OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

· Razlogi za predlog in njegovi cilji

Namen tega predloga je sprememba Direktive 2004/40/ES[1] Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastajajo zaradi fizikalnih dejavnikov (elektromagnetnih sevanj).

Medicinska skupnost je leta 2006 Komisijo obvestila o svojih pomislekih glede izvajanja te direktive ter pri tem navedla, da bi mejne vrednosti izpostavljenosti, ki jih določa ta direktiva, nesorazmerno omejile uporabo in razvoj tehnike slikanja z magnetno resonanco (MRI), ki danes velja za nepogrešljivo pri diagnostiki in zdravljenju več bolezni.

V nadaljevanju so tudi druge industrijske panoge izrazile pomisleke glede posledic Direktive za njihove dejavnosti.

Komisija je v odgovor na te pomisleke sprejela vrsto ukrepov. Zaradi preglednosti je stopila v stik z državami članicami in Evropskim parlamentom ter jih obvestila o načrtovanih ukrepih. V zvezi s tem je zaprosila države članice, da jo obvestijo o morebitnih težavah, povezanih z izvajanjem Direktive. Poleg tega je začela študijo za oceno dejanskih posledic Direktive na medicinske postopke, pri katerih se uporablja MRI. Rezultati te študije so bili na voljo na začetku leta 2008.

Medtem je bil z namenom, da:

– se omogoči celovita analiza študij, vključno s to, ki jo je začela Komisija, glede morebitnih negativnih učinkov mejnih vrednosti izpostavljenosti iz Direktive za medicinsko uporabo MRI,

– se upoštevajo rezultati pregleda novih priporočil ICNIRP in drugih nedavnih priporočil, kot so zdravstvena merila za okolje glede elektromagnetnih sevanj Svetovne zdravstvene organizacije na podlagi zadnjih znanstvenih študij o učinkih elektromagnetnih sevanj na zdravje ljudi, objavljenih od sprejetja Direktive 2004/40/ES, ter

– se opravi poglobljena analiza učinka določb Direktive in predlagajo spremembe za zagotovitev visoke ravni varovanja zdravja in varnosti delavcev ter ohranitve in razvoja zdravstvenih in industrijskih dejavnosti, ki uporabljajo elektromagnetna sevanja,

z Direktivo 2008/46/ES[2] Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o spremembi Direktive 2004/40/ES o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastajajo zaradi fizikalnih dejavnikov (elektromagnetnih sevanj), rok za prenos prestavljen s 30. aprila 2008 na 30. april 2012.

Mednarodna komisija za zaščito pred neionizirajočimi sevanji (ICNIRP) je zdaj končala pregled smernic o statičnih magnetnih poljih in časovno spremenljivih poljih nizkih frekvenc, na katerih Direktiva delno temelji. Nova priporočila so bila izdana leta 2009 oziroma leta 2010. V večini primerov so stopnje referenčnih ravni in osnovnih omejitev določene višje kot v predhodnih priporočilih.

· Splošno ozadje

Direktiva 2004/40/ES je 18. posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu. Obravnava kratkoročne škodljive vplive na zdravje delavcev, ki so pri delu izpostavljeni elektromagnetnim sevanjem.

Določbe Direktive so minimalne zahteve in vsaka država članica lahko sprejme strožje predpise.

Direktiva določa mejne vrednosti izpostavljenosti za časovno spremenljiva električna, magnetna in elektromagnetna sevanja s frekvencami od 0 do 300 GHz[3]. Noben delavec ne sme biti izpostavljen vrednostim sevanja, ki presegajo te mejne vrednosti, določene na podlagi učinkov na zdravje in bioloških presoj.

Direktiva določa tudi opozorilne in indikativne vrednosti za časovno spremenljiva in statična sevanja. Te vrednosti so neposredno merljive in označujejo prag, nad katerim morajo delodajalci sprejeti enega ali več ukrepov iz Direktive. Upoštevanje teh opozorilnih vrednosti bo zagotovilo skladnost z ustreznimi mejnimi vrednostmi izpostavljenosti.

Mejne vrednosti iz Direktive so bile določene na podlagi priporočil, ki jih je leta 1998 pripravila organizacija ICNIRP, ki je svetovno priznana kot avtoriteta na področju ocene učinkov tovrstnega sevanja na zdravje. ICNIRP tesno sodeluje z vsemi mednarodnimi organizacijami, kot so Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), Mednarodna organizacija dela (ILO), Mednarodno združenje za zaščito pred sevanjem (IRPA), Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO), Evropski odbor za elektrotehnično standardizacijo (CENELEC), Mednarodna elektrotehniška komisija (IEC), Mednarodna komisija za osvetlitev (CIE), Inštitut inženirjev elektrotehnike in elektronike (IEEE) itd.

Direktiva temelji na načelu preprečevanja, ki je v bolj splošnem smislu že vzpostavljeno z okvirno direktivo 89/391/EGS:

– varovanje vseh delavcev: vsi delavci, ne glede na področje dejavnosti, izpostavljeni enakim tveganjem, imajo pravico do enake ravni varovanja;

– obveznost za delodajalca, da določi in oceni tveganja;

– odprava tveganj ali, če to ni možno, zmanjšanje opredeljenih tveganj na minimum;

– ustrezne informacije, usposabljanje zadevnih delavcev in posvetovanje z njimi;

– ustrezen zdravstveni nadzor.

Direktiva se uporablja brez izjeme za vsa področja dejavnosti, v nacionalne zakonodaje pa jo je treba prenesti najpozneje 30. aprila 2012, če se ne sprejmejo nobeni nadaljnji ukrepi.

Med razpravami pred sprejetjem Direktive je bil v Svetu in Evropskem parlamentu podrobno obravnavan poseben primer medicinskega slikanja z magnetno resonanco. Nacionalni strokovnjaki z inštitutov, kot so National Radiation Protection Board (NRPB, Združeno kraljestvo), Institut national de recherche et de sécurité (INRS, Francija), Finski inštitut za zdravje pri delu (FIOH, Finska) in Bundesamt für Strahlenschutz (BfS, Nemčija), so zagotovili tehnično podporo za pogajanja v Svetu. Predsedstvo Sveta je večkrat zaprosilo za mnenje ICNIRP-ja.

Ker ni bilo nobenega dokaza glede neželenih vplivov, sta sozakonodajalca sprejela Direktivo z nekaterimi spremembami pri vrednostih, ki jih je prvotno predlagala Komisija, kar vključuje zlasti nedoločitev mejne vrednosti izpostavljenosti za statična magnetna polja, ki so bistveni sestavni del MRI, ker je bila ta vrednost v ponovnem pregledu zaradi zadnjih znanstvenih ugotovitev, objavljenih med postopkom sprejemanja Direktive.

Ta predlog ohranja vrsto pomembnih načel in določb iz sedanje direktive, kot na primer:

– kritje vseh področij dejavnosti,

– mejne vrednosti izpostavljenosti in opozorilne vrednosti za elektromagnetna sevanja v frekvenčnem območju od 100 kHz do 300 GHz,

– določbe za preprečevanje ali zmanjšanje tveganja,

– informiranje in usposabljanje delavcev,

– posvetovanje z delavci in njihovo sodelovanje,

– sankcije,

– zdravstveni nadzor.

Najpomembnejše spremembe, ki jih predlog uvaja ob upoštevanju najnovejših znanstvenih ugotovitev na tem področju, so:

– jasnejše opredelitve pojmov, zlasti glede škodljivih vplivov na zdravje (člen 2 Direktive 2004/40/ES),

– vključitev revidiranega sistema za mejne in referenčne vrednosti, ki se razlikujejo od sedanjih mejnih in opozorilnih vrednosti, v območju od 0 do 100 kHz (to bo vplivalo na člena 2 in 3 Direktive 2004/40/ES ter na njeno prilogo),

– uvedba kazalnikov za lažje opravljanje meritev in izračunov (člen 3(3) ter za smernice glede upoštevanja merilne negotovosti. Zakonodaja o varnosti izdelkov z direktivama 1999/5/S in 2006/95/ES zagotavlja, da javnost vključno z delavci ni izpostavljena vrednostim, ki bi presegale tiste iz Priporočila 1999/519/EGS, če se izdelki uporabljajo za predvidene namene. Ker so vrednosti za javnost nižje kot tiste za delavcev in zajemajo varovanje pred dolgotrajnimi vplivi, skladnost s tema direktivama v teh okoliščinah zagotavlja zadostno varovanje po tej direktivi,

– uvedba smernic za zagotovitev enostavnejših, a učinkovitejših ocen tveganja (člen 4) za lažje vrednotenje ter manjšo obremenitev za MSP,

– uvedba omejene, a ustrezne prožnosti s predlogom nadzorovanega okvira za omejena odstopanja za industrijo,

– vključitev utemeljitve za zdravstveni nadzor (člen 8),

– namenitev posebne pozornosti posebnemu primeru medicinske uporabe z magnetno resonanco in s tem povezanih dejavnosti ter

– možnost dopolnilnih nezavezujočih ukrepov, kot je nezavezujoči praktični vodnik.

· Usklajenost z drugimi politikami in cilji Evropske unije

Ta predlog je usklajen s cilji drugih politik Evropske unije, zlasti s tistimi za izboljšanje regulativnega okvira, da se zagotovi korpus sekundarne zakonodaje EU, ki je jasna, razumljiva, posodobljena ter za državljane in gospodarske subjekte bolj uporabna. Ta predlog bo omogočil tudi posodobitev določb direktive v skladu z zadnjimi znanstvenimi spoznanji glede vplivov elektromagnetnega sevanja na zdravje, ki v času sprejemanja Direktive 2004/40/ES še niso bila na voljo. Poleg tega naj bi bil skladen s povezano zakonodajo, ki ščiti uporabnike izdelkov, ki ustvarjajo elektromagnetna sevanja, v kolikor elektromagnetnih sevanj iz takih izdelkov po tej direktivi ni treba ponovno oceniti, temveč se lahko šteje, da so pod vrednostmi, določenimi za javnost v Priporočilu Sveta 1999/519/EGS.

2.           Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in ocena učinka

· Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

– Posvetovanje s Svetovalnim odborom za varnost in zdravje pri delu v skladu s Sklepom Sveta z dne 22. julija 2003 o ustanovitvi Svetovalnega odbora za zdravje in varnost pri delu. Odbor je bil pozvan, da sprejme mnenje do konca marca 2011.

– Posvetovanje s strokovnjaki s tega področja in z Mednarodno komisijo za zaščito pred neionizirajočimi sevanji na dvostranskih sestankih s Komisijo.

– Posvetovanje s socialnimi partnerji v skladu s členom 154(2) in (3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Prvo posvetovanje (člen 154(2) PDEU) je potekalo med 1. julijem in 10 septembrom 2009. Druga faza posvetovanja po členu 154(3) med 20. majem in 5. julijem 2010 je potekala neodvisno od ocene tveganja.

Ugotovitve se lahko povzamejo v naslednjih točkah:

· Sindikati in delodajalci se na splošno strinjajo, da je potreba po novi direktivi upravičena, da se delavce zaščiti pred zdravstvenimi tveganji pri izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem. Vendar so nekateri predstavniki delodajalcev (MSP in nekatere nacionalne organizacije) bolj kot direktivi naklonjeni nezavezujočim instrumentom.

