso“ pomeni perutninsko meso, ki mora biti v okviru običajnega postopka zakola čim prej zamrznjeno in zmeraj hranjeno na temperaturi pod – 12 °C.

(4)     „hitro zamrznjeno perutninsko meso“ pomeni perutninsko meso, ki se zmeraj hrani na temperaturi pod –18 °C, in sicer v okviru odstopanj iz Direktive Sveta 89/108/EGS[51].

(5)     „pripravek iz perutninskega mesa“ pomeni perutninsko meso, vključno s perutninskim mesom, sesekljanim na koščke, ki so mu dodana druga živila, začimbe ali dodatki, ali je bilo obdelano s postopkom, ki ne spremeni notranje celične zgradbe mišičnih vlaken mesa;

(6)     „pripravek iz svežega perutninskega mesa“ pomeni pripravek iz perutninskega mesa, za katerega se uporabi sveže perutninsko meso.

          Vendar lahko države članice določijo nekoliko različne temperaturne zahteve za najkrajši čas, ki je potreben in kolikor je potreben, da se olajšata razsek in ravnanje v tovarni med proizvodnjo pripravkov iz svežega perutninskega mesa;

(7)     „proizvod iz perutninskega mesa“ pomeni mesni proizvod, kakor je opredeljen v točki 7.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004, za katerega se je uporabilo perutninsko meso.

Del VI. Mazave maščobe

Proizvodi iz člena 60 se ne smejo dobaviti ali brez predelave prepustiti končnemu uporabniku bodisi neposredno bodisi prek restavracij, bolnišnic, menz ali podobnih obratov, dokler ne izpolnijo pogojev iz Priloge.

Prodajne oznake teh proizvodov so določene v tem delu.

Prodajne oznake spodaj so rezervirane za proizvode, ki so opredeljeni z naslednjimi oznakami KN, in z vsebnostjo maščob vsaj 10 mas. %, vendar manj kot 90 mas. % maščobe.

(a)     mlečne maščobe pod oznakama KN 0405 in ex2106;

(b)     maščobe pod oznako KN ex1517;

(c)     maščobe rastlinskega in/ali živalskega izvora pod oznakama KN ex 1517 in ex 2106.

Vsebnost maščobe brez soli je vsaj dve tretjini suhe snovi.

Vendar se prodajne oznake uporabljajo samo za proizvode, ki ostanejo trdni pri temperaturi 20 °C in so primerni za mazanje.

Te opredelitve se ne uporabljajo za:

(a)     poimenovanja proizvodov, katerih prava narava je jasno razvidna iz uveljavljene uporabe in/ali kadar se oznake jasno uporabljajo za opis značilne kakovosti proizvoda;

(b)     zgoščene proizvode (maslo, margarina, mešanice) z vsebnostjo maščobe 90 % ali več.

Skupina maščob || Prodajne oznake || Skupine proizvodov

Opredelitve pojmov || Dodaten opis kategorije z navedbo % vsebnosti maščobe na težo

A. Mlečne maščobe Proizvodi v obliki trdne, voljne emulzije, pretežno vrste voda v olju, pridobljeni izključno iz mleka in/ali nekaterih mlečnih proizvodov, pri katerih je maščoba bistvena vrednostna sestavina. Vendar se lahko dodajo druge snovi, potrebne za njihovo izdelavo, če navedene snovi niso uporabljene za namene zamenjave mlečnih sestavin deloma ali v celoti. || 1. Maslo 2. Tričetrtmastno maslo (*) 3. Polmastno maslo (**) 4. Mlečni namaz X % || Proizvod z vsebnostjo mlečne maščobe ne manj kot 80 % vendar manj kot 90 %, najvišjo vsebnostjo vode 16 % in najvišjo vsebnostjo 2 % suhe snovi mleka brez maščobe. Proizvod z vsebnostjo mlečne maščobe ne manj kot 60 %, vendar ne več kot 62 %. Proizvod z vsebnostjo mlečne maščobe ne manj kot 39 %, vendar ne več kot 41 %. Proizvod z naslednjimi vsebnostmi mlečne maščobe: -        manj kot 39 %; -        več kot 41 %, vendar manj kot 60 %, -        več kot 62 %, vendar manj kot 80 %.

B. Maščobe Proizvodi v obliki trdne, voljne emulzije, pretežno vrste voda v olju, pridobljenih iz trdnih in/ali tekočih rastlinskih in/ali živalskih maščob primernih za prehrano ljudi, z vsebnostjo mlečne maščobe največ 3 % ali vsebnostjo maščobe. || 1. Margarina 2. Tričetrtmastna margarina (***) 3. Polmastna margarina (****) 4. Mastni namazi X % || Proizvod, pridobljen iz rastlinskih in/ali živalskih maščob z vsebnostjo maščobe ne manj kot 80 %, vendar manj kot 90 %. Proizvod, pridobljen iz rastlinskih in/ali živalskih maščob z vsebnostjo maščobe ne manj kot 60 % vendar ne več kot 62 %. Proizvod, pridobljen iz rastlinskih in/ali živalskih maščob, z vsebnostjo maščobe ne manj kot 39 % vendar ne več kot 41 %. Proizvod, pridobljen iz rastlinskih in/ali živalskih maščob z naslednjo vsebnostjo maščob: -       manj kot 39 %; -       več kot 41 %, vendar manj kot 60 %, -       več kot 62 %, vendar manj kot 80 %.

Skupina maščob || Prodajne oznake || Skupine proizvodov

Opredelitve pojmov || Dodaten opis kategorije z navedbo % vsebnosti maščobe na težo

C. Maščobe, sestavljene iz rastlinskih in/ali živalskih proizvodov Proizvodi v obliki trdne, voljne emulzije, pretežno vrste voda v olju, pridobljenih iz trdnih in/ali tekočih rastlinskih in/ali živalskih maščob primernih za prehrano ljudi, z vsebnostjo mlečne maščobe med 10 % in 80 % vsebnosti maščobe. || 1. Mešanica 2. Tričetrtmastna mešanica (*****) 3. Polmastna mešanica (******) 4. Mešani namaz X % || Proizvod, pridobljen iz mešanice rastlinskih in/ali živalskih maščob z vsebnostjo maščobe ne manj kot 80 %, vendar manj kot 90 %. Proizvod, pridobljen iz mešanice rastlinskih in/ali živalskih maščob z vsebnostjo maščobe ne manj kot 60 %, vendar ne več kot 62 %. Proizvod, pridobljen iz mešanice rastlinskih in/ali živalskih maščob z vsebnostjo maščobe ne manj kot 39 %, vendar ne več kot 41 %. Proizvod, pridobljen iz mešanice rastlinskih in/ali živalskih maščob z naslednjo vsebnostjo maščob: -       manj kot 39 %; -       več kot 41 %, vendar manj kot 60 %, -       več kot 62 %, vendar manj kot 80 %.

(*)             Ustreza „smør 60“ v danščini. (**)           Ustreza „smør 40“ v danščini. (***)         Ustreza „margarine 60“ v danščini. (****)       Ustreza „margarine 40“ v danščini. (*****)     Ustreza „blandingsprodukt 60“ v danščini. (******)   Ustreza „blandingsprodukt 40“ v danščini.

Opomba: Sestavina mlečne maščobe proizvodov iz tega dela se lahko spremeni le s fizikalnimi postopki.

Del VII. Poimenovanja in opredelitve oljčnih olj in olj iz oljčnih tropin

Uporaba poimenovanj in opredelitev oljčnih olj in olj iz oljčnih tropin iz tega dela je obvezna pri trženju zadevnih proizvodov znotraj Unije, in v trgovini s tretjimi državami, če je to skladno z obveznimi mednarodnimi predpisi.

V maloprodaji je dovoljeno tržiti le olja iz točk 1(a) in (b), 3 in 6 tega dela.

(1)     DEVIŠKA OLJČNA OLJA

         Olja, pridobljena iz plodov oljk izključno z mehanskimi ali drugimi fizikalnimi sredstvi, ki ne povzročijo sprememb olja, niso bila drugače obdelana, razen oprana, prelita, centrifugirana ali filtrirana, razen olj, pridobljenih z uporabo topil ali pripomočkov s kemičnim ali biokemičnim delovanjem ali s postopkom reesterifikacije ter kakršnih koli mešanic z drugimi vrstami olja.

         Deviška oljčna olja so razvrščena in opisana izključno na naslednji način:

(a)     Ekstra deviško oljčno olje

          Deviško oljčno olje, ki ima največjo vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, 0,8 g na 100 g in druge značilnosti, ki so skladne z značilnostmi, določenimi za to kategorijo.

(b)     Deviško oljčno olje

          Deviško oljčno olje, ki ima največjo vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, 2 g na 100 g in druge značilnosti, ki so skladne z značilnostmi, določenimi za to kategorijo.

(c)     Oljčno olje lampante

          Deviško oljčno olje, ki ima vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, več kakor 2 g na 100 g in/ali druge značilnosti, ki so skladne z značilnostmi, določenimi za to kategorijo.

(2)     RAFINIRANO OLJČNO OLJE

         Oljčno olje, pridobljeno z rafiniranjem deviškega oljčnega olja, ki ima vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, več kakor 0,3 g na 100 g in druge značilnosti, ki so skladne z značilnostmi, določenimi za to kategorijo.

(3)     OLJČNO OLJE – MEŠANICA RAFINIRANEGA OLJČNEGA OLJA IN DEVIŠKIH OLJČNIH OLJ

         Oljčno olje, pridobljeno z mešanjem rafiniranega deviškega oljčnega olja in deviškega oljčnega olja razen oljčnega olja lampante, ki ima vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, največ 1 g na 100 g in druge značilnosti, ki so skladne z značilnostmi, določenimi za to kategorijo.

(4)     SUROVO OLJE IZ OLJČNIH TROPIN

         Olje, ki je pridobljeno iz oljčnih tropin z obdelavo s topili ali fizičnimi sredstvi, ali olje, ki ustreza oljčnemu olju lampante, razen nekaterih opredeljenih značilnosti, in je skladno z drugimi značilnostmi, določenimi za to kategorijo; izključeno je olje, pridobljeno z reesterifikacijo, in mešanice z drugimi vrstami olja.

(5)     RAFINIRANO OLJE IZ OLJČNIH TROPIN

         Olje, ki je pridobljeno z rafiniranjem olja iz oljčnih tropin in ima vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, največ 0,3 g na 100 g in druge značilnosti, ki so skladne z značilnostmi, določenimi za to kategorijo.

(6)     OLJE IZ OLJČNIH TROPIN

         Olje, ki je pridobljeno z mešanjem rafiniranega olja iz oljčnih tropin in deviškega oljčnega olja, razen oljčnega olja lampante, in ima vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, največ 1 g na 100 g in druge značilnosti, ki so skladne z značilnostmi, določenimi za to kategorijo.

Dodatek k Prilogi VI (iz dela II) Vinorodne cone

Vinorodne cone so:

(1)          Vinorodna cona A obsega:

(a)     v Nemčiji: površine, zasajene z vinsko trto, razen tistih, ki so vključene v točko 2(a);

(b)     v Luksemburgu: vinorodno regijo Luksemburga;

(c)     v Belgiji, na Danskem, Irskem, Nizozemskem, Poljskem, Švedskem in v Združenem kraljestvu : vinorodna območja teh držav;

(d)     na Češkem: vinorodno regijo dežele Čechy.

