7.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 377/19

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. februarja 2011 o Evropi 2020 (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o človekovih pravicah ter o socialnih in okoljskih standardih v mednarodnih trgovinskih sporazumih (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2009 o krepitvi vloge evropskih malih in srednjih podjetij v mednarodni trgovini (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2008 o vplivu ponarejanja na mednarodno trgovino (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. septembra 2008 o trgovini s storitvami (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2008 o trgovini s surovinami in izdelki (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. februarja 2008 o strategiji EU za olajšanje dostopa evropskim podjetjem na zunanje trge (7),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. maja 2007 o globalni Evropi – zunanjih vidikih konkurenčnosti (8),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Trgovina, rast in svetovne zadeve – Trgovinska politika je temeljna sestavina strategije EU 2020" (KOM(2010)0612),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Globalna Evropa: konkurenca v svetu - Prispevek k strategiji EU za gospodarsko rast in delovna mesta" (KOM(2006)0567),

—

ob upoštevanju poročila Komisije o trgovinskih ovirah za naložbe, objavljenega 10. marca 2011,

—

ob upoštevanju skupne izjave v Haagu o odnosih med Evropsko skupnostjo ter njenimi državami članicami in Japonsko z dne 18. julija 1991,

—

ob upoštevanju sporazuma o vzajemnem priznavanju med EU in Japonsko, sklenjenega v letu 2001 (9),

—

ob upoštevanju sporazuma o sodelovanju na področju protikonkurenčnih dejavnosti med EU in Japonsko, sklenjenega v letu 2003 (10),

—

ob upoštevanju sporazuma o sodelovanju in medsebojni upravni pomoči pri carinskih zadevah med Evropsko skupnostjo in Japonsko, sklenjenega v letu 2008 (11),

—

ob upoštevanju desetletnega akcijskega načrta, sprejetega na desetem vrhunskem srečanju EU-Japonska 8. decembra 2001 v Bruslju,

—

ob upoštevanju skupne izjave, sprejete na 19. vrhunskem srečanju EU-Japonska 28. aprila 2010 v Tokiu,

—

ob upoštevanju skupne izjave, sprejete na 18. vrhunskem srečanju EU-Japonska 4. maja 2009 v Pragi,

—

ob upoštevanju poročila družbe Copenhagen Economics z naslovom "Ocena trgovinskih in naložbenih ovir med EU in Japonsko", objavljenega 30. novembra 2009,

—

ob upoštevanju rezultatov javnega posvetovanja Komisije o trgovinskih odnosih med EU in Japonsko, objavljenih 21. februarja 2011,

—

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 24. in 25. marca 2011,

—

ob upoštevanju načrtovanega vrhunskega srečanja med EU in Japonsko, predvidenega za 25. maj 2011 v Bruslju,

—

ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) Poslovnika,

A.

ker je večstranski in na pravilih temelječ trgovinski sistem Svetovne trgovinske organizacije (WTO) še vedno najbolj primeren okvir za urejanje in spodbujanje odprte in poštene trgovine,

B.

ker je mnogostranske, večstranske in dvostranske sporazume treba razumeti kot del skupka instrumentov v mednarodnih zadevah ter torej kot standardne značilnosti uravnoteženih in dodatnih političnih in trgovinskih odnosov;

C.

ker bi EU morala prednostno ohraniti zavezo o dosegi uravnoteženih rezultatov razvojne agende iz Dohe, kar bi državam v razvoju pomagalo pri vključevanju v mednarodni trgovinski sistem, medtem ko bi vzporedno nadaljevale z dvostranskimi in večstranskimi trgovinskimi sporazumi z drugimi industrializiranimi državami, kar lahko v krajšem času privede do vzajemne koristi in gospodarske rasti,

D.

ker sta EU in Japonska v letu 2009 skupaj dosegli več kot četrtino svetovnega BDP in opravili več kot 20 % svetovnega trgovanja,

E.