· Na splošno velja, da so mejne vrednosti iz sedanje direktive prenizke in da temeljijo na preveč konservativnih predpostavkah; a če so delodajalci naklonjeni ohlapnejšim mejnim vrednostim, predstavniki delavcev želijo, da prihodnja direktiva zajame dolgoročne vplive na zdravje.

· Delodajalci v industrijskem sektorju (razen proizvajalci opreme za MRI) ne podpirajo izvzetja nekaterih kategorij delavcev iz področja uporabe Direktive. Poleg tega dopuščanje odstopanj od mejnih vrednosti izpostavljenosti na nekaterih področjih (zdravstveno varstvo) povzroča težave v industrijskemu sektorju.

· Socialni partnerji potrjujejo, da se nobena kategorija delavcev ne sme prikrajšati za korist katerega koli novega pravnega instrumenta, če novi instrument zagotavlja ustrezno prožnost za nadaljevanje dejavnosti.

· Medtem ko se delodajalci odločno zavzemajo za prožen pristop z možnimi izjemami, se organizacije delavcev bojijo, da bi prožnost brez strogega nadzora lahko zmanjšala varovanje delavcev.

· Organizacije delodajalcev in delavcev se strinjajo s prilagoditvijo mejnih vrednosti izpostavljenost, kot jih določa sedanja direktiva, ter uvedbo pristopa „po območjih“, da se pri manj težavnih situacijah omogoči manjša ocena tveganj. Strani se poleg tega strinjajo o pomembnosti operativnega usmerjanja.

· Sindikati podpirajo „samodejne“ zdravniške preglede po primerih prevelike izpostavljenosti nad mejnimi vrednostmi, organizacije delodajalcev in zdravniki pa se sprašujejo, ali je to razumno za območje nizke frekvence, kjer je vplive morda težje odkriti.

· Drugi sektorji so skeptični do odstopanj od mejnih vrednosti za zdravstvo, s čimer bi se olajšalo zdravljenje z MRI, sindikati pa priporočajo klavzulo ponovnega pregleda, da se prepreči krčenje zaščitne zakonodaje.

· Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj

Komisija se je posvetovala z mednarodno priznanimi strokovnjaki s področja vplivov elektromagnetnih sevanj na zdravje. Komisija je poleg tega začela omenjeno študijo, s katero namerava določiti ravni izpostavljenosti za zdravniško osebje in njihov vpliv na postopke medicinske uporabe MRI.

· Ocena učinka

Rezultat razprav in posvetovanj z zainteresiranimi stranmi so naslednje možnosti:

Možnost politike A: „Brez ukrepanja“

Konkretno to pomeni, da je treba Direktivo 2004/40/ES do 30. aprila 2012 prenesti v zakonodajo vseh držav članic.

Možnost politike B: „Nova direktiva z revidiranimi mejnimi vrednostmi izpostavljenosti“

Direktivo 2004/40/ES nadomesti nova direktiva z revidiranimi mejnimi vrednostmi izpostavljenosti, ki so višje kot prejšnje, vendar v skladu z znanstvenimi dokazi.

Možnost politike C1: „Nova direktiva z revidiranimi mejnimi vrednostmi izpostavljenosti in delnimi izvzetji“

Direktivo 2004/40/ES nadomesti nova direktiva z revidiranimi mejnimi vrednostmi izpostavljenosti, ki so višje kot prejšnje, vendar v skladu z znanstvenimi dokazi (enako kot pri možnosti B). Poleg tega se določijo pogojna odstopanja za MRI, za katerega bodo še vedno veljale splošne zahteve upravljanja tveganj pri elektromagnetnih sevanjih ter bo zajet v novi direktivi.

Možnost politike C2: „Nova direktiva z revidiranimi mejnimi vrednostmi izpostavljenosti in popolnim izvzetjem za MRI“

Direktivo 2004/40/ES nadomesti nova direktiva z revidiranimi mejnimi vrednostmi izpostavljenosti, ki so višje kot prejšnje, vendar v skladu z znanstvenimi dokazi (enako kot pri možnosti B). Medicinski MRI bo v celoti izvzet iz vseh zahtev direktive o elektromagnetnih sevanjih.

Možnost politike D1: „Nadomestitev direktive s priporočilom“

Direktivo 2004/40/ES nadomestijo nezavezujoča priporočila o poklicni izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem, ki temelji na najnovejših mednarodnih priporočilih. Oblika teh priporočil bi bila podobna Priporočilu Sveta o omejevanju izpostavljenosti splošne javnosti elektromagnetnim poljem (1999/519/EGS).

Možnost politike D2: „Prostovoljni sporazumi med socialnimi partnerji“

Direktivo 2004/40/ES nadomestijo prostovoljni sporazumi med socialnimi partnerji na evropski ali sektorski ravni v skladu s členom 154(4) PDEU.

Možnost politike E: „Nobenega zakonodajnega akta EU“

Direktiva 2004/40/ES se razveljavi, Direktiva 89/391/EGS (okvirna direktiva) in obstoječe nacionalne zakonske določbe na tem področju pa še naprej veljajo. Zaradi odsotnosti nacionalnih predpisov v nekaterih državah članicah bo poklicna izpostavljenost elektromagnetnim sevanjem ostala zakonsko neurejena. Pri tej možnosti se lahko domneva, da na primer države, ki so že (delno) prenesle direktivo o elektromagnetnih sevanjih, zakonodaje s tega področja ne bi razveljavile.

Te možnosti so se zainteresiranim stranem zdele ustrezne. Alternativne možnosti, ki niso podrobno analizirane, zajemajo uvedbo bolj sektorskega pristopa, omejitev zakonodaje na določbe o varni opremi ali izključno osredotočanje na „mehke“ instrumente politike, kot so informacijske kampanje in smernice.

Ta predlog je v skladu z možnostjo C1, ki je sprejemljiva tudi za veliko večino zainteresiranih strani. Stroški uskladitve so višji kot pri možnosti E, a nižji kot pri možnosti A, ki se bo uresničila s 1. majem 2012, če Direktiva 2004/40/ES še naprej velja.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

· Povzetek predlaganih ukrepov

Za uresničitev ciljev iz točke 1 predlog spreminja ustrezne člene Direktive 2004/40/ES in njene priloge. Namesto dolgega seznama zapletenih sprememb Direktive 2004/40/ES ta direktiva razveljavlja in nadomešča navedeno direktivo, da bi se zagotovilo jasno, preprosto in natančno besedilo, ki bo pregledno in razumljivo za javnost in gospodarske subjekte.

· Pravna podlaga

Člen 153(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

· Načelo subsidiarnosti

Načelo subsidiarnosti se uporablja, če se predlog nanaša na področje – varovanje zdravja in varnosti delavcev pri delu – ki ni v izključni pristojnosti Evropske unije.

Z ukrepanjem držav članic ciljev predloga ni mogoče doseči v zadostnem obsegu, ker se spremembe ali razveljavitev določb direktiv ne morejo izvesti na nacionalni ravni.

Cilje predloga je mogoče doseči samo z ukrepanjem na ravni Unije, ker ta predlog spreminja veljavni pravni akt EU, česar države članice same ne bi mogle izvesti.

Načelo subsidiarnosti se upošteva, če predlog spreminja veljavno zakonodajo Unije.

· Načelo sorazmernosti

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov.

Namen predloga je zagotoviti varovanje delavcev, izpostavljenih elektromagnetnim sevanjem, ter hkrati poenostaviti obremenjenost delodajalcev v primerjavi z razmerami po Direktivi 2004/40/ES.

· Izbira instrumentov

Predlagani instrument: direktiva.

Drugi instrumenti ne bi bili primerni. Ker gre za spremembo direktive, je edini ustrezen način sprejetje nove direktive.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun unije razen glede sestankov predlaganih odborov. Sredstva se bodo vzela iz obstoječih proračunskih vrstic, kot se to običajno naredi za delovanje Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu (upravna vrstica PPROGRESS) in za povabila strokovnjakom (splošna vrstica).

5.           Dodatne informacije

· Poenostavitev

Predlog z uvajanjem ustrezne sorazmernosti in prožnosti prispeva k poenostavitvi zakonodajnega okvira.

· Razveljavitev veljavne zakonodaje

Zaradi sprejetja predloga bo razveljavljena Direktiva 2004/40/ES.

· Evropski gospodarski prostor

Ta osnutek akta se nanaša na področje, ki ga zajema Sporazum EGP, in ga je torej treba razširiti na Evropski gospodarski prostor.

· Podrobna obrazložitev predloga po poglavjih ali členih

Ta predlog spreminja več členov Direktive 2004/40/ES in njenih prilog.

Člen 1 predloga je skoraj nespremenjen v primerjavi z Direktivo 2004/40/ES ter obravnava namen in področje uporabe predloga. V novem stavku v odstavku 2 so izrecno navedeni neposredni in posredni vplivi zaradi izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem. Direktiva zajema obe vrsti vplivov.

Člen 2 opredeljuje „elektromagnetna sevanja“, „mejne vrednosti izpostavljenosti“ in „opozorilne vrednosti“, kot je te pojme določala Direktiva 2004/40/ES. Novi člen poleg tega določa „indikativne vrednosti“ iz predloga, zaradi jasnosti pa tudi „škodljive vplive na zdravje“ in „škodljive vplive na varnost“.

Člen 3

Ta člen se sicer nanaša na mejne vrednosti izpostavljenosti in opozorilne vrednosti iz Direktive 2004/40/ES, toda odstavek 1 na kratko določa vloge novih indikativnih in opozorilnih vrednosti za zagotovitev sorazmernosti, ki jo zahtevajo zainteresirane strani. To velja za frekvenčno območje od 0 Hz do 100 kHz. Za območje od 100 kHz do 300 GHz vrednosti iz Direktive 2004/40/ES ostajajo nespremenjene, saj od leta 1998 niso bila objavljena nobena nova priporočila.

Odstavek 3 je podoben ustreznemu odstavku iz Direktive 2004/40/ES, vendar je bil prilagojen zaradi omejitve obsežnih merjenj na primere, ko so meritve resnično potrebne. To bo v praksi poenostavilo izvajanje ocene tveganja za veliko večino delovnih mest.

Odstavek 4 je nov in določa izvzetje iz mejnih vrednosti izpostavljenosti za sektor medicinskega MRI in s tem povezanih dejavnosti, za katere bodo še naprej veljale vse ostale obveznosti.

Odstavek 5 je nov in vojski zagotavlja pravico do uporabe sistema varovanja, prilagojenega njenim posebnim delovnim razmeram (npr. radarji). To je zahteval NATO, čigar sistem varovanja na podlagi priporočil IEEE se lahko šteje za enakovrednega sistemu iz tega predloga.

Odstavek 6 je nov in določa začasna odstopanja pod nadzorovanimi pogoji, ko je verjetno, da bodo mejne vrednosti izpostavljenosti presežene.

Člen 4 se nanaša na „ugotavljanje izpostavljenosti in oceno tveganj“ iz Direktive 2004/40/ES.

Odstavki 1 do 3 in 6 ostajajo nespremenjeni. Odstavek 4 je nekoliko spremenjen za večjo prožnost in sorazmernost.

Odstavek 5 ostaja nespremenjen razen točke (c), ki podrobneje opredeljuje posebno ogrožene skupine. Tudi mejna vrednost iz (d)(ii) za tveganje pred izstrelitvijo feromagnetnih predmetov v statičnih magnetnih poljih se je s 3 povečala na 30 mT v skladu s posodobljenimi podatki.

