EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52011IP0271

Guantanamo: preteča odločitev o smrtni kazni Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. junija 2011 o Guantanamu: skorajšnja odločitev o smrtni kazni

UL C 380E, 11.12.2012, p. 132–135 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

11.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 380/132


Četrtek, 9. junij 2011
Guantanamo: preteča odločitev o smrtni kazni

P7_TA(2011)0271

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. junija 2011 o Guantanamu: skorajšnja odločitev o smrtni kazni

2012/C 380 E/18

Evropski parlament,

ob upoštevanju mednarodnih, evropskih in nacionalnih aktov o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ter o prepovedi samovoljnega pridržanja, prisilnega izginotja in mučenja, kot so Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah (MPDPP) z dne 16. decembra 1966 in Konvencija ZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju z dne 10. decembra 1984 ter pripadajoči protokoli,

ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov 62/149 z dne 18. decembra 2007, ki poziva k moratoriju za izvajanje smrtne kazni, in resolucije 63/168 z dne 18. decembra 2008, ki poziva k izvajanju resolucije generalne skupščine 62/149,

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o smrtni kazni, zlasti resolucij z dne 7. oktobra 2010 o svetovnem dnevu boja proti smrtni kazni (1) in z dne 10. julija 2008 o smrtni kazni, zlasti v primeru Troya Davisa (2), ter resolucij o Guantanamu, zlasti tistih z dne 13. junija 2006 o položaju zapornikov v Guantanamu (3) in z dne 10. marca 2004 o pravici zapornikov v Guantanamu do pravičnega sojenja (4), ter o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje zapornikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA, zlasti tiste z dne 14. februarja 2007 (5),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2009 o vračanju in preselitvi zapornikov iz centra za pridržanje v Gvantanamu (6),

ob upoštevanju pisma svojega predsednika nacionalnim parlamentom o nadaljnjih ukrepih držav članic glede resolucije Evropskega parlamenta z dne 14. februarja 2007,

ob upoštevanju Protokola št. 6 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki zadeva smrtne kazni, z dne 28. aprila 1983,

ob upoštevanju drugega izbirnega protokola k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah z dne 15. decembra 1989, ki spodbuja k odpravi smrtne kazni,

ob upoštevanju člena 122(5) Poslovnika,

A.

ker si namerava vlada ZDA prizadevati, da se na prihodnjem sojenju pred vojaško komisijo državljanu Savdske Arabije Abdu al Rahimu Hussaynu Mohamedu al-Naširiju, ki je trenutno zaprt v centru ZDA za pridržanje v zalivu Guantanamo, izreče smrtna kazen; ker zato potrebuje uradno odobritev posebnega organa ("convening authority"), ki naj bi sprejel odločitev v nekaj tednih,

B.

ker je al Rahim al Naširi že skoraj devet let pod nadzorom ZDA in ker kljub temu, da je bil naveden v obtožnici, ki je bila le nekaj mesecev po njegovem prijetju leta 2002 posredovana zveznemu sodišču ZDA, ni bil nemudoma priveden pred sodni organ, da bi se mu sodilo v razumnem roku, kakor zahteva mednarodno pravo, ampak je bil pridržan v tajnem zaporu, dokler ga leta 2006 niso prepeljali v Guantanamo,

C.

ker je skoraj štiri leta pod nadzorom obveščevalne agencije CIA verjetno preživel v izolaciji v samici na skritih lokacijah in naj bi ga mučili, med drugim s polivanjem dihalnih odprtin (water-borading),

D.

ker je ministrstvo ZDA za obrambo 20. aprila 2011 objavilo, da je bil Abd al-Rahim al-Naširi po zakonu o vojaških komisijah iz leta 2009 med drugim obdolžen "umora v nasprotju z vojnim pravom" in "terorizma" na podlagi domneve, da je imel vodilno vlogo v napadih na ameriško vojaško ladjo USS Cole 12. oktobra 2000 v Jemnu, v katerih je bilo ubitih 17 ameriških mornarjev, 40 pa jih je bilo ranjenih, ter v napadu na francoski tanker za prevoz nafte MV Limburg 6. oktobra 2002 v Adenskem zalivu, v katerem je bil ubit član posadke,

E.

ker bo zadeva državljana Savdske Arabije Abda al-Rahima Al-Naširija prva, ki bo obravnavana pred vojaško komisijo, odkar je predsednik Barak Obama naročil nadaljevanje teh obravnav, ker vojaška komisija še vedno ni določila datuma za njegovo obravnavo, in ker je tožilstvo priporočilo, da se mu lahko izreče smrtna kazen, vendar mora to vnaprej odobriti sklicni organ za vojaške komisije, in sicer uradnik, ki ga imenuje ministrstvo ZDA za obrambo;

F.

ker je sedanji sklicni organ dejal, da je pripravljen do 30. junija 2011 sprejemati pisna stališča o vprašanjih smrtne kazni, potem pa bo sprejel svojo odločitev,

G.

ker se Evropska unija močno zavzema, da bi zaenkrat uvedli moratorije za izvajanje smrtne kazni v tretjih državah in da bi jo morebiti povsod odpravili, ter si prizadeva, da bi bilo to načelo splošno sprejeto,

H.

ker mednarodno pravo o človekovih pravicah dopušča ohranitev smrtne kazni, vendar prepoveduje njeno izrekanje in izvajanje na podlagi sojenja, ki ni bilo v skladu z najvišjim standardom pravičnosti,