(2)          Vinorodna cona B obsega:

(a)     v Nemčiji: površine, zasajene z vinsko trto na določenem pridelovalnem območju Baden;

(b)     v Franciji: površine, zasajene z vinsko trto v departmajih, ki niso navedeni v tej prilogi, in v naslednjih departmajih:

– v Alzaciji: Bas-Rhin, Haut-Rhin,

– v Loreni : Meurthe-et-Moselle, Meuse, Moselle, Vosges,

– v Šampaniji: Aisne, Aube, Marne, Haute-Marne, Seine-et-Marne,

– v Juri: Ain, Doubs, Jura, Haute-Saône,

– v Savoji: Savoie, Haute-Savoie, Isère (občina Chapareillan),

– v dolini Loare: Cher, Deux-Sèvres, Indre, Indre-et-Loire, Loir-et-Cher, Loire-Atlantique, Loiret, Maine-et-Loire, Sarthe, Vendée, Vienne in površine, zasajene z vinsko trto v okrožju Cosne-sur-Loire v departmaju Nièvre;

(c)     v Avstriji: avstrijsko vinorodno območje;

(d)     na Češkem: vinorodno regijo dežele Moravske in površine, zasajene z vinsko trto, ki niso vključene v točko 1(d);

(e)     na Slovaškem površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih regijah: Malokarpatská vinohradnícka oblast, Južnoslovenská vinohradnícka oblast, Nitrianska vinohradnícka oblast, Stredoslovenská vinohradnícka oblast, Východoslovenská vinohradnícka oblast in vinorodna območja, ki niso vključena v točko 3(f);

(f)      v Sloveniji: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih regijah:

– v Podravju: Štajerska Slovenija, Prekmurje,

– v Posavski regiji: Bizeljsko Sremič, Dolenjska in Bela krajina, ter območja, zasajena z vinsko trto v regijah, ki niso vključena v točko 4(d);

(g)     v Romuniji območje Podișul Transilvaniei.

(3)          Vinorodna cona C I obsega:

(a)     v Franciji : površine, zasajene z vinsko trto:

– v naslednjih departmajih: Allier, Alpes-de-Haute-Provence, Hautes-Alpes, Alpes-Maritimes, Ariège, Aveyron, Cantal, Charente, Charente-Maritime, Corrèze, Côte-d’Or, Dordogne, Haute-Garonne, Gers, Gironde, Isère (with the exception of the commune of Chapareillan), Landes, Loire, Haute-Loire, Lot, Lot-et-Garonne, Lozère, Nièvre (except for the arrondissement of Cosne-sur-Loire), Puy-de-Dôme, Pyrénées-Atlantiques, Hautes-Pyrénées, Rhône, Saône-et-Loire, Tarn, Tarn-et-Garonne, Haute-Vienne, Yonne,

– v okrožjih Valence in Die v departmaju Drôme (razen kantonov Dieulefit, Loriol, Marsanne in Montélimar),

– v okrožju Tournon in v kantonih Antraigues, Burzet, Coucouron, Montpezat-sous-Bauzon, Privas, Saint-Etienne de Lugdarès, Saint-Pierreville, Valgorge in Voulte-sur-Rhône v departmaju Ardèche;

(b)     v Italiji: površine, zasajene z vinsko trto na območju Valle d’Aosta ter v pokrajinah Sondrio, Bolzano, Trento in Belluno;

(c)     v Španiji: območja, zasajena z vinsko trto v provincah A Coruña, Asturias, Cantabria, Guipúzcoa in Vizcaya;

(d)     na Portugalskem: površine, zasajene z vinsko trto v delu regije Norte z določenim pridelovalnim območjem za „Vinho Verde“, pa tudi „Concelhos de Bombarral, Laurinhã, Mafra e Torres Vedras“ (razen „Freguesias da Carvoeira e Dois Portos“), ki spadajo v „Região viticola da Extremadura“;

(e)     na Madžarskem : vse površine, zasajene z vinsko trto;

(f)      na Slovaškem: površine, zasajene z vinsko trto v regiji Tokajská vinohradnícka oblast;

(g)     v Romuniji površine, zasajene z vinsko trto, ki niso vključene v točki 2(g) ali točki 4(f).

(4)          Vinorodna cona C II obsega: (a)

(a)     v Franciji : površine, zasajene z vinsko trto:

– v naslednjih departmajih: Aude, Bouches-du-Rhône, Gard, Hérault, Pyrénées-Orientales (razen kantonov Olette in Arles-sur-Tech), Vaucluse,

– v delu departmaja Var, na katerega na jugu mejijo severna območja občin Evenos, Le Beausset, Solliès-Toucas, Cuers, Puget-Ville, Collobrières, La Garde-Freinet, Plan-de-la-Tour in Sainte-Maxime;

– v okrožju Nyons in v kantonu Loriol-sur-Drôme v departmaju Drôme,

– v tistih delih departmaja Ardèche, ki niso navedeni v točki 3(a);

(b)     v Italiji: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih deželah: Abruci, Kampanja, Emilija-Romanja, Furlanija-Julijska krajina, Lacij, Ligurija, Lombardija (razen pokrajine Sondrio), Marke, Molise, Piemont, Toskana, Umbrija, Benečija (razen pokrajine Belluno), vključno z otoki, ki spadajo k tem deželam, kakor so Elba in drugi otoki toskanskega otočja, Ponziane, Capri in Ischia;

(c)     v Španiji : površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih provincah:

– Lugo, Orense, Pontevedra,

– Ávila (razen občin v določenem pridelovalnem območju „comarca“, Cebreros), Burgos, León, Palencia, Salamanca, Segovia, Soria, Valladolid, Zamora,

– La Rioja,

– Álava,

– Navarra,

– Huesca,

– Barcelona, Girona, Lleida,

– v tistem delu province Zaragoza, ki leži severno od reke Ebro,

– v občinah province Tarragona, ki so vključene v zaščiteno označbo porekla Penedés,

– v delu province Tarragona z določenim pridelovalnim območjem „comarca“ Conca de Barberá.

(d)     v Sloveniji: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih regijah: Brda ali Goriška Brda, Vipavska dolina ali Vipava, Kras in Slovenska Istra;

(e)     v Bolgariji: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih regijah: Dunavska ravnina (Дунавска равнина), črnomorski rajon (Черноморски район), Rozova dolina (Розова долина);

(f)      v Romuniji: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih regijah:

         Dealurile Buzăului, Dealu Mare, Severinului in Plaiurile Drâncei, Colinele Dobrogei, Terasele Dunării, južna vinska regija, vključno s peščenimi in drugimi ugodnimi območji.

(5)          Vinorodna cona C III (a) obsega:

(a)     v Grčiji : površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih nomoi: Florina, Imathia, Kilkis, Grevena, Larisa, Ioannina, Levkas, Akhaia, Messinia, Arkadia, Korinthia, Iraklio, Khania, Rethimni, Samos, Lasithi in otok Thira (Santorini);

(b)     na Cipru površine, zasajene z vinsko trto na nadmorski višini nad 600 metrov;

(c)     v Bolgariji: površine, zasajene z vinsko trto, ki niso vključene v točko 4(e).

(6)          Vinorodna cona C III (b) obsega:

(a)     v Franciji : površine, zasajene z vinsko trto:

– v departmajih Korzike,

– v delu departmaja Var med morjem in mejo občin (ki so vključene) Evenos, Le Beausset, Solliès-Toucas, Cuers, Puget-Ville, Collobrières, La Garde-Freinet, Plan-de-la-Tour in Sainte-Maxime,

– v kantonih Olette in Arles-sur-Tech ter departmaju Pyrénées-Orientales;

(b)     v Italiji: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih deželah: Kalabrija, Bazilikata, Apulija, Sardinija in Sicilija, vključno z otoki, ki spadajo k tem deželam, kakor so Pantelleria in Lipari, Egadi in Pelagi;

(c)     v Grčiji: površine, zasajene z vinsko trto, ki niso vključene v točko 5(a);

(d)     v Španiji: površine, zasajene z vinsko trto, ki niso vključene v točko 3(c) ali 4(c);

(e)     na Portugalskem: površine, zasajene z vinsko trto v regijah, ki niso vključene v točko 3(d);

(f)      na Cipru: površine, zasajene z vinsko trto na nadmorski višini do 600 metrov;

(g)     na Malti: površine, zasajene z vinsko trto.

(7)          Razmejitev območij v upravnih enotah v tej prilogi izhaja iz nacionalnih predpisov, veljavnih 15. decembra 1981, za Španijo 1. marca 1986 in za Portugalsko 1. marca 1998.

PRILOGA VII ENOLOŠKI POSTOPKI IZ ČLENA 62 Del I Obogatitev, dokisanje in razkisanje v nekaterih vinorodnih conah

A.           Omejitve za obogatitev

1.      Če je to potrebno zaradi podnebnih razmer v nekaterih vinorodnih conah Unije, lahko zadevne države članice dovolijo dodatek k naravnemu volumenskemu deležu alkohola v svežem grozdju, grozdnem moštu, grozdnem moštu v vrenju, mladem vinu, ki je še v vrenju, in vinu, pridobljenem iz sort vinske trte, ki jih je mogoče razvrstiti v skladu s členom 63.

2.      Povečanje naravnega volumenskega deleža alkohola se doseže z uporabo enoloških postopkov iz oddelka B in ne presega naslednjih mejnih vrednosti:

(a)     3 % vol. v vinorodni coni A;

(b)     2 % vol. v vinorodni coni B;

(c)     1,5 vol. % v vinorodnih conah C .

3.      V letih z izjemno neugodnimi vremenskimi razmerami lahko države članice zahtevajo, da se mejne vrednosti iz točke 2 zvišajo za 0,5 %. Komisija v odziv na takšno zahtevo v skladu s pooblastili iz člena 68 v najkrajšem roku sprejme izvedbeni akt. Komisija si prizadeva sprejeti odločitev v štirih tednih po predložitvi zahtevka.

B.           Postopki obogatitve

1.      Povečanje naravnega volumenskega deleža alkohola iz oddelka A se opravi:

(a)     za sveže grozdje, grozdni mošt v vrenju ali mlado vino, ki je še v vrenju, z dodajanjem saharoze, zgoščenega grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta;

(b)     za grozdni mošt z dodajanjem saharoze, zgoščenega grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta ali z delnim zgoščevanjem, vključno z obratno osmozo;

(c)     za vina z delnim zgoščevanjem s hlajenjem.

2.      Postopki iz odstavka 1 se med seboj izključujejo, če se vino ali grozdni mošt obogati z zgoščenim grozdnim moštom ali prečiščenim zgoščenim grozdnim moštom in se izplača pomoč v skladu s členom 103y Uredbe (ES) št. 1234/2007.

3.      Dodajanje saharoze iz točk 1(a) in (b) je dovoljeno le s suhim sladkanjem in le v:

(a)     v vinorodni coni A:

(b)     v vinorodni coni B:

(c)     v vinorodni coni C;

         z izjemo vinogradov v Italiji, Grčiji, Španiji ter na Portugalskem in Cipru ter vinogradov v francoskih departmajih pod pristojnostjo drugostopenjskih sodišč:

– Aix-en-Provence,

– Nîmes,

– Montpellier,

– Toulouse,

– Agen,

– Pau,

– Bordeaux,

– Bastia.

         Vendar lahko nacionalni organi odobrijo obogatitev s suhim slajenjem kot izjemo v navedenih francoskih departmajih. Francija Komisijo in druge države članice nemudoma uradno obvesti o izdaji takšnih dovoljenj.

4.      Dodajanje zgoščenega grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta ne sme povečati začetnega volumna svežega zdrozganega grozdja, grozdnega mošta, delno prevretega grozdnega mošta ali delno prevretega mladega vina za več kakor 11 % v vinorodni coni A, za več kakor 8 % v vinorodni coni B in za več kakor 6,5 % v vinorodni coni C.