Člen 5 „Določbe za preprečevanje ali zmanjševanje tveganj“ je večinoma nespremenjen razen manjših sprememb za zagotovitev usklajenosti.

Člen 6 „Obveščanje in usposabljanje delavcev“ je bil spremenjen le v manjši meri za zagotovitev usklajenosti.

Enako velja za člen 7 „Posvetovanje z delavci in njihovo sodelovanje“.

Člen 8 „Zdravstveni nadzor“ je bil spremenjen za uvedbo razlikovanja med izpostavljenostjo v območju nizke frekvence (0 Hz do 100 kHz) in izpostavljenostjo v območju visoke frekvence. Spremenjeni člen upošteva dejstvo, ki so ga potrdili medicinski strokovnjaki, da vplivov polj nizkih frekvenc ni mogoče določiti, ko delavec zapusti območje neželene izpostavljenosti. Kakršna koli poškodba zaradi take izpostavljenosti se torej ne more določiti z zdravniškim pregledom.

Člen 9 „Sankcije“ ostaja enak istemu členu Direktive 2004/40/ES. Ta člen je bil uvedel na pobudo EP med razpravami pred sprejetjem Direktive 2004/40/ES.

Člen 10 „Tehnične spremembe“. V primerjavi z enakim členom Direktive 2004/40/ES je člen znatno spremenjen. Prvi odstavek, ki se sklicuje na zakonodajni postopek iz člena 153(2) glede sprejetja sprememb mejnih vrednosti izpostavljenosti, je bil črtan, saj sam predlog temelji na členu 153(2) Pogodbe in ponovno sklicevanje nanj v normativnem delu ni potrebno. Evropski parlament in Svet Komisije ne pooblaščata za spreminjanje mejnih vrednosti izpostavljenosti. Take spremembe se torej ne bi uvajale z delegiranimi akti Komisije, temveč s spremembami Direktive v skladu s postopkom iz člena 153(2) PDEU. Vendar dejanske neposredno merljive referenčne vrednosti, tj. indikativne in opozorilne vrednosti, v predlogu veljajo za spremembe povsem tehnične narave, sklicevanja nanje pa so navedena v novi točki (c), ki je bila dodana prvemu pododstavku člena 10. To bo olajšalo ustrezne in pravočasne spremembe, če znanstvena dognanja in metode finega modeliranja upravičujejo poenostavitve ali prilagoditve na tem področju. Glede na nova pravila o komitologiji iz Lizbonske pogodbe so povsem tehnične spremembe prilog iz člena 10 ukrepi splošnega pomena, katerih namen je sprememba nebistvenih delov Direktive. Zato torej spadajo med „delegirane akte“ v smislu člena 290 PDEU in je treba za sprejetje navedenih tehničnih sprememb uporabiti postopek iz navedenega člena (o prenosu pooblastil). Zato je pooblastilo Komisije za uporabo tega postopka zajeto v členu 10 skupaj z možnostjo uporabe nujnega postopka iz drugega pododstavka tega člena.

Člen 11 Prejšnji postopek „komitologije“ iz Direktive 2004/40/ES so nadomestila nova pravila o prenosu pooblastil iz Lizbonske pogodbe. Ta člen zato v skladu s členom 290 PDEU določa formalni postopek glede izvajanja pooblastila, podeljenega Komisiji, da sprejema delegirane akte, s katerimi Direktivo spreminja s povsem tehničnimi spremembami njenih prilog.

Prejšnji člen 12 Direktive 2004/40/ES „Poročila“ je bil črtan, ker je bil razveljavljen s členom 3(20) Direktive 2007/30/ES. Določbe o poročilih o izvajanju za vse posebne direktive v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS so zdaj zajete v členu 17a Direktive 89/391/EGS.

Člen 12 „Nujni postopek“ določa pravila za izvajanje nujnega postopka v skladu s pooblastilom, podeljenim Komisiji za sprejemanje delegiranih aktov. Možnost uporabe nujnega postopka je sprejemljiva na področju varovanja zdravja in varnosti v skladu z medinstitucionalnim splošnim dogovorom o delegiranih aktih. To možnost je določala že prejšnja direktiva o elektromagnetnih sevanjih (Direktiva 2004/40). Postopek se bo uporabljal le v izjemnih primerih, ko to zahtevajo razlogi nujnosti, na primer ob možnih neposrednih tveganjih za zdravje in varnost delavcev zaradi izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem.

Člen 13 je nov in obravnava potrebo po uvedbi praktičnega vodnika za lažje izvajanje Direktive. Tak je bil postopek pri drugih direktivah, zlasti pri zadnji Direktivi 2006/25/ES o fizikalnih dejavnikih (umetnih optičnih sevanjih).

Členi 14, 15, 16 in 17 zajemajo določbe o poročanju, prenosu, razveljavitvi Direktive 2004/40/ES in začetku veljavnosti.

Priloga I uvaja vrsto fizikalnih količin, ki niso bile zajete v normativnem delu (člen 2). Ta možnost velja za boljšo zaradi večje usklajenosti besedila predloga.

Priloga II je pomemben del predloga, ker določa vse elemente, potrebne za zagotovitev večje prožnosti in sorazmernosti v frekvenčnem območju od 0 Hz do 100 kHz. V prakso uvaja sistem „po območjih“, ki ga podpira večina zainteresiranih strani skupaj z ukrepi za lajšanje postopkov ocene tveganja, kadar je to možno.

Priloga III obravnava zgornji konec frekvenčnega spektra. Ker v zadnjih letih na tem področju ni bilo nobenih novih mednarodnih priporočil, so spremembe omejene na drugačno predstavitev in nekatere elemente za razbremenitev delodajalcev.

Priloga IV je namenjena medicinski magnetni resonanci (MR). Njen namen je zagotoviti neovirano in usklajeno izvajanje ustreznih kakovostnih ukrepov varovanja v nadzorovanem okolju.

Priloga V zajema seznam zakonodajnih aktov, ki spreminjajo Direktivo 2004/40/ES (navedeno v členu 15), in korelacijsko tabelo med določbami Direktive 2004/40/ES, kakor je bila spremenjena, in tem predlogom.

2011/0152 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastajajo zaradi fizikalnih dejavnikov (elektromagnetnih sevanj) (XX. posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 153(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[4],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[5],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       V skladu s Pogodbo lahko Svet z direktivami sprejme minimalne zahteve za spodbujanje izboljšav, zlasti delovnega okolja, ki zagotovijo višjo raven varovanja zdravja in varnosti delavcev. Te direktive ne smejo uvajati upravnih, finančnih in zakonskih omejitev, ki bi lahko zavirale ustanavljanje in razvoj malih in srednjih podjetij.

(2)       Člen 31(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah določa, da ima vsak delavec pravico do zdravih in varnih delovnih pogojev, ki spoštujejo njegovo dostojanstvo.

(3)       Po začetku veljavnosti Direktive 2004/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastajajo zaradi fizikalnih dejavnikov (elektromagnetnih sevanj)[6], so zainteresirane strani in zlasti medicinska skupnost izrazile zaskrbljenost zaradi možnih posledic izvajanja navedene direktive na uporabo medicinskih postopkov, temelječih na medicinskem slikanju. Strani so bile zaskrbljene tudi zaradi posledic Direktive za nekatere industrijske dejavnosti.

(4)       Komisija je podrobno preučila argumente zainteresiranih strani ter se na podlagi novih znanstvenih ugotovitev mednarodno priznanih strokovnjakov in po več posvetovanjih odločila, da ponovno temeljito preuči nekatere določbe Direktive 2004/40/ES.

(5)       Direktiva 2004/40/ES je bila spremenjena z Direktivo 2008/46/ES z dne 23. aprila 2008[7], s katero je bil uveden štiriletni odlog za prenos Direktive 2004/40/ES. To bi Komisiji omogočilo predložitev novega predloga, sozakonodajalca pa bi lahko sprejela novo direktivo na podlagi novih in zanesljivejših podatkov.

(6)       Direktivo 2004/40/ES je treba razveljaviti ter sprejeti primernejše in bolj sorazmerne ukrepe za varovanje delavcev pred tveganji, povezanimi z elektromagnetnimi sevanji. Vendar Direktiva ne obravnava dolgoročnih vplivov, vključno z možnimi rakotvornimi učinki zaradi izpostavljenosti izmeničnim električnim, magnetnim in elektromagnetnim poljem, za katera trenutno ni končnih znanstvenih dokazov o vzročni povezavi. Namen teh ukrepov je zagotoviti individualno zdravje in varnost vsakega delavca ter tudi minimalno osnovo za varovanje vseh delavcev v Uniji, pri tem pa preprečiti morebitno izkrivljanje konkurence.

(7)       Ta direktiva določa minimalne zahteve, s katerimi državam članicam omogoča, da ohranijo ali sprejmejo ugodnejše določbe za varovanje delavcev, zlasti glede določitve nižjih stopenj za indikativne in opozorilne vrednosti ali za mejne vrednosti izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem. Vendar izvajanje te direktive ne sme upravičevati nikakršnega poslabšanja obstoječih razmer v posamezni državi članici.

(8)       Sistem varovanja pred elektromagnetnimi sevanji je treba brez prekomernih podrobnosti omejiti na opredelitev ciljev, ki jih je treba doseči, načel, ki jih je treba upoštevati, in osnovnih vrednosti, ki jih je treba uporabljati, s čimer se državam članicam omogoči enakovreden način izvajanja minimalnih zahtev.

(9)       Za varovanje delavcev, izpostavljenih elektromagnetnim sevanjem, je potrebna učinkovita in uspešna ocena tveganja. Ta obveznost pa mora biti sorazmerna glede na razmere na delovnem mestu. Zato je primerno opredeliti sistem varovanja s preprosto in razumljivo razvrstitvijo stopenj tveganja. Sklicevanje na vrsto kazalnikov in standardnih situacij lahko tako delodajalcem pomaga pri izpolnjevanju obveznosti.

(10)     Neželeni vplivi na človeško telo so odvisni od frekvence elektromagnetnega polja ali sevanja, ki mu je telo izpostavljeno, od 0 Hz do 100 kHz in nad 100 kHz, zato je treba za varovanje delavcev pred izpostavljenostjo elektromagnetnim sevanjem upoštevati dva različna sistema omejitve izpostavljenosti.

(11)     Raven izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem se lahko učinkoviteje zniža z vključitvijo preventivnih ukrepov v načrtovanje delovnih postaj ter z izbiro delovne opreme, postopkov in metod, da se zagotovi zmanjševanje tveganj že pri viru. Določbe v zvezi z delovno opremo in metodami tako prispevajo k varovanju zadevnih delavcev. Vendar je treba preprečiti podvajanje ocen, kadar delovna oprema izpolnjuje zahteve zakonodaje EU o izdelkih, ki določa strožje ravni varovanja kot ta direktiva ter zlasti direktivi 1999/5/ES in 2006/95/ES. S tem je za veliko skupino primerov mogoča poenostavljena ocena.

(12)     Delodajalci morajo v skladu s tehničnim napredkom in znanstvenimi dognanji v zvezi s tveganji pri izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem izvesti prilagoditve za izboljšanje varnosti in varovanja zdravja delavcev.

(13)     Ker je ta direktiva posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu[8], se navedena direktiva torej uporablja za izpostavljenost delavcev elektromagnetnim sevanjem brez poseganja v strožje in/ali bolj specifične določbe iz te direktive.