ker sta Japonska in EU pomembni vlagateljici v gospodarstvo druga druge s skupnim obsegom neposrednih tujih naložb v višini 200 milijard EUR v letu 2009,

F.

ker je v letu 2010 skupni znesek dvostranskega trgovanja med EU in Japonsko (tretje največje nacionalno gospodarstvo na svetu glede BDP) znašal 120 milijard EUR; ker je Japonska šesti največji trgovinski partner EU, EU pa tretji največji trgovinski partner Japonske,

G.

ker sta Svet in Komisija ugotovila, da je sposobnost Japonske, da odstrani regulativne ovire za trgovanje, predpogoj za začetek pogajanj o prihodnjih trgovinskih sporazumih med EU in Japonsko, kar bi spodbudilo tesnejšo gospodarsko integracijo med obema strateškima trgovinskima partnerjema,

H.

ker sta EU in Japonska pred skupnimi izzivi, kot je politična in gospodarska rast Kitajske, upočasnitev gospodarske rasti zaradi svetovne finančne krize, demografski upad ter potreba po dostopu do surovin in energetskih virov, poleg tega pa morata zagotoviti stabilnost cen, da bi dvignili svojo industrijo,

I.

ker je odprto in pošteno trgovanje močno orodje pri ustvarjanju večje rasti in družbene blaginje z izkoriščanjem primerjalnih prednosti obeh gospodarstev ter potencialne sinergije večje ekonomske integracije in novih vlaganj v gospodarstvo, ki naj temelji na znanju,

J.

ker imata EU in Japonska na splošno nizko carino na blago, več kot dve tretjini izvozne vrednosti Unije na Japonsko ter več kot ena tretjina Japonske v EU pa je brez carine,

K.

ker kljub tem nizkim carinam obseg dvostranske trgovinske izmenjave med EU in Japonsko zaostaja za trgovinsko izmenjavo EU z njenimi drugimi večjimi trgovinskimi partnerji, predvsem zaradi negativnega učinka japonskih netarifnih ovir za dostop do tržnih priložnosti za evropska podjetja,

L.

ker študija družbe Copenhagen Economics iz novembra 2009 kaže, da so stroški trgovanja skupaj z netarifnimi ovirami višji kot obstoječe carinske stopnje ter da največ potencialnega ekonomskega zaslužka lahko pride z odstranitvijo teh netarifnih ovir; ker študija kaže, da se potencialna rast izvoza EU na Japonsko lahko dvigne na 43 milijard EUR ter na 53 milijard EUR japonskega izvoza v EU, če bodo tarifni in netarifni ukrepi zmanjšani, kolikor se da,

M.

ker je Komisija v svojem poročilu o trgovinskih ovirah za naložbe v letu 2011 ugotovila, da so ovire za dostop do javnih naročil, nezadostno priznavanje mednarodnih meril za medicinske pripomočke ter prednostna obravnava nacionalnih vodilnih podjetij (na primer za poštne storitve) tri področja, ki najbolj skrbijo EU v zvezi z japonskimi netarifnimi ovirami,

N.

ker je na Japonskem zaščita pravic intelektualne lastnine in njihovo uveljavljanje na visoki ravni; ker imata Japonska in EU skupne cilje in pristope k zadevam v zvezi z zaščito intelektualnih pravic (razen pri geografskih označbah) ter sta obe vključeni v večstranski boj proti ponarejanju in piratstvu, saj sta podpisnici trgovinskega sporazuma proti ponarejanju,

O.

ker so informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) sektor z visoko dodano vrednostjo ter vir rasti v EU in na Japonskem, zlasti glede na nadaljnji razvoj pametnih proizvodov in storitev,

P.

ker je v vseh trgovinskih razpravah z Japonsko treba obravnavati vprašanja v zvezi z naložbami in trgovinskimi storitvami ter poskrbeti, da odprtje trga ne ogrozi nobenih evropskih ali japonskih predpisov o zaščiti javnih storitev in kulturne raznolikosti;