5.      Zgoščevanje grozdnega mošta ali vina, ki sta bila obdelana s postopki iz točke 1:

(a)     ne zmanjša volumna teh proizvodov za več kakor 20 %;

(b)     ne glede na točko A(2)(c), ne poveča naravnega deleža alkohola teh proizvodov za več kakor 2 vol. %.

6.      Postopki iz točk 1 in 5 ne smejo povečati skupnega volumenskega deleža alkohola v svežem grozdju, grozdnem moštu, delno prevretem grozdnem moštu, delno prevretem mladem vinu ali vinu:

(a)     v vinorodni coni A za več kakor 11,5 vol. %,

(b)     v vinorodni coni B za več kakor 12 vol. %,

(c)     v vinorodni coni C I za več kakor 12,5 vol. %.

(d)     v vinorodni coni C II za več kakor 13 vol. %. in

(e)     v vinorodni coni C III za več kakor 13,5 vol. %.

7.      Z odstopanjem od točke 6 lahko države članice:

(a)     pri rdečem vinu povečajo skupni volumski delež alkohola v proizvodih iz točke 6 na 12 vol. % v vinorodni coni A in na 12,5 vol. % v vinorodni coni B;

(b)     povečajo skupni volumenski delež alkohola v proizvodih iz točke 6 za proizvodnjo vin z označbo porekla do stopnje, ki jo določijo države članice.

C.           Dokisanje in razkisanje

1.      Pri svežem grozdju, grozdnem moštu, grozdnem moštu v vrenju, mladem vinu, ki je še v vrenju, in vinu je dovoljeno:

(a)     razkisanje v vinorodnih conah A, B in C I;

(b)     dokisanje ali razkisanje v vinorodnih conah C I, C II in C III (a), ne glede na točko 7 v tem delu; ali

(c)     dokisanje v vinorodni coni C III (b).

2.      Proizvodi, razen vina iz točke 1, se lahko dokisajo do vrednosti 1,50 g/l, izraženo kot vinska kislina, ali 20 miliekvivalentov na liter.

3.      Dokisanje vina je dovoljeno do vrednosti 2,50 g/l, izraženo kot vinska kislina, ali 33,3 miliekvivalenta na liter.

4.      Razkisanje vina je dovoljeno do vrednosti 1 g/l, izraženo kot vinska kislina, ali 13,3 miliekvivalenta na liter.

5.      Grozdni mošt, namenjen zgoščevanju, se lahko delno razkisa.

6.      Ne glede na točko 1 lahko v letih z izjemnimi vremenskimi razmerami države članice odobrijo dokisanje proizvodov iz točke 1 v vinorodnih conah A in B pod pogoji iz točk 2 in 3 tega oddelka.

7.      Dokisanje in obogatitev, razen pri odstopanju, ki ga Komisija sprejme z delegiranimi akti na podlagi člena 59(1), ter dokisanje in razkisanje istega proizvoda se med seboj izključujejo.

D.          Postopki

1.      Razen dokisanja in razkisanja vina ni dovoljen noben postopek iz oddelkov B in C, razen če se pod pogoji, ki jih določi Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 59(1), izvedejo v času, ko se sveže grozdje, grozdni mošt, grozdni mošt v vrenju ali mlado vino v vrenju spremenijo v vino ali v katero koli pijačo, namenjeno za neposredno prehrano ljudi, razen penečega vina ali gaziranega penečega vina, v vinorodni coni, v kateri je bilo uporabljeno sveže grozdje potrgano.

2.      Zgoščevanje vin se izvaja v vinorodni coni, v kateri je bilo sveže grozdje potrgano.

3.      Dokisanje in razkisanje vin se izvajata le v vinogradniško-vinarskem podjetju in v vinorodni coni, v kateri je bilo potrgano grozdje, uporabljeno za pridelavo vina.

4.      O vsakem postopku iz točk 1, 2 in 3 so uradno obveščeni pristojni organi. Isto velja za količine zgoščenega grozdnega mošta, prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta ali saharoze, ki jih fizične in pravne osebe ali skupine oseb, zlasti pridelovalci, polnilci, predelovalci in trgovci, ki jih Komisija določi z delegiranimi akti na podlagi člena 59(1), imajo pri opravljanjem poklica hkrati na istem mestu kot sveže grozdje, grozdni mošt, delno prevreti grozdni mošt ali neustekleničeno vino. Obvestilo o teh količinah se lahko nadomesti z vpisom v register vhodnega materiala in porabe zalog.

5.      Vsak postopek iz oddelkov B in C je vpisan v spremni dokument iz člena 103, s katerim se dajo v promet proizvodi, ki so bili obdelani s temi postopki.

6.      Ti postopki se razen pri odstopanjih, ki jih upravičujejo le izjemne vremenske razmere, ne izvajajo:

(a)     v vinorodni coni C po 1. januarju,

(b)     v vinorodnih conah A in B po 16. marcu in

izvajajo se le za proizvode iz grozdja od trgatve neposredno pred temi datumi.

7.      Ne glede na točko 6 se lahko zgoščevanje s hlajenjem, dokisanje in razkisanje vina izvajajo vse leto.

Del II Omejitve

A.           Splošni del

1.      Vsi dovoljeni enološki postopki izključujejo dodajanje vode, razen ko to zahteva posebna tehnološka potreba.

2.      Vsi dovoljeni enološki postopki izključujejo dodajanje alkohola, razen pri pridobivanju svežega grozdnega mošta, katerega vrenje je zaustavljeno z dodatkom alkohola, likerskem vinu, penečem vinu, vinu, alkoholiziranem za destilacijo, in pri biser vinu.

3.      Vino, alkoholizirano za destilacijo, se uporablja samo za destilacijo.

B.           Sveže grozdje, grozdni mošt in grozdni sok

1.      Sveži grozdni mošt, katerega vrenje je zaustavljeno z dodatkom alkohola, se lahko uporabi le med fazo priprave proizvodov, ki niso uvrščeni v oznake KN 2204 10, 2204 21 in 2204 29. To ne posega v strožje določbe, ki jih države članice lahko uporabljajo na svojem ozemlju za pripravo proizvodov, ki niso uvrščeni v oznake KN 2204 10, 2204 21 in 2204 29.

2.      Grozdni sok in zgoščeni grozdni sok se ne predelujeta v vino ali dodajata vinu. Alkoholno vrenje teh proizvodov je prepovedano na ozemlju Unije.

3.      Določbe točk 1 in 2 se ne uporabljajo za proizvode, iz katerih v Združenem kraljestvu, na Irskem in Poljskem pridelujejo proizvode, uvrščene v oznako KN 2206 00, za katere države članice lahko dovolijo uporabo sestavljenega imena, ki vključuje besedo „vino“.

4.      Grozdni mošt iz sušenega grozdja v vrenju se lahko da na trg samo za pridelavo likerskih vin, in sicer samo v vinorodnih regijah, na katerih je bil tak način uporabe tradicionalen 1. januarja 1985, in za pridelavo vina iz prezrelega grozdja.

5.      Sveže grozdje, grozdni mošt, delno prevreti grozdni mošt, zgoščeni grozdni mošt, prečiščeni zgoščeni grozdni mošt, grozdni mošt, katerega vrenje je zaustavljeno z dodajanjem alkohola, grozdni sok in zgoščeni grozdni sok in vino ali mešanica teh proizvodov z izvorom v tretjih državah se na ozemlju Unije ne smejo niti predelati v proizvode iz Priloge ali takim proizvodom dodati.

C.           Tipiziranje vin

Rezanje vina iz tretje države z vinom iz Unije in rezanje med vini iz tretjih držav sta na geografskem ozemlju Unije prepovedana.

D.          Stranski proizvodi

1.      Čezmerno stiskanje grozdja se prepove. Ob upoštevanju lokalnih in tehničnih razmer države članice določijo najmanjšo količino alkohola, ki jo vsebujejo tropine in droži po stiskanju grozdja.

         Države članice določijo, da količina alkohola v zadevnih stranskih proizvodih znaša vsaj 5 % volumenskega deleža alkohola, ki ga vsebuje pridelano vino.

2.      Razen alkohola, žganih pijač in piquette se iz vinskih droži ali grozdnih tropin ne pridelujejo niti vina niti druge pijače za neposredno prehrano ljudi. Ležanje vina na vinskih drožeh ali grozdnih tropinah ali stisnjeni aszú pulpi je dovoljeno pod pogoji, ki jih Komisija določi z delegiranimi akti na podlagi člena 59(1), na območjih, kjer se ti postopki tradicionalno uporabljajo za proizvodnjo „Tokaji fordítás“ in „Tokaji máslás“ na Madžarskem ter „Tokajský forditáš“ in „Tokajský mášláš“ na Slovaškem.

3.      Stiskanje vinskih droži in ponovna fermentacija grozdnih tropin za druge namene kot destilacijo ali pridelavo piquette sta prepovedana. Filtriranje in centrifugiranje vinskih droži se ne štejeta za stiskanje, če so pridobljeni proizvodi primerne pristne trgovske kakovosti.

4.      Piquette se lahko, kadar njegovo pridelavo dopušča zadevna država članica, uporabi samo za destilacijo ali za lastno porabo v gospodinjstvu pridelovalca vina.

5.      Brez poseganja v možnost držav članic, da sklenejo, da se stranski proizvodi odlagajo s pomočjo destilacije, morajo vse fizične ali pravne osebe ali skupine oseb, ki imajo stranske proizvode, te umakniti pod pogoji, ki jih Komisija določi z delegiranimi akti na podlagi člena 59(1).

PRILOGA VIII KORELACIJSKI TABELI IZ ČLENA 163

Uredba (EU) št. [COM(2010)799] || Ta uredba

1 || 1

2(1) || 3(1)

2(2)(a) in (b) || –

2(2)(c) || 14(1)

3 || 6

4 || 3(3)

5 || 5

6(1) || –

6(2) || 9, 10(d), (e)

7 || 9

8 || 7

9 || –

10 || 10

11 || 11

12 || 12

13 || 13

14 || 14(2), (3)

15 || 15

16 || –

17 || –

18 || –

19 || –

20 || [16(1)(c), (d)]

21 || –

22 || 16

23 || –

24 || [17]

25 || [17]

26 || [17]

27 || [17]

28 || [18(5)]

29 || [18(7)(a), 19(k)(ii)]

30 || [18(5)]

31 || 18

32 || 19

33 || 20

34 || [18(8), (9)]

35 || [18(8), (9)]

36 || 19

37 || 155(1)(a), (2), (3), (4)

38 || 155(1)(b), (2), (3)

39 || 155(5)

40 || 154

41 || 154

42 || –

43(1), (3)–(7) || –

43(2) || 101(1)

44 || –

45 || –

46(a), (c) || –

46(b) || 101(2)

47 || 112

48 || 115

49 || –

50 || –

51 || –

52 || –

53 || –

54 || –

55 || –

56 || –

57 || –

58 || –

59 || –

60 || –

61 || –

62 || –

63 || –

64 || –

65 || –

66 || –

67 || –

68 || –

69 || –

70 || –

71 || –

72 || –

73 || –

74 || –

75 || –

76 || –

77 || –

78 || –

79 || –

80 || –

81 || –

82 || –

83 || –

84 || –

85 || –

86 || –

87 || –

88 || –

89 || –

90 || –

91 || –

92 || –

93 || –

94 || –

95 || –

96 || –

97 || –

98(1) || 113

98(2), (3) || 157

99 || –

100 || –

101 || –

102 || –

103 || –

104 || –

105 || –

106 || –

107 || –

108 || 24 in 152

109 || 25

110 || 26

111 || –

112 || –

113 || –

114 || 27

115 || 28

116 || 29

117 || –

118 || –

119 || –

120 || 30

121 || 31

122 || 32

123 || 33

124 || 34, [31(b)]