(14)     Komisijo je treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije pooblastiti za sprejemanje aktov, da bo lahko sprejemala povsem tehnične spremembe prilog k tej direktivi skladno s sprejemanjem direktiv na področju tehničnega usklajevanja in standardizacije ter na podlagi tehničnega napredka, sprememb najustreznejših usklajenih evropskih standardov ali specifikacij ter novih znanstvenih dognanj o elektromagnetnih sevanjih, ter prilagajala indikativne in opozorilne vrednosti ter s tem povezan seznam dejavnosti, delovnih mest in vrst opreme. Zlasti je pomembno, da Komisija med pripravljalnimi deli opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(15)     V izjemnih okoliščinah, ko to zahtevajo razlogi nujnosti, na primer možnost neposrednega tveganja za zdravje in varnost delavcev zaradi izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem, je treba zagotoviti možnost uporabe nujnega postopka v okviru delegiranih aktov, ki jih sprejme Komisija.

(16)     Sistem, ki vključuje mejne vrednosti izpostavljenosti, indikativne in opozorilne vrednosti, kadar je to primerno, je treba razumeti kot sredstvo za lažje zagotavljanje visoke stopnje varovanja pred ugotovljenimi škodljivimi vplivi na zdravje, ki so lahko posledica izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem. Vendar je lahko tak sistem v nasprotju s posebnimi okoliščinami v nekaterih dejavnostih, kot so medicinski postopki z magnetno resonanco ali vojaške operacije, kadar je potrebna interoperabilnost in kadar so mednarodno sprejeti standardi, ki zagotavljajo enakovredno raven varovanja delavcev pred posebnimi primeri izpostavljenosti, že vzpostavljeni. Zato je te posebne pogoje treba upoštevati.

(17)     Sistem, ki zagotavlja visoko raven varovanja pred škodljivimi vplivi, ki so lahko posledica izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem, mora upoštevati posebne skupine delavcev ter preprečevati motnje z medicinskimi napravami, kot so kovinske proteze, srčni spodbujevalniki, defibrilatorji, polžasti vsadki in drugi vsadki, ali vplive na njihovo delovanje. Na ravneh pod indikativnimi in opozorilnimi vrednostmi se lahko pojavijo zlasti težave glede motenj s spodbujevalniki, zato morajo zanje veljati ustrezni preventivni in varnostni ukrepi –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1 Predmet in področje uporabe

1.         Ta direktiva, ki je 20. posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS, določa minimalne zahteve za varovanje delavcev pred tveganji za njihovo varnost in zdravje, ki nastajajo ali bi lahko nastali pri izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem (0 Hz do 300 GHz) med njihovim delom.

2.         Direktiva se nanaša na neposredna tveganja za zdravje in varnost delavcev zaradi znanih kratkoročnih škodljivih vplivov na človeško telo, ki jih povzročajo inducirana električna ali magnetna polja, absorpcija energije in kontaktni tokovi. Direktiva zajema tudi posredne vplive na zdravje in varnost.

3.         Ta direktiva ne obravnava dolgotrajnih vplivov.

4.         Ta direktiva ne obravnava tveganj, ki so posledica stika z aktivnimi prevodniki.

5.         Direktiva 89/391/EGS se v celoti uporablja za celotno področje iz odstavka 1 brez poseganja v strožje in/ali bolj specifične določbe iz te direktive.

Člen 2 Opredelitev pojmov

1.         V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)        „elektromagnetna sevanja“: statična električna, statična magnetna in izmenična električna, magnetna in elektromagnetna polja s frekvencami do 300 GHz;

(b)        „škodljivi vplivi na zdravje“: biološki vplivi, ki škodljivo delujejo na mentalno, fizično in/ali splošno počutje izpostavljenih delavcev. Ta direktiva obravnava samo kratkoročne vplive;

(c)        „škodljivi vplivi na varnost“: vplivi, ki povzročajo začasno motnjo ali delujejo na zaznavanje ali druge funkcije možganov ali mišic, kar lahko vpliva na zmožnost delavca za varno opravljanje dela;

(c)        „neposredni vpliv“: vpliv na človeško telo, ki je neposredna posledica močnih magnetnih ali električnih polj, na primer stimulacija mišic, živcev ali čutil, segrevanje tkiva, vrtoglavica ali glavoboli;

(d)        „posredni vpliv“: vpliv močnih električnih ali magnetnih polj na predmet, ki lahko ogrozi varnost ali zdravje, na primer kontaktni tokovi, feromagnetni izstrelki ali motnje z aktivnimi medicinskimi vsadki;

(e)        „mejne vrednosti izpostavljenosti“: omejitve izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem, ki temeljijo na znanih vplivih na zdravje in bioloških dognanjih. Skladnost z mejnimi vrednostmi izpostavljenosti za vplive na zdravje bo zagotovila, da bodo delavci, izpostavljeni elektromagnetnim sevanjem, varovani pred vsemi znanimi škodljivimi vplivi na zdravje. Skladnost z mejnimi vrednostmi izpostavljenosti za vplive na varnost bo zagotovila, da bodo delavci, izpostavljeni elektromagnetnim sevanjem, varovani pred vsemi znanimi škodljivimi vplivi na zdravje in varnost;

(f)         „indikativne vrednosti“ in „opozorilne vrednosti“: neposredno merljivi, od frekvence odvisni parametri, katerih velikost se določa z električno poljsko jakostjo (E), magnetno poljsko jakostjo (H), gostoto magnetnega pretoka (B) in gostoto pretoka moči (S) ter pri katerih je treba sprejeti enega ali več ukrepov iz te direktive.

2.         „Indikativna vrednost“ iz točke (f) odstavka 1 ustreza ravni sevanja, pri kateri se ne smejo zaznati nobeni škodljivi vplivi na zdravje v normalnih delovnih pogojih in za osebe, ki niso del posebno ogrožene skupine. Zato se lahko poglobljenost postopka ocene tveganja zmanjša na minimum. Skladnost z indikativnimi vrednostmi bo zagotovila skladnost z ustreznimi mejnimi vrednostmi izpostavljenosti za vplive na varnost in zdravje.

„Opozorilna vrednost“ iz točke (f) odstavka 1 ustreza najvišjemu neposredno merljivemu sevanju, za katerega je zagotovljena samodejna skladnost z mejno vrednostjo izpostavljenosti. Za katero koli raven izpostavljenosti med „indikativno vrednostjo“ in „opozorilno vrednostjo“ so potrebni obsežnejša ocena in preventivni ukrepi. Skladnost z opozorilno vrednostjo bo zagotovila skladnost z ustreznimi mejnimi vrednostmi izpostavljenosti za vplive na zdravje.

Člen 3 Mejne vrednosti izpostavljenosti, indikativne vrednosti in opozorilne vrednosti

1.         Mejne vrednosti izpostavljenosti, indikativne in opozorilne vrednosti za električna in magnetna polja v frekvenčnem območju od 0 do 100 kHz se določijo v skladu s Prilogo II.

Za ravni izpostavljenosti nad opozorilno vrednostjo se z ustreznimi preverjanji dokaže, da raven izpostavljenosti ne presega ustrezne mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na zdravje. Za ravni izpostavljenosti nad indikativno vrednostjo se z ustreznimi preverjanji dokaže, da izpostavljenost ne presega ustreznih mejnih vrednosti izpostavljenosti za vplive na varnost in zdravje ali da je raven izpostavljenosti pod opozorilno vrednostjo. V slednjem primeru se prilagodijo preventivni ukrepi in informacije za delavce.

2.         Mejne vrednosti izpostavljenosti in opozorilne vrednosti za električna in magnetna polja v frekvenčnem območju od 100 kHz do 300 GHz se določijo v skladu s Prilogo III.

Za ravni izpostavljenosti nad opozorilno ravnijo se z ustreznimi preverjanji dokaže, da izpostavljenost ne presega ustrezne mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na zdravje.

3.         Za oceno, meritev in/ali izračun ravni izpostavljenosti delavcev elektromagnetnim sevanjem, za katere je verjetno, da so znatno pod opozorilno vrednostjo, se lahko uporabijo enostavne metode. Za druge primere, kadar je verjetno, da je raven izpostavljenosti blizu opozorilne vrednosti ali nad njo, države članice zagotovijo smernice na podlagi razpoložljivih usklajenih evropskih standardov Evropskega odbora za elektrotehnično standardizacijo (CENELEC) ali drugih znanstveno utemeljenih standardov ali smernic.

4.         Z odstopanjem odstavka 1 in 2 ne veljata za medicinsko uporabo z učinkom magnetne resonance ter naslednje s tem povezane dejavnosti: preskus celotnega sistema pred sprostitvijo za odpremo, montaža, čiščenje, vzdrževanje, raziskovalne in razvojne dejavnosti. V teh posebnih primerih se prejmejo posebni zaščitni ukrepi. Komisija se v ta namen posvetuje z obstoječimi delovnimi skupinami in postopa v skladu z ukrepi iz Priloge IV.

5.         Z odstopanjem odstavka 1 in 2 ne veljata za vojsko v državah članicah, kadar je že vzpostavljen in se uporablja enakovreden in bolj specifičen sistem varovanja, kot je na primer standard NATO STANAG 2345. Države članice obvestijo Komisijo o obstoju in praktični uporabi takih sistemov varovanja hkrati z obvestilom o prenosu določb te direktive v nacionalno zakonodajo v skladu s členom 14.

6.         Brez poseganja v odstavka 4 in 5 delavci ne smejo biti izpostavljeni nad mejnimi vrednostmi izpostavljenosti za vplive na zdravje. Za posebne primere, kadar so te vrednosti lahko začasno presežene, lahko države članice vzpostavijo sistem, ki dopušča delo pod nadzorovanimi pogoji in na podlagi izčrpne ocene tveganja, pri kateri se določijo dejanske ravni izpostavljenosti in njihova verjetnost ter se opravi primerjava teh ravni z mejnimi vrednostmi izpostavljenosti iz prilog II in III. O takih posebnih primerih se poroča Komisiji v poročilu iz člena 17a Direktive 89/391/EGS.

POGLAVJE II

OBVEZNOSTI DELODAJALCEV

Člen 4 Ugotavljanje izpostavljenosti in ocena tveganj

1.         Pri izpolnjevanju obveznosti iz člena 6(3) in člena 9(1) Direktive 89/391/EGS delodajalec oceni in po potrebi izmeri in/ali izračuna ravni elektromagnetnih sevanj, ki so jim izpostavljeni delavci. Pri izvajanju ocene, meritve in izračuna se lahko uporabijo smernice iz prilog II in III. Za posebne primere, ki niso zajeti v teh prilogah, lahko delodajalci za ustrezno oceno, meritev in izračun uporabijo usklajene evropske standarde, kot jih je določil CENELEC. Delodajalec lahko uporablja tudi druge znanstveno utemeljene standarde ali smernice, če tako zahteva zadevna država članica. Delodajalec po potrebi upošteva tudi ravni emisij in druge podatke glede varnosti, ki jih zagotovijo proizvajalci opreme v skladu z ustrezno zakonodajo Unije.

2.         Na podlagi ocene ravni elektromagnetnih sevanj, opravljene v skladu z dostavkom 1, delodajalec v primeru, da je presežena katera izmed opozorilnih vrednosti iz prilog II ali III, nadalje oceni in po potrebi izračuna, ali so mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na zdravje presežene.