I.

ker je že izrazil svojo kritiko in ZDA pozval, naj ponovno preuči sistem vojaških komisij, saj ne ustreza mednarodnim standardom v zvezi s poštenim sojenjem,

J.

ker je posebni poročevalec Združenih narodov o spodbujanju in zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin leta 2007 ZDA pozval, naj odpravi vojaške komisije, in ker jo je posebni poročevalec Združenih narodov za izvensodne, nagle in samovoljne usmrtitve leta 2009 pozval, naj pred vojaškimi komisijami ne izvaja postopkov, v katerih je lahko izrečena smrtna kazen,

K.

ker Abd al Rahim al Naširi trdi, da je bil med letoma 2002 in 2003 nekaj mesecev zaprt v skritem zaporu obveščevalne agencije CIA na Poljskem in da so ga v tem obdobju mučili, ter ker se je ob podpori nevladnih organizacij s področja človekovih pravic 10. maja 2011 pritožil na Evropsko sodišče za človekove pravice,

L.

ker je kljub dokazom, da so bile v boju proti terorizmu po mednarodnem pravu zagrešene hude kršitve človekovih pravic in hudodelstva, kot so mučenje, trpinčenje, pridržanje v izolaciji in prisilno izginotje, bilo tako v ZDA kot v EU sproženih le malo sodnih postopkov,

1.

je seznanjen s čezatlantskimi odnosi, ki temeljijo na skupnih temeljnih vrednotah in spoštovanju temeljnih, splošnih in brezpogojnih človekovih pravic, kot sta pravica do poštenega sojenja in prepoved samovoljnega pridržanja; pozdravlja tesno čezatlantsko sodelovanje za celo vrsto mednarodnih vprašanj na področju človekovih pravic;

2.

izraža svojo ogorčenost in jezo nad vsemi terorističnimi napadi na množice ter solidarnost z žrtvami teh napadov in sočustvuje z družinami, prijatelji in svojci; vendar poudarja, da se proti terorizmu ni mogoče boriti na škodo ustaljenih skupnih temeljnih vrednot, kot so spoštovanje človekovih pravic in načela pravne države;

3.

ponavlja svoje vztrajno nasprotovanje uporabi mučenja in trpinčenja ter smrtni kazni v vseh primerih in v vseh okoliščinah, ter še enkrat poudarja, da odprava smrtne kazni prispeva h krepitvi človekovega dostojanstva in postopnemu razvoju človekovih pravic;

4.

poziva organe ZDA, naj Abdu al Rahimu Al Naširiju ne izrečejo smrtne kazni, in poziva visoko predstavnico Catherine Ashton, predsedstvo Sveta, Komisijo in države članice, naj organe ZDA nemudoma opozorijo na to vprašanje in naj se v odnosih z ZDA odločno zavzemajo, da Abd al Rahim al Nashiri ne bo usmrčen;

5.

ponovno poziva organe ZDA, naj ponovno preučijo sistem vojaških komisij, da se zagotovi ppšteno sojenje, zaprtje zapora v Guantanamu ter v vseh okoliščinah prepove mučenje, trpinčenje, pridržanje v izolaciji, pridržanje za nedoločen čas brez sojenja in prisilna izginotja, ter opozarja institucije EU in države članice, da ne smejo sodelovati pri teh dejanjih, ki so po mednarodnem, evropskem in nacionalnem pravu prepovedana, ali jih prikrivati;

6.

obžaluje, da se je predsednik ZDA 7. marca 2011 odločil podpisati izvršilno odredbo za pridržanje in preklic prepovedi sojenja pred vojaškimi komisijami; je prepričan, da so redne kazenske obravnave v okviru civilnih kazenskih sodišč najboljši način za reševanje statusa pripornikov v Guantanamu; vztraja, da je treba Abduja al Rahima al Naširija in vse druge zaprte osebe pod nadzorom ZDA nemudoma obtožiti in jim soditi v skladu z mednarodnimi standardi načela pravne države ali pa jih izpustiti; v zvezi s tem poudarja, da bi morali za vse nediskriminatorno veljati enaki standardi za pošteno sojenje;

7.

poziva EU in organe držav članic pa tudi organe ZDA, naj zagotovijo, da se bodo izvedle popolne, pravične, učinkovite, neodvisne in nepristranske poizvedbe in preiskave o kršitvah človekovih pravic in hudodelstvih po mednarodnem, evropskem in nacionalnem pravu ter da se bodo odgovorni zagovarjali na sodišču, tudi v primeru izrednih izročitev in tajnih pridržanj obveščevalne agencije CIA;

8.

pozdravlja dejstvo, da so številne države članice sprejele pripornike iz Guantanama, in poziva, naj še več držav članic sodeluje pri tem z vlado ZDA;

9.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje sklicnemu organu za vojaške komisije ("Convening Authority"), zunanji ministrici ZDA, predsedniku ZDA, kongresu in senatu ZDA, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic EU, generalnemu sekretarju Združenih narodov, predsedniku generalne skupščine Združenih narodov in vladam držav članic Združenih narodov.


(1)  Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0351.

(2)  UL C 294 E, 3.12.2009, str. 80.

(3)  UL C 300 E, 9.12.2006, str. 136.

(4)  UL C 102 E, 28.4.2004, str. 640.

(5)  UL C 287 E, 29.11.2007, str. 309.

(6)  UL C 67 E, 18.3.2010, str. 91.


Top