125 || 35(a), [136(2)]

126 || 35

127 || 36

128 || 21 in 152

129 || 22

130 || 23

131 || 37

132 || 38

133 || 39, [50(a)], [51(a)]

134 || [50(a)]

135 || 40

136(1)–(3) || 41

136(4) || 147

137 || 42

138 || 43

139 || 44

140 || 45

141 || 46

142 || 47

143 || 48

144 || 49

145 || –

146 || 50

147 || 51

148(1) || 52(1)

148(2) || 150

149 || [53(a)]

150 || 52(3)

151(1) || 52(2)

151(2) || –

152 || [53(b)]

153 || 53(a), (c)

154 || 54

155 || –

156 || –

157 || –

158 || 55

159 || 56

160 || 57

161 || 58

162 || 59

163 || 60

164 || 61

165 || 62

166 || 63

167 || 64

168 || 65

169 || 66

170 || 67

171 || –

172 || 68

173 || 69

174 || 70

175 || 71, [86(4)]

176 || 71(3), [86(4)]

177 || 72, [86(4)]

178 || 73, [86(4)]

179 || 74, [86(4)]

180 || 75

181 || 76

182 || 77

183 || 78

184 || 79

185 || 80

186 || 81

187 || –

188 || –

189 || 82

190 || 83

191 || 84

192 || 85

193 || 86

194 || 87

195 || 88

196 || 89

197 || 90

198 || 91

199 || 92

200 || 93

201 || 94

202 || 95

203 || 96

204 || 97

205 || 98

206 || –

207 || 99

208 || 100

209 || 106

210 || 108

211(1) || –

211(2) || [164]

212 || 109

213 || [114]

214 || [114]

215 || 107, [114]

216 || [114]

217 || –

218 || 110, [116]

219 || [157]

220 || [116]

221 || 111

222 || 110

223 || [114, 116]

224 || 110

225 || [114, 116, 157]

226 || 111

227(1) in (3) || [114, 116]

227(2) || [164]

228 || 111, [116]

229 || 105

230 || 114, 115

231 || –

232 || –

233 || 117(1), [118(1)(a)]

234 || 117(2)

235 || 117(3)

236 || [118(2)(e)]

237(1) || 122

237(2) || 130

238 || 118

239 || 119

240 || –

241 || [121]

242 || [121]

243 || [121]

244 || [121]

245 || [121]

246 || 122

247 || 123

248 || –

249 || 121

250 || 121

251 || 125

252 || [126(1)]

253 || 126(1)

254 || 127

255 || 128

256 || [121]

257 || [121]

258 || [121]

259 || [121]

260 || –

261 || –

262 || –

263 || 129

264 || –

265 || 131

266 || 132

267 || 117

268 || 118

269 || 119

270 || 120

271 || 133

272 || 134

273 || 135

274 || 136

275 || 137

276 || 138

277 || 139

278 || 140

279 || 125

280 || [126(2)]

281 || –

282 || 142

283 || 143

284 || 144

285 || 145

286 || 145

287 || 145

288 || 110

289 || 114, 115

290 || 146

291(1) || 146

291(2) || –

292 || 148

293, 1. in 2. odstavek || –

293, 3. odstavek || 149

293, 4. odstavek || [157]

294 || –

295 || –

296 || –

297 || 151

298 || 154

299 || 154

300 || 154

301 || 154(3) in 157

302 || 158

303 || –

304 || 102

305 || [157]

306 || 103

307 || –

308 || [157]

309 || –

310 || [157]

311 || 104

312 || [157]

313 || 2

314 || –

315 || 156

316 || 157

317 || –

318 || –

319 || –

320 || 160

321 || 160

322 || 161

323 || 162

324 || –

325 || 163

326 || –

327 || 164

328 || 164

329 || 165

Priloga I || Priloga I (I–XX, XXIV/1)

Priloga II || Priloga I (XXI–XXIII)

Priloga III || II

Priloga IV || III

Priloga V || [18(8)]

Priloga VI || –

Priloga VII || –

Priloga VIII || –

Priloga IX || –

Priloga X || Priloga IV

Priloga XI || Priloga V

Priloga XII || Priloga VI

Priloga XIII || Priloga VII

Priloga XIV || [114(1)(f)]

Priloga XV || [121]

Priloga XVI || [121]

Priloga XVII || –

Priloga XVIII || –

Priloga XIX || –

Priloga XX || Priloga VIII

Uredba (EU) št. [COM(2010)799] || Uredba (EU) št. […] o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike

96(3) || 89(4)

145 || 91–101

171 || 89(3)

185(4) || 90(1)

187 || 90(2) in (4)

188 || 90(3) in (4)

206 || 89(1)

236 || 67

307 || 65(2)(c) in 104(b)

317 || 62

318 || 64, 66

319 || 63

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1. Naslov predloga/pobude

-        Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pravilih za neposredna plačila za kmete v shemah podpor v okviru skupne kmetijske politike;

-        Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupne ureditve trga za kmetijske proizvode (uredba o enotni SUT);

-        Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP);

-        Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike,

-        Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z uporabo neposrednih plačil za kmete za leto 2013;

-        Predlog uredbe Sveta o opredelitvi ukrepov za določitev nekaterih pomoči in nadomestil v zvezi s skupno ureditvijo trga za kmetijske proizvode;

-        Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z ureditvijo sheme enotnega plačila in podpore za vinogradnike.

1.2. Zadevna področja v okviru ABM/ABB[52]

Področje: naslov 05 postavke 2

1.3. Vrsta predloga/pobude (zakonodajni okvir za skupno kmetijsko politiko po letu 2013)

x Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa[53].

x Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa.

x Predlog/pobuda se nanaša na ukrep z novo usmeritvijo.

1.4. Cilji 1.4.1. Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Da bi se spodbujala učinkovita raba virov za pametno, trajnostno in vključujočo rast kmetijstva in razvoj podeželja v EU v skladu s strategijo Evropa 2020, so cilji SKP naslednji:

- trajnostna proizvodnja hrane;

- trajnostno upravljanje naravnih virov in ukrepi na področju podnebnih sprememb;

- uravnotežen teritorialni razvoj.

1.4.2. Specifični cilji in zadevne dejavnosti v okviru ABM/ABB

Specifični cilji na področju 05:

Specifični cilj št. 1:

Zagotoviti okoljske javne dobrine

Specifični cilj št. 2:

Zagotoviti kompenzacijo za težave v zvezi s proizvodnjo na območjih, ki trpijo zaradi posebnih naravnih ovir

Specifični cilj št. 3:

Prizadevati si za prilagoditev na podnebne spremembe in ublažitev njihovih posledic s pomočjo različnih ukrepov

Specifični cilj št. 4:

Upravljati proračun EU (SKP) v skladu z visokimi standardi finančnega poslovodenja

Specifični cilj za ABB 05 02 – Intervencije na kmetijskih trgih:

Specifični cilj št. 5:

Izboljšati konkurenčnost kmetijskega sektorja in izboljšati njegov vrednostni delež v prehranski verigi

Specifični cilj za ABB 05 03 – Neposredna pomoč:

Specifični cilj št. 6:

Prispevati k prihodkom kmetij in omejiti njihovo spremenljivost

Specifični cilj za ABB 05 04 – Razvoj podeželja:

Specifični cilj št. 7

Spodbujati zeleno rast prek inovacij

Specifični cilj št. 8:

Podpirati zaposlovanje na podeželju in ohranjati družbeno strukturo na podeželskih območjih

Specifični cilj št. 9

Izboljšati podeželsko gospodarstvo in spodbujati diverzifikacijo

Specifični cilj št. 10

Omogočiti strukturno diverzifikacijo v sistemih kmetovanja

1.4.3. Pričakovani izidi in učinki

Na tej stopnji še ni mogoče določiti količinskih ciljev za kazalnike učinkov. Četudi gre lahko politika v določeno smer, bi bili širši gospodarski, okoljski in družbeni izidi, ki bi jih taki kazalniki merili, na koncu odvisni tudi od vpliva vrste zunanjih dejavnikov, ki so se po nedavnih izkušnjah izkazali za znatne in nepredvidljive. Trenutno poteka nadaljnja analiza, ki bo pripravljena za obdobje po letu 2013.

Kar zadeva neposredna plačila, bodo države članice v določeni meri lahko same sprejemale odločitve v zvezi z izvajanjem določenih delov shem neposrednih plačil.

Pri razvoju podeželja bodo pričakovani izidi in učinki odvisni od programov za razvoj podeželja, ki jih bodo države članice predložile Komisiji. Države članice bodo v svojih programih morale določiti cilje.

1.4.4. Kazalniki izidov in učinkov

V predlogih je predvidena vzpostavitev skupnega okvira spremljanja in ocenjevanja za merjenje uspešnosti delovanja skupne kmetijske politike. Okvir vključuje vse instrumente, povezane s spremljanjem in ocenjevanjem ukrepov SKP in zlasti neposrednih plačil, tržnih ukrepov, ukrepov za razvoj podeželja ter uporabe navzkrižne skladnosti.

Učinek teh ukrepov SKP se meri glede na naslednje cilje:

(a)      trajnostna proizvodnja hrane, s poudarkom na kmetijskih dohodkih, kmetijski produktivnosti in stabilnosti cen;

(b)     trajnostno upravljanje naravnih virov in ukrepi na področju podnebnih sprememb, s poudarkom na emisijah toplogrednih plinov, biotski raznovrstnosti, prsti in vodah;

(c)      uravnotežen teritorialni razvoj, s poudarkom na zaposlovanju na podeželju, rasti in revščini na podeželskih območjih.

Komisija z izvedbenimi akti opredeli niz kazalnikov, specifičnih za te cilje in ta področja.

Poleg tega je, kar zadeva razvoj podeželja, predlagan tudi okrepljen skupni sistem spremljanja in ocenjevanja. Namen tega sistema je (a) pokazati napredek in dosežke politike razvoja podeželja ter oceniti učinek, učinkovitost, uspešnost in relevantnost posegov politike za razvoj podeželja, (b)      prispevati k izboljšani ciljnosti podpore za razvoj podeželja in (c) podpirati skupne učne procese v zvezi s spremljanjem in ocenjevanjem. Komisija bo z izvedbenimi akti določila seznam skupnih kazalnikov, povezanih s prednostnimi nalogami politike.

1.5. Utemeljitev predloga/pobude 1.5.1. Potrebe, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti

Da se dosežejo večletni strateški cilji SKP, ki neposredno predstavljajo strategijo Evropa 2020 za evropska podeželska območja, in da se izpolnijo relevantne zahteve Pogodbe, je namen teh predlogov določiti zakonodajni okvir za skupno kmetijsko politiko za obdobje po letu 2013.

1.5.2. Dodana vrednost sodelovanja EU

Prihodnja SKP ne bo zgolj politika, ki bi skrbela le za majhen, a bistveni del gospodarstva EU, ampak bo strateško pomembna tudi za zanesljivo preskrbo s hrano, okolje in ozemeljsko ravnovesje. Zato SKP, ki je resnično skupna politika, karseda učinkovito uporablja omejene proračunske vire pri ohranjanju trajnostnega kmetijstva po vsej EU s tem, ko obravnava pomembne čezmejne težave, kot na primer podnebne spremembe in krepitev solidarnosti med državami članicami.