3.         Ocene, meritve in/ali izračunov iz odstavkov 1 in 2 ni treba opraviti na delovnih mestih, dostopnih javnosti, če se je ocena že opravila v skladu z določbami Priporočila Sveta 1999/519/ES z dne 12. julija 1999 o omejevanju izpostavljenosti javnosti elektromagnetnim sevanjem (0 Hz do 300 GHz)[9] ter se omejitve, določene v tem priporočilu, upoštevajo za delavce in so tveganja za varnost izključena. Kadar se oprema, namenjena javnosti ter skladna z zakonodajo EU o izdelkih in zlasti z direktivama 1999/5/ES in 2006/95/ES, uporablja za predvidene namene, so ti pogoji izpolnjeni.

4.         Oceno, meritev in/ali izračune iz odstavka 1 in 2 načrtujejo in izvedejo pristojne službe ali osebe v primernih presledkih, pri tem pa upoštevajo smernice iz prilog II in III ter še posebej člena 7 in 11 Direktive 89/391/EGS glede potrebnih pristojnih služb ali oseb ter posvetovanja z delavci in njihovega sodelovanja. Podatki iz ocene, meritve in/ali izračuna ravni izpostavljenosti se hranijo v primerni obliki, ki omogoča poznejši vpogled.

5.         V skladu s členom 6(3) Direktive 89/391/EGS je delodajalec pri oceni tveganja pozoren zlasti na naslednje:

(a)        frekvenčni spekter ter raven, trajanje in vrsto izpostavljenosti;

(b)        mejne vrednosti izpostavljenosti in opozorilne vrednosti iz člena 3 in prilog II in III k tej direktivi;

(c)        kakršne koli vplive na zdravje in varnost posebno ogroženih delavcev, kot so delavci, ki so delodajalca obvestili, da nosijo aktivni medicinski vsadek, in ženske, ki so izjavile, da so noseče;

(d)        kakršne koli posredne vplive, kot so:

(i)       motnje z medicinsko elektronsko opremo in napravami (vključno s srčnimi spodbujevalniki in drugimi vsadki iz točke(c);

(ii)      tveganje pred izstrelitvijo feromagnetnih predmetov v statičnih magnetnih poljih z gostoto magnetnega pretoka nad 30 mT;

(iii)     zagon električnih eksplozivnih naprav (detonatorjev);

(iv)     požari in eksplozije, ki so posledica vžiga vnetljivih materialov zaradi isker, ki jih povzročijo inducirana polja, kontaktni tokovi ali iskre pri razelektritvah;

(e)        obstoj nadomestne opreme, izdelane za zmanjšanje ravni izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem;

(f)         ustrezne informacije, pridobljene z zdravstvenim nadzorom, vključno z objavljenimi informacijami;

(g)        sočasno izpostavljenost več virom elektromagnetnih sevanj;

(h)        sočasno izpostavljenost virom elektromagnetnih sevanj različnih frekvenc.

6.         Delodajalec ima opravljeno oceno tveganja v skladu s členom 9(1)(a) Direktive 89/391/EGS in opredeli, katere ukrepe je treba sprejeti v skladu s členoma 5 in 6 te direktive. Ocena tveganja se shrani na primernem mediju v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso. Vključuje lahko delodajalčevo utemeljitev, da nadaljnja podrobna ocena tveganja zaradi narave in obsega tveganj v zvezi z elektromagnetnimi sevanji ni potrebna. Ocena tveganja se redno posodablja, zlasti če so nastale znatne spremembe, zaradi katerih bi lahko zastarela, ali kadar rezultati zdravstvenega nadzora pokažejo, da je to potrebno.

Člen 5 Določbe za preprečevanje ali zmanjšanje tveganj

1.         Ob upoštevanju tehničnega napredka in razpoložljivosti ukrepov za nadzor nastajanja elektromagnetnih sevanj pri viru se izpostavljenost elektromagnetnim sevanjem odpravi ali zmanjša na minimum.

Zmanjšanje tveganj zaradi izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem temelji na splošnih načelih preprečevanja iz Direktive 89/391/EGS.

2.         Na podlagi ocene tveganja iz člena 4 delodajalec, kadar so presežene opozorilne vrednosti iz člena 3 in prilog II in III, razen če ocena, izvedena v skladu s členom 4(2), pokaže, da mejne vrednosti izpostavljenosti niso presežene in da je mogoče izključiti tveganja za varnost, izdela akcijski načrt in ga izvaja, vključno s tehničnimi in/ali organizacijskimi ukrepi, namenjenimi preprečevanju izpostavljenosti, ki presega mejne vrednosti izpostavljenosti, pri tem pa upošteva zlasti:

(a)        druge delovne metode, ki povzročajo manjšo izpostavljenost elektromagnetnim sevanjem;

(b)        izbiro opreme, ki oddaja manj elektromagnetnih sevanj, glede na delo, ki ga je treba opraviti;

(c)        tehnične ukrepe za zmanjšanje emisije elektromagnetnih sevanj, vključno z uporabo, kadar je to potrebno, koordiniranih oz. sinhroniziranih varnostnih mehanizmov, zaslonov ali podobnih mehanizmov za varovanje zdravja;

(d)        ustrezne programe vzdrževanja delovne opreme, delovnih mest in sistemov delovnih postaj;

(e)        načrtovanje in razmestitev delovnih mest in delovnih postaj;

(f)         omejitev trajanja in intenzivnosti izpostavljenosti;

(g)        dostopnost ustrezne osebne varovalne opreme.

3.         Na podlagi ocene tveganja iz člena 4 se delovna mesta, na katerih bi delavci lahko bili izpostavljeni elektromagnetnim sevanjem, ki presegajo indikativne ali opozorilne vrednosti, označijo z ustreznimi znaki v skladu s prilogama II in III ter z Direktivo Sveta 92/58/EGS z dne 24. junija 1992 o minimalnih zahtevah za zagotavljanje varnostnih in/ali zdravstvenih znakov pri delu (deveta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)[10]. Zadevna območja se opredelijo, dostop do njih pa se ustrezno omeji. Kadar je dostop do teh območij ustrezno omejen zaradi drugih razlogov razen znakov, omejevanje dostopa posebej za elektromagnetna sevanja ni potrebno.

4.         Izpostavljenost delavcev v nobenem primeru ne sme presegati mejnih vrednosti izpostavljenosti za vplive na zdravje, razen če so izpolnjeni pogoji iz člena 3(6). Če so mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na zdravje presežene kljub ukrepom, ki jih delodajalec sprejme za uskladitev s to direktivo, delodajalec takoj sprejme ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti pod te mejne vrednosti izpostavljenosti. Delodajalec ugotovi, zakaj so bile mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na zdravje presežene, ter ustrezno spremeni zaščitne in preventivne ukrepe, da prepreči ponovno prekoračitev mejnih vrednosti.

5.         V skladu s členom 15 Direktive 89/391/EGS delodajalec ukrepe iz tega člena ter prilog II in II prilagodi zahtevam glede posebno ogroženih delavcev.

Člen 6 Obveščanje in usposabljanje delavcev

Brez poseganja v člena 10 in 12 Direktive 89/391/EGS delodajalec delavcem, ki so pri delu izpostavljeni tveganjem zaradi elektromagnetnih sevanj, in/ali njihovim predstavnikom zagotovi vse potrebne informacije in usposabljanje v zvezi z rezultati ocene tveganja iz člena 4(1) te direktive, zlasti glede:

(a)        ukrepov, sprejetih za izvajanje te direktive;

(b)        vrednosti in pojmov mejnih vrednosti izpostavljenosti, indikativnih in opozorilnih vrednosti, s tem povezanih možnih tveganj in sprejetih preventivnih ukrepov;

(c)        rezultatov ocene, meritve in/ali izračunov ravni izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem, izvedenih v skladu s členom 4(1) in (2) te direktive;

(d)        zaznavanja škodljivih vplivov izpostavljenosti na zdravje in poročanja o njih;

(e)        okoliščin, v katerih so delavci upravičeni do zdravstvenega nadzora;

(f)         varnih delovnih postopkov za zmanjšanje tveganj zaradi izpostavljenosti.

Člen 7 Posvetovanje z delavci in njihovo sodelovanje

Posvetovanje z delavci in sodelovanje delavcev in/ali njihovih predstavnikov poteka v skladu s členom 11 Direktive 89/391/EGS.

POGLAVJE III

DRUGE DOLOČBE

Člen 8 Zdravstveni nadzor

1.         Za preprečevanje in zgodnje odkrivanje kakršnih koli škodljivih vplivov na zdravje zaradi izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem se izvaja ustrezen zdravstveni nadzor v skladu s členom 14 Direktive 89/391/EGS.

Pri izpostavljenosti v frekvenčnem območju do 100 kHz se kakšni koli neželeni ali nepričakovani vpliv na zdravje, o katerem poroča delavec, sporoči osebi, pristojni za zdravstveni nadzor, ki sprejme ustrezne ukrepe v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso.

Pri izpostavljenosti v območju od 100 kHz up do 300 GHz in kadar se ugotovi izpostavljenost nad mejnimi vrednostmi izpostavljenosti, se v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso zadevnim delavcem omogoči zdravstveni pregled. Če se odkrije poškodba, ki je posledica take izpostavljenosti, delodajalec ponovno izvede oceno tveganja v skladu s členom 4.

2.         Delodajalec sprejme ustrezne ukrepe, da zdravniku in/ali zdravstvenemu organu, pristojnemu za zdravstveni nadzor, zagotovi dostop do rezultatov ocene tveganja iz člena 4.

3.         Rezultati zdravstvenega nadzora se shranijo v primerni obliki, ki omogoča poznejši vpogled, ob upoštevanju zahtev glede zaupnosti. Posamezni delavci imajo na lastno zahtevo pravico do dostopa do svoje osebne zdravstvene dokumentacije.

Člen 9 Sankcije

Države članice določijo ustrezne sankcije za kršitve nacionalne zakonodaje, sprejete v skladu s to direktivo. Te sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 10 Tehnične spremembe prilog

Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11 za uvajanje sprememb prilog povsem tehnične narave, da se:

(a) upošteva sprejemanje direktiv na področju tehničnega usklajevanja in standardizacije v zvezi z načrtovanjem, gradnjo, proizvodnjo ali izdelavo delovne opreme ali delovnih mest;

(b) upoštevajo tehnični napredek, spremembe najustreznejših usklajenih evropskih standardov ali specifikacij in nova znanstvena dognanja o elektromagnetnih sevanjih;

(c) prilagodijo indikativne in opozorilne vrednosti, če je zagotovljena skladnost z obstoječimi mejnimi vrednostmi izpostavljenosti, ter s tem povezan seznam dejavnosti, delovnih mest in vrst opreme iz prilog II in III.

Kadar v primeru povsem tehničnih sprememb prilog iz prvega pododstavka tako zahtevajo razlogi nujnosti, se za delegirane akte, sprejete v skladu s tem členom, uporabi postopek iz člena 12.

Člen 11

Izvajanje pooblastila

1. Komisiji se podeli pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov pod pogoji iz tega člena.

2. Prenos pooblastila iz člena 10 se podeli za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti te direktive].

3. Podelitev pooblastila iz člena 10 lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekličeta. S sklepom o preklicu pooblastila pooblastilo iz navedenega sklepa preneha veljati. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 10, začne veljati le, če temu Evropski parlament ali Svet ne nasprotujeta v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki ga prejmeta v zvezi z navedenim aktom, ali če pred iztekom navedenega roka Evropski parlament in Svet oba uradno obvestita Komisijo, da sprejetju akta ne nameravata nasprotovati. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 12

Nujni postopek

1. Delegirani akti, sprejeti v skladu s tem členom, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler ni vložen ugovor v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo nujnega postopka.