Kot je omenjeno v sporočilu Komisije „Proračun za strategijo Evropa 2020[54]“, je SKP resnično evropska politika. Namesto, da bi se upravljalo 27 ločenih kmetijskih politik in proračunov, države članice združijo svoje vire za upravljanje enotne evropske politike z enotnim evropskim proračunom. To seveda pomeni, da SKP predstavlja znaten delež proračuna EU. Vendar pa je ta pristop učinkovitejši in gospodarnejši od neusklajenega pristopa na nacionalni ravni.

1.5.3. Izkušnje, pridobljene iz podobnih preteklih izkušenj

Na podlagi ocene trenutnega okvira politike, obširnega posvetovanja z zainteresiranimi stranmi in analize prihodnjih izzivov in potreb je bila opravljena celovita ocena učinka. Več podrobnosti je na voljo v oceni učinka in obrazložitvenem memorandumu, ki spremljata pravne predloge.

1.5.4. Skladnost in možnosti dopolnjevanja z drugimi zadevnimi instrumenti

Na pravne predloge, ki jih ta ocena finančnih posledic zadeva, je treba gledati v širšem kontekstu predloga enotne okvirne uredbe s skupnimi pravili za skupne strateške okvirne sklade (EKSRP, ESRR, ESS, Kohezijski sklad in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo). Ta okvirna uredba bo pomembno prispevala k zmanjšanju upravnega bremena, učinkoviti rabi sredstev EU in poenostavitvi. To bo tudi temelj za nove pristope skupnega strateškega okvira za vse te sklade in prihodnje pogodbe o partnerstvu, ki bodo prav tako zajemale te sklade.

Skupni strateški okvir, ki bo vzpostavljen, bo cilje in prednostne naloge strategije Evropa 2020 pretvoril v prednostne naloge za EKSRP ter ESRR, ESS, Kohezijski sklad in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, kar bo zagotovilo povezano rabo sredstev za doseganje skupnih ciljev.

Skupni strateški okvir bo prav tako določil usklajevalne mehanizme z drugimi zadevnimi politikami in instrumenti Unije.

Poleg tega bodo v zvezi s SKP dosežena znatna dopolnjevanja in poenostavitve z usklajevanjem in poravnavo pravil o upravljanju in nadzoru za prvi (EKJS) in drugi (EKSRP) steber SKP. Treba je ohraniti močno povezavo med EKJS in EKSRP ter obdržati strukture, ki so že nameščene v državah članicah.

1.6. Trajanje ukrepa in finančnega vpliva

x Časovno omejen predlog/pobuda (za osnutke uredb o shemah neposrednih plačil, razvoju podeželja in za prehodne uredbe)

– x   trajanje predloga/pobude od 1.1.2014 do 31.12.2020

– x   finančni učinek za obdobje naslednjega večletnega finančnega okvira. Za razvoj podeželja, učinek na plačila do leta 2023.

X Časovno neomejen predlog/pobuda (za osnutek uredbe o enotni SUT in horizontalno uredbo):

– Izvajanje od leta 2014.

1.7. Načrtovani načini upravljanja[55]

X Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija.

¨ Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na:

– ¨  izvajalske agencije,

– ¨  organe, ki jih ustanovijo Skupnosti[56],

– ¨  nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve,

– ¨  osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

X Deljeno upravljanje z državami članicami.

¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami.

¨ Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite).

Opombe

Brez vsebinskih sprememb glede na trenutno stanje, tj. večino odhodkov v zvezi z zakonodajnimi predlogi o reformi SKP bodo upravljale države članice, in sicer z deljenim upravljanjem. Zelo majhen del pa bo še vedno spadal pod neposredno centralizirano upravljanje Komisije.

2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1. Določbe glede spremljanja in poročanja

Kar zadeva spremljanje in ocenjevanje SKP, bo Komisija vsaka 4 leta Evropskemu parlamentu in Svetu predložila poročilo, pri čemer bo prvo poročilo predloženo najkasneje do konca leta 2017.

To bodo dopolnjevale specifične določbe na vseh področjih SKP, saj bodo v izvedbenih predpisih opredeljene različne zahteve v zvezi s celovitim poročanjem in uradnim obveščanjem.

Za razvoj podeželja so določena tudi pravila v zvezi s spremljanjem na ravni programov, ki bo usklajeno z drugimi skladi in vključevalo predhodno, sprotno in naknadno ocenjevanje.

2.2. Sistem upravljanja in nadzora 2.2.1. Ugotovljena tveganja

Obstaja več kot sedem milijonov upravičencev, ki v okviru SKP prejemajo podporo iz številnih različnih shem pomoči, od katerih ima vsaka podrobna in včasih kompleksna merila za upravičenost.

Manjšanje deleža napak v tem delu skupne kmetijske politike je že postalo stalnica. Zato zadnji delež napak, ki je blizu 2 %, potrjuje splošno pozitivno oceno prejšnjih let. Namen je, da se ta prizadevanja nadaljujejo in da se doseže delež napak, manjši od 2 %.

2.2.2. Načrtovani načini nadzora

Zakonodajni sveženj, zlasti predlog za uredbo o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike, predvideva ohranitev in krepitev trenutnega sistema, vzpostavljenega z Uredbo (ES) št. 1290/2005. Določa obvezno administrativno strukturo na ravni držav članic, osredotočeno na akreditirane plačilne agencije, ki so odgovorne za kontrole na ravni končnih upravičencev v skladu z načeli iz točke 2.3. Vsako leto mora vodja vsake plačilne agencije predložiti izjavo o zanesljivosti upravljanja, ki se nanaša na celovitost, točnost in verodostojnost obračunov, ustrezno delovanje notranjih kontrolnih sistemov ter zakonitost in pravilnost transakcij, povezanih z obračuni. Neodvisen revizijski organ mora podati mnenje o vseh treh omenjenih elementih.

Komisija bo še naprej izvajala revizijo kmetijskih odhodkov, pri čemer bo uporabljala pristop na osnovi tveganja in tako zagotovila, da bodo predmet njenih revizij najbolj tveganja področja. Če bodo te revizije pokazale, da odhodki niso nastali v skladu s pravili Unije, bo Komisija te zneske izključila iz financiranja Unije v okviru sistema za potrditev skladnosti.

Podrobna analiza stroškov kontrol je v Prilogi 8 k oceni učinka, ki spremlja zakonodajne predloge.

2.3. Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

Zakonodajni sveženj, zlasti predlog za uredbo o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike, predvideva ohranitev in okrepitev trenutnih podrobnih sistemov za kontrole in kazni, ki jih uporabijo plačilne agencije, pri čemer so skupne osnovne značilnosti in posebna pravila prirejena posebnostim vsakega režima pomoči. Sistemi ponavadi vsebujejo izčrpne administrativne kontrole 100 % vlog za pomoči, navzkrižna preverjanja z drugimi podatkovnimi bazami, ko je to ustrezno, in preglede na kraju samem pred plačilom minimalnega števila transakcij, odvisno od tveganja, povezanega z zadevnim režimom. Kadar ti pregledi na kraju samem razkrijejo veliko število nepravilnosti, je treba opraviti dodatne preglede. V tem kontekstu je daleč najpomembnejši sistem integrirani administrativni in kontrolni sistem (IAKS), ki je v proračunskem letu 2010 pokril približno 80 % skupnih odhodkov v okviru EKJS in EKSRP. Komisija bo pooblaščena, da dovoli zmanjšanje števila pregledov na kraju samem za države članice z dobro delujočimi kontrolnimi sistemi in majhnimi deleži napak.

V svežnju je načrtovano tudi, da države članice preprečijo, zaznajo in popravijo nepravilnosti in goljufije, naložijo učinkovite, odvračilne in sorazmerne kazni v skladu z zakonodajo Unije ali nacionalnim pravom ter izterjajo vsa neupravičena plačila, vključno z obrestmi. Sveženj vključuje samodejni mehanizem potrjevanja za primere, kjer so bile ugotovljene nepravilnosti, ki predvideva, da kadar izterjava ni bila opravljena v štirih letih po datumu izdaje zahtevka za izterjavo oziroma v osmih letih v primeru, da zadevo rešujejo sodišča, neizterjane zneske poravnajo zadevne države članice. Ta mehanizem bo velika spodbuda za države članice, da neupravičena plačila izterjajo takoj, ko je to možno.

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

Zneski, navedeni v tej oceni finančnih posledic, so izraženi v trenutnih cenah in obveznostih.

Poleg sprememb, ki jih bodo prinesli zakonodajni predlogi, navedeni v spodnjih tabelah, bodo ti zakonodajni predlogi privedli še do nekaterih drugih sprememb, ki nimajo finančnih posledic.

Za leta v obdobju med 2014 in 2020 se uporaba finančne discipline na tej stopnji ne more izključiti. Vendar pa to ne bo odvisno od predlogov reform, temveč od drugih dejavnikov, kot sta na primer izvrševanje neposrednih pomoči ali razvoj dogodkov na kmetijskih trgih v prihodnosti.

Kar zadeva neposredne pomoči, so povišane neto zgornje meje za leto 2014 (koledarsko leto 2013), vključene v predlog v zvezi s prehodom, višje od zneskov, namenjenih za neposredne pomoči, ki so navedeni v priloženih tabelah. Namen tega povišanja je zagotoviti nadaljevanje obstoječe zakonodaje v scenariju, v katerem bi vsi drugi elementi ostali nespremenjeni, brez poseganja v morebitno potrebo po uporabi mehanizma finančne discipline.

Predlogi za reforme vsebujejo določbe, ki državam članicam dajejo določeno stopnjo prilagodljivosti v zvezi z njihovim dodeljevanjem neposrednih pomoči oziroma podpore za razvoj podeželja. Če se države članice odločijo uporabiti to prilagodljivost, bo to imelo finančne posledice znotraj zadevnih zneskov, ki se jih na tej točki še ne da opredeliti.

Ta ocena finančnih posledic ne upošteva morebitne uporabe krizne rezerve. Treba je poudariti, da zneski, ki se upoštevajo pri odhodkih, povezanih s trgom, niso osnovani na nobenem odkupu v okviru javne intervencije ali kakršnem koli drugem ukrepu, povezanem s krizno situacijo v katerem koli sektorju.

3.1. Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in proračunske vrstice odhodkov

Tabela 1: Zneski za SKP, vključno z dopolnilnimi zneski, predvidenimi v predlogih večletnega finančnega okvira in predlogih za reformo SKP

v milijonih EUR (trenutne cene)

Proračunsko leto || 2013 || 2013 prilagojeno (1) || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ 2014-2020

|| || || || || || || || || ||

Znotraj večletnega finančnega okvira || || || || || || || || || ||

Postavka 2 || || || || || || || || || ||

Neposredne pomoči in odhodki, povezani s trgom (2) (3) (4) || 44 939 || 45 304 || 44 830 || 45 054 || 45 299 || 45 519 || 45 508 || 45 497 || 45 485 || 317 193

Ocenjeni namenski prejemki || 672 || 672 || 672 || 672 || 672 || 672 || 672 || 672 || 672 || 4 704

P1 Neposredna plačila in odhodki, povezani s trgom (z namenskimi prejemki) || 45 611 || 45 976 || 45 502 || 45 726 || 45 971 || 46 191 || 46 180 || 46 169 || 46 157 || 321 897

P2 Razvoj podeželja (4) || 14 817 || 14 451 || 14 451 || 14 451 || 14 451 || 14 451 || 14 451 || 14 451 || 14 451 || 101 157

Skupaj || 60 428 || 60 428 || 59 953 || 60 177 || 60 423 || 60 642 || 60 631 || 60 620 || 60 608 || 423 054

Postavka 1 || || || || || || || || || ||

Skupni strateški okvir: raziskave in inovacije na področju kmetijstva || n.r. || n.r. || 682 || 696 || 710 || 724 || 738 || 753 || 768 || 5 072

Najbolj ogrožene osebe || n.r. || n.r. || 379 || 387 || 394 || 402 || 410 || 418 || 427 || 2 818

Skupaj || n.r. || n.r. || 1 061 || 1 082 || 1 104 || 1 126 || 1 149 || 1 172 || 1 195 || 7 889

Postavka 3 || || || || || || || || || ||

Varnost hrane || n.r. || n.r. || 350 || 350 || 350 || 350 || 350 || 350 || 350 || 2 450

|| || || || || || || || || ||

Izven večletnega finančnega okvira || || || || || || || || || ||

Rezerva za krize v kmetijstvu || n.r. || n.r. || 531 || 541 || 552 || 563 || 574 || 586 || 598 || 3 945

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (EGF) || || || || || || || || || ||

Od tega maksimalni znesek, razpoložljiv za kmetijstvo: (5) || n.r. || n.r. || 379 || 387 || 394 || 402 || 410 || 418 || 427 || 2 818

|| || || || || || || || || ||

SKUPAJ || || || || || || || || || ||

Predlogi Komisije SKUPAJ (večletni finančni okvir + izven večletnega finančnega okvira) + namenski prejemki || 60 428 || 60 428 || 62 274 || 62 537 || 62 823 || 63 084 || 63 114 || 63 146 || 63 177 || 440 156

Predlogi za večletni finančni okvir SKUPAJ (tj. brez rezerve in EGF) + namenski prejemki || 60 428 || 60 428 || 61 364 || 61 609 || 61 877 || 62 119 || 62 130 || 62 141 || 62 153 || 433 393

Opombe:

(1)           Ob upoštevanju že dogovorjenih zakonodajnih sprememb, tj. prostovoljna modulacija za Združeno kraljestvo in člen 136 „neporabljeni zneski“ se bosta nehala uporabljati do konca leta 2013.

(2)           Zneski se nanašajo na predlagane letne zgornje meje za prvi steber. Vendar je treba upoštevati tudi, da je predlagano prestaviti negativne odhodke od potrditve obračunov (trenutno pod proračunsko postavko 05 07 01 06) med namenske prejemke (pod postavko 67 03). Podrobnosti so na voljo v tabeli z ocenjenimi prejemki spodaj.

(3)           Številke za leto 2013 vključujejo zneske za veterinarske in fitosanitarne ukrepe ter tržne ukrepe za ribiški sektor.

(4)           Zneski v zgornji tabeli so v skladu z zneski iz sporočila Komisije „Proračun za strategijo Evropa 2020“ (COM(2011)500 konč. z dne 29. junija 2011). Vendar je treba še določiti, ali bo večletni finančni okvir odražal prenos, predlagan za sredstva ene države članice za nacionalni program prestrukturiranja za bombaž, na razvoj podeželja od leta 2014, kar pomeni prilagoditev (4 milijone EUR letno) zneskov za dodatno zgornjo mejo za EKJS oziroma za steber 2. V tabelah v spodnjih oddelkih so bili zneski preneseni, ne glede na to, ali so odražani v večletnem finančnem okviru.

(5)           V skladu s sporočilom Komisije „Proračun za strategijo Evropa 2020“ (COM(2011)500 konč.) bo na voljo skupni znesek v višini do 2,5 milijarde EUR v cenah iz leta 2011 v okviru Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za zagotavljanje dodatne podpore kmetom, ki so utrpeli škodo zaradi vplivov globalizacije. V zgornji tabeli je razčlenitev po letih v trenutnih cenah zgolj okvirna. Predlog za medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (COM(2011)403 konč. z dne 29. junija 2011) za EGF določa splošni maksimalni letni znesek 429 milijonov EUR v cenah iz leta 2011.

3.2. Ocenjeni učinek na odhodke 3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

Tabela 2: Ocenjeni prejemki ter odhodki za področje politike 05 v postavki 2

v milijonih EUR (trenutne cene)

Proračunsko leto || 2013 || 2013 prilagojeno || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ 2014-2020

PREJEMKI || || || || || || || || || ||

123 – Proizvodna dajatev za sladkor (lastna sredstva) || 123 || 123 || 123 || 123 || || || || || || 246

|| || || || || || || || || ||

67 03 – Namenski prejemki || 672 || 672 || 741 || 741 || 741 || 741 || 741 || 741 || 741 || 5 187

od tega: ex 05 07 01 06 – Potrditev obračunov || 0 || 0 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 483

Skupaj || 795 || 795 || 864 || 864 || 741 || 741 || 741 || 741 || 741 || 5 433

ODHODKI || || || || || || || || || ||

05 02 – Trgi (1) || 3 311 || 3 311 || 2 622 || 2 641 || 2 670 || 2 699 || 2 722 || 2 710 || 2 699 || 18 764

05 03 – Neposredne pomoči (pred omejitvijo) (2) || 42 170 || 42 535 || 42 876 || 43 081 || 43 297 || 43 488 || 43 454 || 43 454 || 43 454 || 303 105

05 03 – Neposredne pomoči (po omejitvi) || 42 170 || 42 535 || 42 876 || 42 917 || 43 125 || 43 303 || 43 269 || 43 269 || 43 269 || 302 027

|| || || || || || || || || ||

05 04 - Razvoj podeželja (pred omejitvijo) || 14 817 || 14 451 || 14 455 || 14 455 || 14 455 || 14 455 || 14 455 || 14 455 || 14 455 || 101 185

05 04 - Razvoj podeželja (po omejitvi) || 14 817 || 14 451 || 14 455 || 14 619 || 14 627 || 14 640 || 14 641 || 14 641 || 14 641 || 102 263

|| || || || || || || || || ||

05 07 01 06 – Potrditev obračunov || -69 || -69 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

Skupaj || 60 229 || 60 229 || 59 953 || 60 177 || 60 423 || 60 642 || 60 631 || 60 620 || 60 608 || 423 054

NETO PRORAČUN po namenskih prejemkih || || || 59 212 || 59 436 || 59 682 || 59 901 || 59 890 || 59 879 || 59 867 || 417 867

Opombe:

(1)           Za leto 2013, predhodna ocena na osnovi predloga proračuna za leto 2012 ob upoštevanju že dogovorjenih pravnih prilagoditev za leto 2013 (npr. zgornja meja za vino, odprava premij za krompirjev škrob, posušena krma) ter predvidenega razvoja dogodkov. Za vsa leta, ocene predvidevajo, da ne bo dodatnih finančnih potreb po podpornih ukrepih zaradi motenj na trgu ali kriz.

(2)           Znesek za leto 2013 vključuje oceno izkrčitve za vino za leto 2012.

Tabela 3: Izračun finančnega učinka proračunskega poglavja predloga reforme SKP, kar zadeva prejemke in odhodke SKP

v milijonih EUR (trenutne cene)

Proračunsko leto || 2013 || 2013 prilagojeno || || SKUPAJ 2014-2020

|| || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 ||

PREJEMKI || || || || || || || || || ||

123 – Proizvodna dajatev za sladkor (lastna sredstva) || 123 || 123 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

|| || || || || || || || || ||

67 03 – Namenski prejemki || 672 || 672 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 483

od tega: ex 05 07 01 06 – Potrditev obračunov || 0 || 0 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 483

Skupaj || 795 || 795 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 483

ODHODKI || || || || || || || || || ||

05 02 – Trgi (1) || 3 311 || 3 311 || -689 || -670 || -641 || -612 || -589 || -601 || -612 || -4 413

05 03 – Neposredne pomoči (pred omejitvijo) (2) || 42 170 || 42 535 || -460 || -492 || -534 || -577 || -617 || -617 || -617 || -3 913

05 03 – Neposredne pomoči – Ocenjeni produkt omejitve, ki bo prenesen na razvoj podeželja || || || 0 || -164 || -172 || -185 || -186 || -186 || -186 || -1 078

05 04 - Razvoj podeželja (pred omejitvijo) || 14 817 || 14 451 || 4 || 4 || 4 || 4 || 4 || 4 || 4 || 28

05 04 – Razvoj podeželja – Ocenjeni produkt omejitve, ki bo prenesen z neposrednih pomoči || || || 0 || 164 || 172 || 185 || 186 || 186 || 186 || 1 078

05 07 01 06 – Potrditev obračunov || -69 || -69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 483

Skupaj || 60 229 || 60 229 || -1 076 || -1 089 || -1 102 || -1 115 || -1 133 || -1 144 || -1 156 || -7 815

NETO PRORAČUN po namenskih prejemkih || || || -1 145 || -1 158 || -1 171 || -1 184 || -1 202 || -1 213 || -1 225 || -8 298

Opombe:

(1)           Za leto 2013, predhodna ocena na osnovi predloga proračuna za leto 2012 ob upoštevanju že dogovorjenih pravnih prilagoditev za leto 2013 (npr. zgornja meja za vino, odprava premij za krompirjev škrob, posušena krma) ter predvidenega razvoja dogodkov. Za vsa leta, ocene predvidevajo, da ne bo dodatnih finančnih potreb po podpornih ukrepih zaradi motenj na trgu ali kriz.

(2)           Znesek za leto 2013 vključuje oceno izkrčitve za vino za leto 2012.

Tabela 4: Izračun finančnega učinka predlogov reforme SKP, kar zadeva odhodke SKP, povezane s trgom

v milijonih EUR (trenutne cene)

PRORAČUNSKO LETO || || Pravna podlaga || Ocenjene potrebe || Spremembe glede na 2013 ||

|| || || 2013 (1) || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ 2014-2020

Izredni ukrepi: racionalizirano in razširjeno področje uporabe pravne podlage || || Členi 154, 155, 156 || pm || pm || pm || pm || pm || pm || pm || pm || pm

Ukinitev intervencije za trdo pšenico in sorgo || || Prej člen 10 || pm || - || - || - || - || - || - || - || -

Programi razdeljevanja hrane za najbolj ogrožene osebe || (2) || Prej čl. 27 Uredbe 1234/2007 || 500.0 || -500.0 || -500.0 || -500.0 || -500.0 || -500.0 || -500.0 || -500.0 || -3 500.0

Zasebno skladiščenje (lanena vlakna) || || Člen 16 || n.r. || pm || pm || pm || pm || pm || pm || pm || Pm

Pomoč za bombaž – prestrukturiranje || (3) || Prej čl. 5 Uredbe 637/2008 || 10,0 || -4,0 || -4,0 || -4,0 || -4,0 || -4,0 || -4,0 || -4,0 || -28,0

Pomoč za ustanovitev za skupine proizvajalcev sadja in zelenjave || || prej člen 117 || 30,0 || 0,0 || 0,0 || 0,0 || -15,0 || -15,0 || -30,0 || -30,0 || -90,0

Shema razdeljevanja sadja v šolah || || Člen 21 || 90,0 || 60,0 || 60,0 || 60,0 || 60,0 || 60,0 || 60,0 || 60,0 || 420,0

Odprava organizacij proizvajalcev v sektorju hmelja || || prej člen 111 || 2,3 || -2,3 || -2,3 || -2,3 || -2,3 || -2,3 || -2,3 || -2,3 || -15,9

Neobvezno zasebno skladiščenje posnetega mleka v prahu || || Člen 16 || n.r. || pm || pm || pm || pm || pm || pm || pm || pm

Odprava pomoči za uporabo posnetega mleka/posnetega mleka v prahu za krmo/kazein in uporabo kazeina || || prej člena 101, 102 || pm || - || - || - || - || - || - || - || -

Neobvezno zasebno skladiščenje masla || (4) || Člen 16 || 14,0 || [-1,0] || [-14,0] || [-14,0] || [-14,0] || [-14,0] || [-14,0] || [-14,0] || [-85,0]

Odprava promocijske dajatve za mleko || || prej člen 309 || pm || - || - || - || - || - || - || - || -

SKUPAJ 05 02 || || || || || || || || || || ||

Neto učinek predlogov reform (5) || || || || -446,3 || -446,3 || -446,3 || -461,3 || -461,3 || -476,3 || -476,3 || -3 213,9

Opombe:

(1)           Potrebe za leto 2013 so ocenjene na osnovi predloga proračuna Komisije za leto 2012, razen (a) za sektor sadja in zelenjave, kjer so potrebe osnovane na oceni finančnih posledic zadevnih reform in (b) za kakršne koli že dogovorjene pravne spremembe.