2. Evropski parlament ali Svet lahko delegiranemu aktu nasprotujeta v skladu s postopkom iz člena 11(5). V takem primeru Komisija prekliče akt nemudoma po obvestilu Evropskega parlamenta ali Sveta o odločitvi o nasprotovanju.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 13 Praktične smernice

Za lažje izvajanje te direktive, zlasti ocene tveganja, Komisija pripravi praktične smernice za določbe členov 4 in 5 ter prilog II do IV. Komisija tesno sodeluje s Svetovalnim odborom za varnost in zdravje pri delu.

Člen 14 Pregled in poročanje

V poročilu, ki ga je treba pripraviti v skladu s členom 17(a) Direktive 89/391/EGS, se poroča zlasti o učinkovitosti Direktive pri zmanjševanju izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem in odstotku delovnih mest, za katere je bil potreben korektivni ukrep.

Člen 14 Prenos

1.         Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do [30. aprila 2014]. Komisiji nemudoma sporočijo besedila navedenih predpisov ter korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.         Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 15

Razveljavitev

Direktiva 2004/40/ES se razveljavi.

Člen 16 Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 17 Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

PRILOGA I FIZIKALNE KOLIČINE V ZVEZI Z IZPOSTAVLJENOSTJO ELEKTROMAGNETNIM SEVANJEM

Za opis izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem se uporabljajo naslednje fizikalne količine:

Kontaktni tok (IC) med osebo in predmetom je izražen v amperih (A). Ustaljeni kontaktni tok se pojavi, kadar je oseba v stiku s prevodnim predmetom v električnem polju. V postopku vzpostavljanja takega stika lahko nastanejo iskre pri razelektritvah s povezanimi tranzientnimi tokovi.

Električna poljska jakost je vektorska količina (E), ki ustreza sili, delujoči na delec z nabojem, ne glede na njegovo gibanje v prostoru. Izražena je v voltih na meter (V/m).

Magnetna poljska jakost je vektorska količina (H), ki skupaj z gostoto magnetnega pretoka določa magnetno polje na kateri koli točki v prostoru. Izražena je v amperih na meter (A/m).

Gostota magnetnega pretoka je vektorska količina (B), katere rezultat je sila, ki deluje na gibajoče se naboje; izražena je v enotah tesla (T). V neomejenem prostoru in v bioloških materialih se lahko gostota magnetnega pretoka in magnetna poljska jakost izmenjujeta z uporabo ekvivalenčne enačbe 1 A/m = 4π 10–7 T.

Gostota pretoka moči (S) je ustrezna količina, ki se uporablja za zelo visoke frekvence, kjer je globina prodiranja v telo nizka. Je sevajoči tokovni vpad, pravokoten na površino, deljen z območjem površine, izražen v vatih na kvadratni meter (W/m2).

Specifična absorpcija energije (SA) je energija, absorbirana na enoto mase biološkega tkiva, izražena v džulih na kilogram (J/kg). V tej direktivi se uporablja za omejevanje atermičnih vplivov impulznega mikrovalovnega sevanja.

Stopnja specifične absorpcije energije (SAR) kot povprečje po celem telesu ali po delih telesa je stopnja, pri kateri se energija absorbira na enoto mase telesnega tkiva, in je izražena v vatih na kilogram (W/kg). SAR za celotno telo je splošno sprejeta mera za izražanje povezave škodljivih termičnih vplivov z izpostavljenostjo radijskim frekvencam (RF). Poleg povprečne SAR za celo telo so potrebne še lokalizirane vrednosti SAR za vrednotenje in omejitev absorpcije energije v majhnih delih telesa zaradi posebnih pogojev izpostavljenosti. Primeri takih pogojev so: ozemljen posameznik, izpostavljen RF v nizkem območju MHz, in posamezniki, izpostavljeni v bližnjem polju antene.

Izmed teh količin je mogoče neposredno meriti gostoto magnetnega pretoka, kontaktni tok, električno in magnetno poljsko jakost ter gostoto pretoka moči.

PRILOGA II IZPOSTAVLJENOST ELEKTROMAGNETNIM SEVANJEM V FREKVENČNEM OBMOČJU oD 0 Hz Do 100 kHz

A. SISTEM OMEJEVANJA IZPOSTAVLJENOSTI

Temeljna načela sistema varovanja za frekvenčna območja do 100 kHz (100 tisoč ciklov na sekundo) so:

– upoštevanje najnovejših mednarodnih priporočil, ki jih objavljajo svetovno priznane specializirane organizacije,

– uvedba ustreznih poenostavitev, „omejenih na namen“, za lažje razumevanje in konkretno izvajanje sistema varovanja,

– praktična uvedba „sistema po območjih“, ki omogoča razvrstitev vsake dejavnosti, tako da lokacija dejavnosti v določenem območju neposredno vpliva na obseg ocene tveganja, ki jo mora izvesti delodajalec, ter priporočene preventivne ukrepe,

– omejitev števila primerov, kjer je treba zagotavljati skladnost z dejanskimi mejnimi vrednostmi izpostavljenosti, ker je izmerjena raven izpostavljenosti višja od zgornje mejne vrednosti najvišjega dovoljenega območja (opozorilna raven).

B. RAVNI IZPOSTAVLJENOSTI IN MEJNE VREDNOSTI IZPOSTAVLJENOSTI

V skladu z najnovejšimi priporočili so bile sprejete naslednje možnosti:

– Opozorilne vrednosti in indikativne vrednosti ustrezajo ocenjenim ali izmerjenim vrednostim sevanja na delovnem mestu ob odsotnosti delavca.

– Mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na zdravje in mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na varnost so izražene kot električna polja, ustvarjena v živčnem tkivu v telesu (v V/m).

– Za posebno ogrožene delavce iz člena 4(5c) je treba opraviti individualno oceno v skladu s točko E Priloge II.

Opomba 1: kadar je izmerjena vrednost višja od opozorilne vrednosti, je potrebno temeljito preverjanje v skladu s členom 4(2).

Opomba 2: kadar se oblika signala tako razlikuje od sinusne, da lahko vpliva na rezultat, je treba temenske vrednosti uporabiti na naslednji način. Za mejne vrednosti izpostavljenosti je treba temensko vrednost primerjati s temensko vrednostjo induciranega električnega polja, dobljeno s pomnožitvijo vrednosti iz preglednice 2.1 z 1,41. Za ravni magnetnih in električnih polj zunaj telesa je treba temenske vrednosti njihove stopnje časovne spremembe primerjati z vrednostmi iz preglednice 2.2 ali 2.3, pomnoženimi z 8,9f (kar je √2 2πf).

Za kompleksne impulzne signale je potrebno temeljito preverjanje v skladu s členom 3(3).        

Preglednica 2.1: Mejne vrednosti izpostavljenosti (izražene v efektivnih vrednostih)

Frekvenca (Hz) || Mejna vrednost izpostavljenosti (V/m)

Za vplive na varnost || Za vplive na zdravje

1–10 || 0,5/f || 0,8

10–25 || 0,05 || 0,8

25–400 || 0,002 f || 0,8

400–3 000 || 0,8 || 0,8

3 000–100 000 || 2,7 x 10–4 f || 2,7 x 10–4 f

f je frekvenca, izražena v hercih (Hz).

Mejna vrednost izpostavljenosti za vplive na varnost je izpeljana iz praga za vplive na centralni živčni sistem v glavi (CŽS).

Mejna vrednost izpostavljenosti za vplive na zdravje je izpeljana iz praga za vplive na periferni živčni sistem (PŽS) in poleg tega preprečuje stimulacijo živčnih vlaken v centralnem živčnem sistemu.

Mejne vrednosti izpostavljenosti za statična magnetna polja so v preglednici 2.3.

Preglednica 2.2: Indikativne in opozorilne vrednosti za izpostavljenost električnemu polju

(efektivne vrednosti)

Frekvenca (Hz) || Indikativna vrednost (V/m) || Opozorilna vrednost (V/m) ||

1–25 || 20 x 103 || 20 x 103 ||

25–90 || 500 x 103/f || 20 x 103 ||

90–3 000 || 500 x 103/f || 1 800 x 103/f ||

3 000–100 000 || 170 || 600 ||

Opomba 1: Opozorilna vrednost za električna polja za frekvenčno območje 1–90 Hz je omejena na 20 kV/m, da se omeji tveganje posrednih vplivov, kot so iskre pri razelektritvah, ki se lahko pojavijo, kadar delavec stopi v stik s prevodnim predmetom z različnim električnim potencialom. Kadar se tveganje isker pri razelektritvah obvladuje s tehničnimi sredstvi in usposabljanjem delavcev, je izpostavljenost nad opozorilnimi vrednostmi lahko sprejemljiva, če niso presežene mejne vrednosti izpostavljenosti v skladu s členom 4(2).

Preglednica 2.3: Indikativne in opozorilne vrednosti za izpostavljenost magnetnemu polju (efektivne vrednosti)

Frekvenca (Hz) || Indikativna vrednost (µT) || Opozorilna vrednost (µT)

||

0 || 2 x 106 || 8 x 106

> 0–1 || (2-1,8 f) x 106 || (5,67 – 5f) x 106

1–8 || 2 105/f2 || 0,666 x 106/f

8–25 || 25 000/f || 0,666 x 106/f

25–300 || 1 000 || 0,666 x 106/f

300–3 000 || 3 x 105/f || 0,666 x 106/f

3 000–9 000 || 100 || 222

9 000–20 000 || 100 || 2 x 106/f

20 000–100 000 || 2 x 106/f || 2 x 106/f

Opomba 1: vrednosti za 0 Hz v tej preglednici so mejne vrednosti izpostavljenosti. Nad 8 T se uporablja člen 3(6).

Opomba 2: Opozorilna vrednost nad 9 kHz in indikativna vrednost nad 20 kHz sta rezultat mejnih vrednosti izpostavljenosti za povprečno SAR za celo telo iz Priloge III.

Poleg vrednosti iz preglednic 2.1, 2.2 in 2.3 se ustaljeni kontaktni tokovi, ki so posledica stika delavca s prevodnimi predmeti, omejijo na:

od 0 Hz do 2,5 kHz: 1,0 mA;

od 2,5 kHz do 100 kHz: 0,4 10–3f mA (frekvenca, f v Hz).