(2)           Znesek za leto 2013 ustreza predlogu Komisije COM(2010)486. Od leta 2014 naprej bo ukrep financiran iz postavke 1.

(3)           Sredstva za program prestrukturiranja sektorja bombaža za Grčijo (4 milijone EUR/leto) bo z letom 2014 prenesen na razvoj podeželja. Sredstva za Španijo (6,1 milijona EUR/leto) bodo prenesena v shemo enotnega plačila z letom 2018 (že dogovorjeno).

(4)           Ocenjeni učinek v primeru neuporabe ukrepa.

(5)           Poleg odhodkov v poglavjih 05 02 in 05 03 se pričakuje, da bodo neposredni odhodki v poglavjih 05 01, 05 07 in 05 08 financirani s prejemki, namenjenimi EKJS.

Tabela 5: Izračun finančnega učinka predlogov reforme SKP, kar zadeva neposredne pomoči

v milijonih EUR (trenutne cene)

PRORAČUNSKO LETO || || Pravna podlaga || Ocenjene potrebe || Spremembe glede na 2013 ||

|| || 2013 (1) || 2013 prilagojeno (2) || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ 2014-2020

|| || || || || || || || || || || ||

Neposredne pomoči || || || 42 169,9 || 42 535,4 || 341,0 || 381,1 || 589,6 || 768,0 || 733,2 || 733,2 || 733,2 || 4 279,3

- Že dogovorjene spremembe || || || || || || || || || || || ||

Uvajanje v EU 12 || || || || || 875,0 || 1 133,9 || 1 392,8 || 1 651,6 || 1 651,6 || 1 651,6 || 1 651,6 || 10 008,1

Prestrukturiranje sektorja bombaža || || || || || 0,0 || 0,0 || 0,0 || 0,0 || 6,1 || 6,1 || 6,1 || 18,4

Pregled zdravstvenega stanja || || || || || -64,3 || -64,3 || -64,3 || -90,0 || -90,0 || -90,0 || -90,0 || -552,8

Prejšnje reforme || || || || || -9,9 || -32,4 || -32,4 || -32,4 || -32,4 || -32,4 || -32,4 || -204,2

|| || || || || || || || || || || ||

- Spremembe zaradi novih predlogov reforme SKP || || || -459,8 || -656,1 || -706,5 || -761,3 || -802,2 || -802,2 || -802,2 || -4 990,3

Od tega: omejitve || || || || || 0,0 || -164,1 || -172,1 || -184,7 || -185,6 || -185,6 || -185,6 || -1 077,7

|| || || || || || || || || || || ||

SKUPAJ 05 03 || || || || || || || || || || || ||

Neto učinek predlogov reforme || || || || || -459,8 || -656,1 || -706,5 || -761,3 || -802,2 || -802,2 || -802,2 || -4 990,3

ODHODKI SKUPAJ || || || 42 169,9 || 42 535,4 || 42 876,4 || 42 916,5 || 43 125,0 || 43 303,4 || 43 268,7 || 43 268,7 || 43 268,7 || 302 027,3

Opombe:

(1)           Znesek za leto 2013 vključuje oceno izkrčitve za vino za leto 2012.

(2)           Ob upoštevanju že dogovorjenih zakonodajnih sprememb, tj. prostovoljna modulacija za Združeno kraljestvo in člen 136 „neporabljeni zneski“ se bosta nehala uporabljati do konca leta 2013.

Tabela 6: Sestavni deli neposrednih pomoči

v milijonih EUR (trenutne cene)

PRORAČUNSKO LETO || || || || || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ 2014-2020

Priloga II || || || || || 42 407,2 || 42 623,4 || 42 814,2 || 42 780,3 || 42 780,3 || 42 780,3 || 256 185,7

Plačilo za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje (30 %) || || || || || 12 866,5 || 12 855,3 || 12 844,3 || 12 834,1 || 12 834,1 || 12 834,1 || 77 068,4

Najvišji znesek, ki se lahko dodeli plačilom za mlade kmete (2 %) || || || || || 857,8 || 857,0 || 856,3 || 855,6 || 855,6 || 855,6 || 5 137,9

Temeljna shema plačil, plačilo za območja z naravnimi omejitvami, prostovoljna vezana podpora || || || || || 28 682,9 || 28 911,1 || 29 113,6 || 29 090,6 || 29 090,6 || 29 090,6 || 173 979,4

Najvišji znesek, ki se lahko vzame iz zgornjih postavk in nameni financiranju shem za male kmete (10 %) || || || || || 4 288,8 || 4 285,1 || 4 281,4 || 4 278,0 || 4 278,0 || 4 278,0 || 25 689,3

Prenosi v vinskem sektorju, vključeni v Prilogi II[57] || || || || || 159,9 || 159,9 || 159,9 || 159,9 || 159,9 || 159,9 || 959,1

Omejitve || || || || || -164,1 || -172,1 || -184,7 || -185,6 || -185,6 || -185,6 || -1 077,7

Bombaž || || || || || 256,0 || 256,3 || 256,5 || 256,6 || 256,6 || 256,6 || 1 538,6

POSEI/manjši egejski otoki || || || || || 417,4 || 417,4 || 417,4 || 417,4 || 417,4 || 417,4 || 2 504,4

Tabela 7: Izračun finančnega učinka predlogov reforme SKP, kar zadeva prehodne ukrepe za odobritev neposrednih pomoči v letu 2014

v milijonih EUR (trenutne cene)

PRORAČUNSKO LETO || || Pravna podlaga || Ocenjene potrebe || Spremembe glede na 2013

|| || || 2013 (1) || 2013 prilagojeno || 2014 (2)

Priloga IV k Uredbi Sveta (ES) št. 73/2009 || || || 40 165,0 || 40 530,5 || 541,9

Uvajanje v EU 10 || || || || || 616,1

Pregled zdravstvenega stanja || || || || || -64,3

Prejšnje reforme || || || || || -9,9

SKUPAJ 05 03 || || || || ||

ODHODKI SKUPAJ || || || 40 165,0 || 40 530,5 || 41 072,4

Opombe:

(1)           Znesek za leto 2013 vključuje oceno izkrčitve za vino za leto 2012.

(2)           Povišane neto zgornje meje vključujejo oceno prenosov v vinskem sektorju v shemo enotnega plačila na podlagi odločitev, ki so jih sprejele države članice za leto 2013.

Tabela 8: Izračun finančnega učinka predlogov reforme SKP, kar zadeva razvoj podeželja

v milijonih EUR (trenutne cene)

PRORAČUNSKO LETO || || Pravna podlaga || Odobritev sredstev za razvoj podeželja || Spremembe glede na 2013 ||

|| || || 2013 || 2013 prilagojeno (1) || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ 2014-2020

Programi za razvoj podeželja || || || 14 788,9 || 14 423,4 || || || || || || || ||

Pomoč za bombaž - prestrukturiranje || (2) || || || || 4,0 || 4,0 || 4,0 || 4,0 || 4,0 || 4,0 || 4,0 || 28,0

Produkt omejitve neposrednih pomoči || || || || || || 164,1 || 172,1 || 184,7 || 185,6 || 185,6 || 185,6 || 1 077,7

Sredstva za razvoj podeželja, brez tehnične pomoči || (3) || || || || -8,5 || -8,5 || -8,5 || -8,5 || -8,5 || -8,5 || -8,5 || -59,4

Tehnična pomoč || (3) || || 27,6 || 27,6 || 8,5 || 3,5 || 3,5 || 3,5 || 3,5 || 3,5 || 3,5 || 29,4

Nagrada za lokalne inovativne projekte sodelovanja || (4) || || n.r. || n.r. || 0,0 || 5,0 || 5,0 || 5,0 || 5,0 || 5,0 || 5,0 || 30,0

SKUPAJ 05 04 || || || || || || || || || || || ||

Neto učinek predlogov reform || || || || || 4,0 || 168,1 || 176,1 || 188,7 || 189,6 || 189,6 || 189,6 || 1 105,7

ODHODKI SKUPAJ (pred omejitvijo) || || || 14 816,6 || 14 451,1 || 14 455,1 || 14 455,1 || 14 455,1 || 14 455,1 || 14 455,1 || 14 455,1 || 14 455,1 || 101 185,5

ODHODKI SKUPAJ (po omejitvi) || || || 14 816,6 || 14 451,1 || 14 455,1 || 14 619,2 || 14 627,2 || 14 639,8 || 14 640,7 || 14 640,7 || 14 640,7 || 102 263,2

Opombe:

(1)           Prilagoditve, skladne z obstoječo zakonodajo, ki se uporabljajo le do konca proračunskega leta 2013.

(2)           Zneski v tabeli 1 (oddelek 3.1)so v skladu z zneski iz Sporočila Komisije „Proračun za strategijo Evropa 2020“ (COM(2011)500 konč.). Verjetno je treba še določiti, ali bo večletni finančni okvir odražal prenos, predlagan za sredstva ene države članice za nacionalni program prestrukturiranja za bombaž, na razvoj podeželja od leta 2014, kar pomeni prilagoditev (4 milijone EUR letno) zneskov za dodatno zgornjo mejo za EKJS, oziroma za steber 2. V tabeli 8 zgoraj so bili zneski preneseni, ne glede na to, ali so odražani v večletnem finančnem okviru.

(3)           Znesek za tehnično pomoč za leto 2013 je bil določen na osnovi prvotnih sredstev za razvoj podeželja (pri čemer niso vključeni prenosi iz stebra 1).

Tehnična pomoč za obdobje med letoma 2014–2020 je določena na 0,25 % skupnih sredstev za razvoj podeželja.

(4)           Krito iz sredstev, ki so na voljo za tehnično pomoč.

Razdelek večletnega finančnega okvira: || 5 || „Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Opomba:         Po oceni sodeč zakonodajni predlogi ne bodo imeli učinka na odobrena sredstva upravne narave, to pomeni, da je namen ta, da se zakonodajni okvir lahko izvaja z obstoječimi človeškimi viri in upravnimi odhodki.

|| || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

GD: AGRI ||

Ÿ Človeški viri || 136,998 || 136,998 || 136,998 || 136,998 || 136,998 || 136,998 || 136,998 || 958,986

Ÿ Drugi upravni odhodki || 9,704 || 9,704 || 9,704 || 9,704 || 9,704 || 9,704 || 9,704 || 67,928

GD AGRI SKUPAJ || Odobritve || 146,702 || 146,702 || 146,702 || 146,702 || 146,702 || 146,702 || 146,702 || 1 026,914

Odobritve za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 146,702 || 146,702 || 146,702 || 146,702 || 146,702 || 146,702 || 146,702 || 1 026,914

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto N[58] || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) || SKUPAJ

Odobritve za RAZDELKE od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || || || || || || || ||

Plačila || || || || || || || ||

3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za poslovanje.

– x   Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Navedba ciljev in realizacij ò || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

REALIZACIJA

vrsta || povprečni stroški || štev. || stroški skupaj || štev. || stroški skupaj || štev. || stroški skupaj || štev. || stroški skupaj || štev. || stroški skupaj || štev. || stroški skupaj || štev. || stroški skupaj || štev. skupaj || stroški skupaj

SPECIFIČNI CILJ št. 5: Izboljšati konkurenčnost kmetijskega sektorja in izboljšati njegov vrednostni delež v prehranski verigi || || || || || || || || || || || || || || || ||

- Sadje in zelenjava: trženje prek organizacij proizvajalcev[59]‑{}‑ || Delež vrednosti proizvodnje, tržene prek organizacij proizvajalcev, glede na vrednost skupne proizvodnje || || || 830,0 || || 830,0 || || 830,0 || || 830,0 || || 830,0 || || 830,0 || || 830,0 || || 5 810,0

- Vino: nacionalna sredstva – prestrukturiranje59 || število hektarjev || || 54 326 || 475.1 || 54 326 || 475.1 || 54 326 || 475.1 || 54 326 || 475.1 || 54 326 || 475.1 || 54 326 || 475.1 || 54 326 || 475.1 || || 3 326.0

- Vino: nacionalna sredstva – prestrukturiranje59 || || || 1 147 || 178,9 || 1 147 || 178,9 || 1 147 || 178,9 || 1 147 || 178,9 || 1 147 || 178,9 || 1 147 || 178,9 || 1 147 || 178,9 || || 1 252,6

- Vino: nacionalna sredstva – destilacija proizvodov59 || hektolitri || || 700 000 || 98,1 || 700 000 || 98,1 || 700 000 || 98,1 || 700 000 || 98,1 || 700 000 || 98,1 || 700 000 || 98,1 || 700 000 || 98,1 || || 686,4

- Vino: nacionalna sredstva – pitni alkohol59 || število hektarjev || || 32 754 || 14,2 || 32 754 || 14,2 || 32 754 || 14,2 || 32 754 || 14,2 || 32 754 || 14,2 || 32 754 || 14,2 || 32 754 || 14,2 || || 14,2

- Vino: nacionalna sredstva – Uporaba zgoščenega mošta59 || hektolitri || || 9 || 37,4 || 9 || 37,4 || 9 || 37,4 || 9 || 37,4 || 9 || 37,4 || 9 || 37,4 || 9 || 37,4 || || 261,8

- Vino: nacionalna sredstva – spodbuda59 || || || || 267,9 || || 267,9 || || 267,9 || || 267,9 || || 267,9 || || 267,9 || || 267,9 || || 1 875,3

- Drugo: || || || || 720,2 || || 739,6 || || 768,7 || || 797,7 || || 820,3 || || 808,8 || || 797,1 || || 5 452,3

Seštevek za specifični cilj št. 5 || || 2 621,8 || || 2 641,2 || || 2 670,3 || || 2 699,3 || || 2 721,9 || || 2 710,4 || || 2 698,7 || || 18 763,5

SPECIFIČNI CILJ št. 6: Prispevati k prihodkom kmetij in omejiti njihovo spremenljivost || || || || || || || || || || || || || || || ||

- Neposredna dohodkovna podpora[60] || Število plačanih hektarjev (v milijonih EUR) || || 161,014 || 42 876,4 || 161,014 || 43 080,6 || 161,014 || 43 297,1 || 161,014 || 43 488,1 || 161,014 || 43 454,3 || 161,014 || 43 454,3 || 161,014 || 43 454,3 || 161,014 || 303 105,0

Seštevek za specifični cilj št. 6 || || 42 876,4 || || 43 080,6 || || 43 297,1 || || 43 488,1 || || 43 454,3 || || 43 454,3 || || 43 454,3 || || 303 105,0

STROŠKI SKUPAJ || || || || || || || || || || || || || || || ||

Opomba: Za specifične cilje od 1 do 4 in od 7 do 10 je realizacije treba še določiti (glej oddelek 1.4.2. zgoraj).

3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave 3.2.3.1. Povzetek

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev upravne narave.

– x   Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri[61] || 136,998 || 136,998 || 136,998 || 136,998 || 136,998 || 136,998 || 136,998 || 958,986

Drugi upravni odhodki || 9,704 || 9,704 || 9,704 || 9,704 || 9,704 || 9,704 || 9,704 || 67,928

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || || || || || || || ||

Druge odhodki upravne narave || || || || || || || ||

Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

SKUPAJ || 146.702 || 146.702 || 146.702 || 146.702 || 146.702 || 146.702 || 146.702 || 1 026.914

3.2.3.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov.

– x   Predlog/pobuda zahteva porabo človeških virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Opomba: Po oceni sodeč zakonodajni predlogi ne bodo imeli učinka na odobrena sredstva upravne narave, to pomeni, da je namen ta, da se zakonodajni okvir lahko izvaja z obstoječimi človeškimi viri in upravnimi odhodki. Številke za obdobje med letoma 2014 in 2020 so osnovane na stanju leta 2011.

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

|| Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020

Ÿ Kadrovski načrt (za uradnike in začasne uslužbence) ||

XX 01 01 01 (sedež ali predstavništva Komisije) || 1 034 || 1 034 || 1 034 || 1 034 || 1 034 || 1 034 || 1 034

XX 01 01 02 (delegacije) || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3

XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || ||

10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || ||

Ÿ Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa EPDČ)[62] ||

XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz „splošnih sredstev“) || 78 || 78 || 78 || 78 || 78 || 78 || 78

XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || || || || || || ||

XX 01 04 yy || – na sedežu || || || || || || ||

– na delegaciji || || || || || || ||

XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || || ||

10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || ||

Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || ||

SKUPAJ[63] || 1 115 || 1 115 || 1 115 || 1 115 || 1 115 || 1 115 || 1 115

XX je zadevno področje ali proračunski naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci ||

Zunanje osebje ||

3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– x   Predlog/pobuda je skladna s PREDLOGI ZA večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020.

– ¨  Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka večletnega finančnega okvira.

– ¨  Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali spremembe večletnega finančnega okvira.

3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

– X  V predlogu, ki zadeva razvoj podeželja (EKSRP), je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Skupaj

Navedite vir/organ sofinanciranja || DČ || DČ || DČ || DČ || DČ || DČ || DČ || DČ

Sofinancirane odobritve SKUPAJ[64] || Še ni določeno. || Še ni določeno. || Še ni določeno. || Še ni določeno. || Še ni določeno. || Še ni določeno. || Še ni določeno. || Še ni določeno.

3.3. Ocenjeni vpliv na prihodke

– x   Predlog/pobuda nima finančnega vpliva na prihodke.

– ¨  Predlog/pobuda ima finančni vpliv, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

– x   na lastna sredstva,

– x   na razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov || Odobritve, ki so na voljo za tekoče proračunsko leto || Vpliv predloga/pobude[65]

Leto N || Leto N + 1 || Leto N + 2 || Leto N + 3 || … vstavite ustrezno število stolpcev glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6)

|| || || || || || || ||

Za razne prihodke, na katere bo vplival predlog/pobuda, navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov.

Glej tabeli 2 in 3 oddelka 3.2.1.

[1]               Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Proračun za strategijo Evropa 2020, COM(2011)500 konč., 29.6.2011.

[2]               Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Skupna kmetijska politika proti letu 2020: odziv na prihodnje izzive, povezane s hrano, naravnimi viri in ozemljem, COM(2010)672 konč., 18.11.2010.

[3]               Glej zlasti resolucijo Evropskega parlamenta z dne 23.6.2011, 2011/2015(INI), in sklepe predsedstva z dne 18.3.2011.

[4]               Pravni okvir trenutno zajema Uredbo Sveta (ES) št. 73/2009 (neposredna plačila), Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 (tržni instrumenti), Uredbo Sveta (ES) št. 1698/2005 (razvoj podeželja) in Uredbo Sveta (ES) št. 1290/2005 (financiranje).

[5]               Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, ki jih zajema splošni strateški okvir, ter o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1083/2006, COM(2011) 615 z dne 6.10.2011.

[6]               Za pregled 517 prejetih prispevkov glej Prilogo 9 k oceni učinka.

[7]               UL C […], […], str.[…].

[8]               UL C […], […], str.[…].

[9]               Mnenje […] UL C […], […], str. […]..

[10]             UL C […], […], str.[…].

[11]             COM(2010) 672 konč., 18.11.2010.

[12]             UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

[13]             …

[14]             UL L 34, 9.2.1979, str. 2.

[15]             COM/2009/0234 konč.

[16]             UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

[17]             UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

[18]             UL L […], […], str. […].

[19]             UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[20]             UL L 206, 16.8.1996, str. 46.

[21]             UL L 87, 24.3.2007, str. 1.

[22]             UL L 145, 31.5.2001, str. 12.

[23]             UL L […], […], str. […].

[24]             UL L 189, 20.7.2007, str. 1.

[25]             UL L 124, 20.5.2003, str. 36.

[26]             UL L 265, 25.9.2006, str. 1.

[27]             UL C 244, 1.10.2004, str. 2.

[28]             UL L 197, 3.8.2000, str. 19.

[29]             UL L 10, 12.1.2002, str. 58.

[30]             UL L 10, 12.1.2002, str. 67.

[31]             UL L 15, 17.1.2002, str. 19.

[32]             UL L 10, 12.1.2002, str. 47.

[33]             UL L 10, 12.1.2002, str. 53.

[34]             UL L 39, 13.2.2008, str. 16.

[35]             UL L 299, 8.11.2008, str. 25.

[36]             UL L 78, 24.3.2009, str. 1.

[37]             UL L 179, 14.7.1999, str. 1.

[38]             UL L 118, 4.5.2002, str. 1.

[39]             UL L 186, 30.6.1989, str. 21.

[40]             UL L 109, 6.5.2000, str. 29.

[41]             UL L 247, 21.9.2007, str. 17.

[42]             UL L 302, 19.10.1992, str. 10.

[43]             UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

[44]             UL L 84, 31.3.2009, str. 1.

[45]             UL L 185, 17.7.2009, str. 1.

[46]             UL L 328, 15.12.2009, str. 10.

[47]             UL L […], […], str. […].

[48]             UL L 376, 27.12.2006, str. 21.

[49]             UL L 404, 30.12.2006, str. 26.

[50]             UL L 276, 6.10.1990, str. 40.

[51]             UL L 40, 11. 2. 1999, str. 34.

[52]             ABM: upravljanje po dejavnostih – ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[53]             Pilotni in pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.

[54]             COM(2011) 500 konč., 29 junij 2011.

[55]             Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[56]             Organi iz člena 185 finančne uredbe.

[57]             Neposredne pomoči za obdobje 2014-2020 vključujejo oceno prenosov v vinskem sektorju v shemo enotnega plačila na podlagi odločitev, ki so jih sprejele države članice za leto 2013.

[58]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[59]             Na osnovi prejšnjih izvajanj in ocen iz predloga proračuna za leto 2012. Za organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave so zneski skladni z reformo tega sektorja in, kot je že navedeno v poročilih o dejavnostih v predlogu proračuna za leto 2012, bodo realizacije znane šele konec leta 2011.

[60]             Na osnovi morebitnih upravičenih območij za leto 2009.

[61]             Na osnovi povprečnih stroškov v višini 127 000 EUR za kadrovski načrt za uradnike in začasne uslužbence.

[62]             PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak.

[63]             To ne vključuje dodatne zgornje meje za proračunsko vrstico 05.010404.

[64]             To bo navedeno v programih za razvoj podeželja, ki jih bodo predložile države članice.

[65]             Glede na tradicionalna lastna sredstva (carinske dajatve, prelevmane za sladkor) morajo biti navedeni zneski neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.