C. KATEGORIJE DELOVNE OPREME ALI DEJAVNOSTI

1) Za naslednjo delovno opremo ali dejavnosti se v normalnih pogojih šteje, da delavce izpostavljajo indikativnim vrednostim:

· dejavnosti, pri katerih se uporablja oprema v skladu z direktivama 1999/5/ES in 2006/95/ES, kadar se uporablja za predvidene namene, in sicer:

· gospodinjski in podobni električni aparati (vključno s premično opremo z grelnimi elementi; polnilci baterij; grelniki; vakuumskimi sesalci za umazanijo in vodo; kuhalniki, pečicami in kuhalnimi elementi za industrijsko in komercialno uporabo; grelnimi elementi za vodne postelje; mikrovalovnimi pečicami za industrijsko in komercialno uporabo),

· pisarne (vključno z računalniško opremo, kabelskimi omrežji, radiokomunikacijsko opremo; razen brisalcev za trak),

· delovanje električnih inštalacij:

· nizkonapetostno omrežje < 1000 V,

· nizkonapetostne komponente z močjo manj kot 200 kVA,

· delovna mesta, oddaljena najmanj 60 cm od nizkonapetostnih komponent z močjo manj kot 1 000 kVA,

· močnostni transformatorji, priključeni na nizkonapetostna omrežja ((< 1 000 V med fazami), z močjo do 200 kVA,

· delovna mesta vsaj 60 cm od močnostnih transformatorjev, priključenih na nizkonapetostna omrežja (< 1 000 V med fazami), z močjo do 1 000 kVA,

· električni motorji in električne črpalke, pri čemer

· je moč nižja od 200 kVA,

· je delovno mesto oddaljeno vsaj 60 cm, moč pa ne presega 1 000 kVA,

· detekcija predmetov in oseb

· RFID 1 Hz–100 kHz,

· brisalci za trak (če so navodila proizvajalcev na voljo in se upoštevajo),

· indukcijsko gretje

· avtomatizirani sistemi (če so navodila proizvajalcev na voljo in se upoštevajo),

· detekcija predmetov in oseb

· elektronsko nadzorovanje predmetov (EAS) 0,01–20 kHz (magnetno),

· elektronsko nadzorovanje predmetov (EAS) 20–100 kHz (resonančno induktivno),

· detektorji kovin,

· indukcijske kuhalne plošče v hotelirstvu in gostinstvu (priprava hrane),

· ročna električna orodja na motorni pogon,

· prenosna električna orodja na motorni pogon (vključno z električnimi vrtnimi napravami),

· instrumenti za preskušanje (razen neporušnega magnetnega preskušanja),

· montaža in vzdrževanje

· električna ročna orodja (razen opreme za varjenje),

· proizvodnja in distribucija električne energije

· napajalne/zbirne tirnice v razdelilnih postajah,

· nadzemni visokonapetostni kabli,

· razdelilne postaje za električno energijo,

· stikalne naprave,

· varjenje

· avtomatizirani sistemi (če so navodila proizvajalcev na voljo in se upoštevajo),

· obločno varjenje – kabel (če so navodila proizvajalcev na voljo in se upoštevajo),

· medicinska uporaba

· površinska hipertermija (če so navodila proizvajalcev na voljo in se upoštevajo),

· obvladovanje bolečine, spodbujanje rasti kosti itd.,

· inkubatorji, luči za fototerapijo, brezžični komunikacijski sistemi itd.,

· globoka hipertermija (če so navodila proizvajalcev na voljo in se upoštevajo),

· elektrokirurgija (če so navodila proizvajalcev na voljo in se upoštevajo),

· prevozni in trakcijski sistemi

· železniški prevoz na enosmerni tok,

· vozila, ladje, letala,

· (večji) električni motorji,

· prevozni in vlečni sistemi

· železniški prevoz na izmenični tok (50 Hz),

· proizvodnja in distribucija električne energije,

· elektrokemični postopki (razen posebnih mest).

2) Pri naslednjih dejavnostih je možno, da so delavci izpostavljeni nad indikativno vrednostjo, vendar se v normalnih okoliščinah šteje, da so izpostavljeni pod opozorilno vrednostjo:

– naprave za pečatenje za plastiko,

– indukcijsko gretje,

– oprema za lepljenje lesa,

– elektrarne,

– zračno hlajene tuljave v baterijskih kondenzatorjih,

– sistemi oskrbe s tokom (napajalne tirnice),

– elektrolizna hala (deli),

– večje peči,

– obločno varjenje – kabel,

– uporaba „odprtega magnetrona“,

– neporušno magnetno preskušanje.

3) Pri naslednjih dejavnostih je mogoča prekoračitev opozorilne vrednost, zato je potrebna posebna ocena, s katero se zagotovi, da mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na zdravje niso presežene:

· reševanje problemov med montažo in vzdrževanjem,

· bližina usmernikov v elektrokemičnih postopkih,

· neavtomatsko indukcijsko gretje (manjše peči za taljenje),

· polavtomatsko točkovno in indukcijsko varjenje,

· raziskovalne dejavnosti.

D. PREVENTIVNI UKREPI in drugi pogoji

1) Za posebno ogrožene osebe iz točke 4(5)(c) so potrebne individualne ocene v skladu s točko E.

2) Območje izpostavljenosti pod indikativno vrednostjo:

– ustrezna označitev.

3) Območje izpostavljenosti nad indikativno vrednostjo, a pod opozorilno vrednostjo:

– ustrezna označitev,

– ukrepi za razmejitev (npr. označbe na tleh, ograje), da se ustrezno omeji dostop ali zagotovi nadzor nad njim,

– obveščanje in posebno usposabljanje zadevnih delavcev,

– preverjanje skladnosti z mejnimi vrednostmi izpostavljenosti za vplive na varnost ali nadomestni postopki za nadzor nad škodljivimi vplivi na varnost.

4) Izpostavljenost nad opozorilno vrednostjo:   

– ustrezna označitev,

– ukrepi za razmejitev (npr. označbe na tleh, ograje), da se ustrezno omeji dostop ali zagotovi nadzor nad njim,

– preverjanje skladnosti z mejnimi vrednostmi izpostavljenosti za vplive na zdravje,

– postopek za nadzor nad iskrami pri razelektritvah s tehničnimi sredstvi in usposabljanjem delavcev (velja samo pri izpostavljenosti električnemu polju v tem območju),      

– ustrezni ukrepi za razmejitev in dostop,

– obveščanje in posebno usposabljanje zadevnih delavcev.

E. POSEBNO OGROŽENE OSEBE

Delavci, ki so izjavili, da nosijo aktivni medicinski vsadek, in ženske, ki so izjavile, da so noseče, se štejejo za posebno ogrožene osebe v skladu s členom 4(5)(c).

Kadar delavec delodajalca obvesti, da nosi aktivni medicinski vsadek, delodajalec opravi oceno, s katero določi, katera omejitev je potrebna na njegovem delovnem mestu, da se preprečijo motnje z njegovim vsadkom. Nasvete glede izvedbe te ocene zagotavlja CENELEC (glej EN 50527 in povezane dele). Poudariti je treba, da smernice CENELEC temeljijo na načelu, da se motnje ne bodo pojavile, kadar je sevanje pod referenčnimi ravnmi iz Priporočila Sveta 1999/519/ES o omejevanju izpostavljenosti javnosti elektromagnetnim sevanjem (0 Hz do 300 GHz)[11].

Kadar delavka delodajalca obvesti, da je noseča, se uporabljajo zahteve iz Direktive Sveta 92/85/EGS o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo.[12] Delodajalec delavki omogoči, da se lahko izogne območjem, kjer izpostavljenost presega mejne vrednosti izpostavljenosti za javnost iz Priporočila Sveta 1999/519/ES ali njegovih poznejših revizij.

PRILOGA III IZPOSTAVLJENOST ELEKTROMAGNETNIM SEVANJEM V FREKVENČNEM OBMOČJU od 100 kHz do 300 GHz

A. SISTEM OMEJEVANJA IZPOSTAVLJENOSTI

Glede na frekvenco polja ali sevanja, ki mu je delavec izpostavljen, se za določanje mejnih vrednosti izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem uporabljajo naslednje fizikalne količine:

–          med 100 kHz in 10 MHz so mejne vrednosti izpostavljenosti določene za SAR, da se prepreči toplotna obremenitev, ter za inducirana električna polja, da se preprečijo vplivi na funkcije centralnega in perifernega živčnega sistema;

–          med 10 MHz in 10 GHz so mejne vrednosti izpostavljenosti določene za SAR, da se preprečita toplotna obremenitev celega telesa in prekomerno lokalizirano segrevanje tkiva;

–          med 10 GHz in 300 GHz je določena mejna vrednost izpostavljenosti za gostoto pretoka moči, da se prepreči prekomerno segrevanje tkiva na površini ali blizu površine telesa;

–          v frekvenčnem območju iz te priloge (100 kHz do 300 GHz) je treba upoštevati samo mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na zdravje.

B. RAVNI IZPOSTAVLJENOSTI IN MEJNE VREDNOSTI IZPOSTAVLJENOSTI

Preglednica 3.1: Opozorilne vrednosti in mejne vrednosti izpostavljenosti za izpostavljenost visokofrekvenčnemu električnemu polju (efektivne vrednosti)

Frekvenca (Hz) || Opozorilna vrednost (V/m) || Mejna vrednost izpostavljenosti za inducirano električno polje (V/m) || Mejna vrednost izpostavljenosti za celo telo: povprečna SAR (v W/kg) ‡ || Mejna vrednost izpostavljenosti za glavo in trup: lokalizirana SAR (v W/kg)‡ || Mejna vrednost izpostavljenosti za ude: lokalizirana SAR (v W/kg)‡ || Mejna vrednost izpostavljenosti: gostota pretoka moči S (v W/m2)

105–106 (*) || 600 || 2,7 x 10–4 f* || 0,4 || 10 || 20 || -

106–107 (*) || 600 106/f || 2,7 x 10–4 f* || 0,4 || 10 || 20 || -

107–4 108 || 60 || - || 0,4 || 10 || 20 || -

4 108–2 109 || 3 x 10–3 x f0.5 || - || 0,4 || 10 || 20 || -

2 109–1010 || 137 || - || 0,4 || 10 || 20 || -

1010–3 1011 || 137 || - || - || - || - || 50

 (*) f je frekvenca, izražena v hercih (Hz).

(‡) Glej točko F PRILOGE III.

Preglednica 3.2: Opozorilne vrednosti in mejne vrednosti izpostavljenosti za izpostavljenost visokofrekvenčnemu magnetnemu polju (efektivne vrednosti)

Frekvenca (Hz) || Opozorilna vrednost (µT) || Mejna vrednost izpostavljenosti za inducirano električno polje (V/m) || Mejna vrednost izpostavljenosti za celo telo: povprečna SAR (v W/kg) ‡ || Mejna vrednost izpostavljenosti za glavo in trup: lokalizirana SAR (v W/kg)‡ || Mejna vrednost izpostavljenosti za ude: lokalizirana SAR (v W/kg)‡ || Mejna vrednost izpostavljenosti: gostota pretoka moči S (v W/m2)

105–107 || 2 106/f || 2,7 x 10–4 f* || 0,4 || 10 || 20 || -

107 –4 108 || 0,2 || - || 0,4 || 10 || 20 || -

4 108–2 109 || 10–5 x f0,5 || - || 0,4 || 10 || 20 || -

2 109–1010 || 0,45 || - || 0,4 || 10 || 20 || -

1010–3 1011 || 0,45 || - || - || - || - || 50

(‡) Glej točko F Priloge III.

Poleg vrednosti iz preglednic 3.1 in 3.2 se kontaktni tokovi, ki so posledica stika delavca s prevodnimi predmeti, omejijo na:

od 100 kHz do 10 MHz: 40 mA.

C. KATEGORIJE DELOVNE OPREME ALI DEJAVNOSTI

1) Za naslednje dejavnosti se v normalnih pogojih šteje, da delavce izpostavljajo pod opozorilno vrednostjo:

· delovna mesta, na katerih se uporablja samo oprema v skladu z direktivama 1999/5/ES in 2006/95/ES za predvidene namene, in sicer:

· oddajniki (majhni, bazne postaje GSM, < 1 W),

· telefoni in prenosni radiotelefoni,

· radarski sistemi (nadzor hitrosti, vremenski radarji),

· RFID nad 100 kHz,

· mikrovalovno sušenje,

· oddajniki TETRA v stebrih,

· oddajniki TETRA v vozilih, z največjo močjo 10 W,

· brisalci za trak,

· bazne postaje za mobilno telefonijo (GSM, UMTS).

2) Za naslednje dejavnosti se v normalnih pogojih šteje, da delavce izpostavljajo nad opozorilno vrednostjo:

· oprema, ki se montira ali vzdržuje (reševanje problemov),

· neavtomatsko indukcijsko gretje, delujoče v tem frekvenčnem območju,

· radiofrekvenčna in mikrovalovna razsvetljava,

· neporušno magnetno preskušanje,

· dejavnosti v območju, prepovedanem za javnost, okoli:

· večjih radiodifuzijskih oddajnikov,

· radarskih sistemov (navigacijskih),

· druge opreme, ki proizvaja elektromagnetna sevanja.

D. PREVENTIVNI UKREPI

1) Za posebno ogrožene osebe iz člena 4.5(c) so potrebne individualne ocene v skladu s točko E Priloge III.

2) Območje izpostavljenosti pod opozorilno vrednostjo:

– ustrezna označitev,

– obveščanje delavcev.

3) Izpostavljenost nad opozorilno vrednostjo:   

– preverjanje skladnosti z mejnimi vrednostmi izpostavljenosti,

– ustrezni ukrepi za razmejitev in dostop,

– obveščanje in posebno usposabljanje zadevnih delavcev.

E. POSEBNO OGROŽENE OSEBE

Delavci, ki so izjavili, da nosijo aktivni medicinski vsadek, in ženske, ki so izjavile, da so noseče, se štejejo za posebno ogrožene osebe v skladu s členom 4(5)(c).

Kadar delavec delodajalca obvesti, da nosi aktivni medicinski vsadek, delodajalec opravi oceno, s katero določi, katera omejitev je potrebna na njegovem delovnem mestu, da se preprečijo motnje z njegovim vsadkom. Nasvete glede izvedbe te ocene zagotavlja CENELEC (EN 50527 in povezani deli). Poudariti je treba, da smernice CENELEC temeljijo na načelu, da se motnje ne bodo pojavile, kadar je sevanje pod referenčnimi ravnmi iz Priporočila 1999/519/ES.

Kadar delavka delodajalca obvesti, da je noseča, se uporabljajo zahteve iz Direktive 92/85/EGS. Delodajalec delavki omogoči, da se lahko izogne območjem, kjer izpostavljenost presega mejne vrednosti izpostavljenosti za javnost iz Priporočila 1999/519/ES ali njegovih poznejših revizij.

F. MERITVE

Treba je določiti glavne frekvence, ki so jim delavci lahko izpostavljeni. Podatke proizvajalcev ali monterjev je treba uporabljali, kadar so na razpolago. Treba je oceniti tudi, ali so polja sinusna ali impulzna. Poleg tega:

– za vse vrednosti SAR je treba določiti povprečje za šestminutni interval;

– masa za povprečje lokalizirane SAR je 10 g neprekinjenega tkiva; tako dobljeno maksimalno SAR je treba uporabljati kot vrednost za ocenjevanje izpostavljenosti. Teh 10 g tkiva naj bi bila masa neprekinjenega tkiva s skoraj homogenimi električnimi lastnostmi. Pri opredeljevanju neprekinjene mase tkiva se priznava, da se ta pojem lahko uporablja v računalniški dozimetriji, vendar lahko povzroča težave za neposredne fizikalne meritve. Uporabi se lahko preprosta geometrična oblika, kot na primer kubična masa tkiva, če so vrednosti izračunanih dozimetričnih količin konservativne glede na smernice za izpostavljenost;

– za impulzne izpostavljenosti v frekvenčnem območju 0,3 do 10 GHz ter za lokalizirano izpostavljenost glave je priporočljiva dodatna mejna vrednost izpostavljenosti, da se omejijo in preprečijo zvočni vplivi, ki jih povzroča termoelastična ekspanzija. Zato SA ne sme preseči 10 mJ/kg v povprečju za 10 g tkiva;

– za vrednosti gostote pretoka moči je treba določiti povprečje na katerih koli 20 cm2 izpostavljenega območja in kateri koli 68/f1,05-minutni interval (f je v GHz), da se nadomesti postopno zmanjševanje globine prodiranja z naraščanjem frekvence. Povprečna vrednost maksimalne prostorske gostote pretoka moči na 1 cm2 ne sme preseči 20-kratnika vrednosti 50 W/m2;

– v zvezi z impulznimi ali tranzientnimi elektromagnetnimi sevanji ali na splošno v zvezi s sočasno izpostavljenostjo sevanjem različnih frekvenc je treba uporabiti ustrezne metode za ocenjevanje, meritve in/ali izračun, s katerimi je mogoče analizirati lastnosti oblike valov in naravo bioloških interakcij, ob tem pa upoštevati evropske usklajene standarde, ki jih razvija CENELEC.

PRILOGA IV POSEBNI UKREPI ZA DEJAVNOSTI IZ ČLENA 3(4)

V skladu s členom 3(4) ter za zagotovitev usklajenega in ustreznega varovanja delavcev in ob upoštevanju obstoječih preventivnih in zaščitnih ukrepov se bodo upoštevala naslednja načela in izvedle naslednje naloge.

1. Cilji

a) Prvi cilj je z zainteresiranimi stranmi razviti usklajeno in uporabno metodologijo za varovanje delavcev, izpostavljenih elektromagnetnim sevanjem med dejavnostmi iz člena 3(4).

b) Drugi cilj je v razvito metodologijo in s tem povezana orodja vključiti vidike, kot so:

– učinkoviti informacijski ukrepi in dinamični mehanizmi posvetovanja,

– učinkoviti ukrepi za usposabljanje, tudi za zunanje osebje, ki ima dostop do območja za magnetno resonanco (instalacijski prostor za magnetno resonanco, nadzorni prostor, kateri koli povezani sosednji prostor),

– dokumentirani delovni postopki (in mehanizmi za pregled),

– stroga pravila za dostop do prostorov za magnetno resonanco,

– spremljanje kakovosti izvajanja.

c) Tretji cilj je vključiti vse predstavniške organizacije v obveščanje njihovih članov, da se zagotovi učinkovito izvajanje dobrih praks na usklajen način v vseh objektih za magnetno resonanco v Uniji.

2. Naloge

Naloge bodo:

· zbirati dobre prakse, ki že obstajajo v državah članicah ali posameznih objektih,

· preučiti obstoječe smernice in delovne postopke,

· opredeliti in opisati tveganja (elektromagnetna sevanja, hrup, leteči predmeti, kriogene tekočine),

· opredeliti scenarije maksimalne izpostavljenosti,

· določiti tipične delovne situacije,

· določiti ustrezna pravila ravnanja za vsako tipično delovno situacijo,

· vzpostaviti standardni program usposabljanja in njegovo vsebino,

· določiti katere koli druge načine za izpolnitev ciljev,

· pripraviti priporočila za večjo varnost prihodnjih objektov (oblikovanje oddelka, nadzor nad dostopom do prostora za magnetno resonanco, oblikovanje prostorov itd.).

3. Trajanje dela in poročanje

a) Delo se bo začelo takoj po sprejetju te direktive in se bo zaključilo najpozneje na datum iz člena 14(1);

b) Komisija bo pripravila poročilo o doseženih rezultatih. Poročilo bo predloženo Svetu in Evropskemu parlamentu najpozneje devet mesecev po datumu iz člena 14(1).

PRILOGA V

Korelacijska tabela

Direktiva 2004/40/ES || Ta direktiva

člen 1(1) || člen 1(1)

člen 1(2) || člen 1(2)

člen 1(3) || člen 1(3)

člen 1(4) || člen 1(4) (brez sprememb)

člen 1(5) || člen 1(5) (brez sprememb)

člen 2(a) || člen 2(a)

- || člen 2(b)

- || člen 2(c)

- || člen 2(d)

člen 2(b) || člen 2(e)

člen 2(c) || člen 2(f)

člen 3(1) || člen 3(1)

člen 3(2) || člen 3(2)

člen 3(3) || člen 3(3)

- || člen 3(4)

- || člen 3(5)

- || člen 3(6)

člen 4(1) || člen 4(1)

člen 4(2) || člen 4(2)

člen 4(3) || člen 4(3)

člen 4(4) || člen 4(4)

člen 4(5)(a) || člen 4(5)(a)

člen 4(5)(b) || člen 4(5)(b)

člen 4(5)(c) || člen 4(5)(c)

člen 4(5)(a)(i) || člen 4(5)(a)(i)

člen 4(5)(a)(ii) || člen 4(5)(a)(ii)

člen 4(5)(a)(iii) || člen 4(5)(a)(iii) (brez sprememb)

člen 4(5)(a)(iv) || člen 4(5)(a)(iv) (brez sprememb)

člen 4(5)(f) do (h) || člen 4(5)(f) do (h) (brez sprememb)

člen 4(6) || člen 4(6)

člen 5(1) || člen 5(1)

člen 5(2), uvodno besedilo || člen 5(2), uvodno besedilo

člen 5(2)(a) do (g) || člen 5(2)(a) do (g) (brez sprememb)

člen 5(3) || člen 5(3)

člen 5(4) || člen 5(4)

člen 6, uvodno besedilo || člen 6, uvodno besedilo

člen 6(a) || člen 6(a) (brez sprememb)

člen 6(b) || člen 6(b)

člen 6(c) do (f) || člen 6(c) do (f) (brez sprememb)

člen 7 || člen 7 (brez sprememb)

člen 8(1) || člen 8(1)

člen 8(2) || člen 8(2) (brez sprememb)

člen 8(3) || člen 8(3) (brez sprememb)

člen 9 (brez sprememb) || člen 9 (brez sprememb)

člen 10(1) || člen 10(1)

člen 10(2), uvodno besedilo || člen 10(2), uvodno besedilo

člen 10(2)(a) || člen 10(2)(a) (brez sprememb)

člen 10(2)(b) || člen 10(2)(b) (brez sprememb)

- || člen 10(2)(c)

člen 10(2), zadnji stavek || člen 10(2), zadnji stavek

člen 11(1) || -

člen 11(2) || člen 11

člen 11(3) || člen 12

||

člen 12 (člen razveljavljen z Direktivo 2007/30/ES) || -

- || člen 13

člen 13(1) || člen 14(1)

člen 13(2) || člen 14(2) (brez sprememb)

- || člen 15

člen 14 || člen 16

člen 15 || člen 17

||

Priloga || -

- || Priloga 1

- || Priloga 2

- || Priloga 3

- || Priloga 4

- || Priloga 5

[1]               UL L 184, 24.5.2004, str. 23.

[2]               UL L 114, 26.4.2008, str. 88.

[3]               300 GHz: frekvenca 300 milijard hercev ali ciklov na sekundo. Herc (okrajšava Hz) je mednarodna enota za frekvenco.

[4]               UL C […], […], str. […].

[5]               UL C […], […], str. […].

[6]               UL L 184, 24.5.2004, str. 1.

[7]               UL L 114, 26.4.2008, str. 88–89.

[8]               UL L 183, 29.6.1989, str. 1.

[9]               UL L 199, 30.7.1999, str. 59.

[10]             UL L 245, 26.8.1992, str. 23.

[11]             UL L 199, 30.7.1999, str. 59.

[12]             UL L 348, 28.11.1992, str. 1.