Q.

ker ponovno poudarja svojo solidarnost z japonskim ljudstvom po nedavnih naravnih katastrofah,

1.

meni, da je mnogostranski trgovinski sistem, ki ga predstavlja Svetovna trgovinska organizacija (WTO), še vedno najučinkovitejši okvir za vzpostavitev odprte in poštene trgovine na svetovni ravni; meni, da lahko Evropska unija in Japonska prispevata k uspešnemu zaključku pogajanj o razvojni agendi iz Dohe;

2.

poudarja, da podpira sporazum o prosti trgovini med EU in Japonsko, vendar ni zadovoljen z zelo majhnim napredkom skupine na visoki ravni v zadnjih nekaj letih; meni, da se mora Japonska resno obvezati, da bo še pred začetkom pogajanj odstranila netarifne ovire in zapreke za dostop do japonskih javnih naročil;

3.

poudarja, da mora liberalizacija trgovine med EU in Japonsko sobivati s predpisi o zaščiti javnih storitev in kulturne raznolikosti, ne pa jih ovirati, ter spodbujati regulativno zbliževanje in usklajevanje z mnogostranskimi merili, kjer ta že obstajajo;

4.

poudarja, da je trgovinske odnose med EU in Japonsko treba krepiti z odstranitvijo netarifnih ovir za trgovanje in naložbe, vključno z številnimi omejevalnimi predpisi in regulativnimi ukrepi za podjetja iz EU, ki želijo vstopi na japonski trg;

5.

meni, da bi ena od prednostnih nalog Komisije v trgovinskih pogajanjih z Japonsko morala biti prizadevanja za odstranitev teh ovir in zaprek, ki evropskim malim in srednjim podjetjem močno otežujejo dostop do trga;

6.

meni, da bi zmanjšanje ali odstranitev japonskih carin na proizvode za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, vključno z njihovimi deli in sestavinami, povečala konkurenčnost in ustvarila visokokakovostna delovna mesta v EU; poleg tega poziva h krepitvi vzajemnega sodelovanja med EU in Japonsko na področju raziskav in razvoja ter zlasti pri uveljavljanju pravic intelektualne lastnine, da se pospeši izmenjava informacij o patentih med patentnimi uradi EU in Japonske;

7.

meni, da je ambicije, ki jih ima Komisija v zvezi s prihodnjimi trgovinskimi sporazumi med EU in Japonsko ter zlasti v zvezi z večjim dostopom do trga za evropska podjetja, treba dopolniti s skupnimi obvezami za vsestranski trajnostni razvoj;

8.

poudarja, da prihodnji trgovinski sporazum med EU in Japonsko ne bi koristil le povečanju dvostranskega trgovanja z blagom in storitvami, ampak bi tudi pospešil sodelovanje pri horizontalnih prednostnih nalogah EU, kot so sodelovanje na področju inovacij, regulative, v boju proti tržnim zlorabam ter ne nazadnje sodelovanje pri soočanju z obsežnimi okoljskimi izzivi;

9.

poziva države članice in Komisijo, naj v vseh trgovinskih razpravah z Japonsko podprejo in pospešijo pobude za spodbujanje človekovih pravic ter družbenih in okoljskih meril;

10.

meni, da je za celotno oceno trgovinskih odnosov med EU in Japonsko najpomembnejša vsestranska ocena trajnosti in učinka; poziva Komisijo, naj pravočasno predloži tako oceno, kjer naj opredeli predvsem morebitne prednosti in slabosti okrepljenih trgovinskih odnosov med EU in Japonsko za vse zadevne sektorje, zlasti za vse industrijske sektorje in tiste občutljivejše, kot so avtomobilski, elektronski, letalski in strojni sektor;

11.

priporoča, naj bodo v osnutek prihodnjega trgovinskega sporazuma med EU in Japonsko vključeni dejanski varovalni ukrepi, da se prepreči povečanje uvoza, ki bi povzročil ali bi pretil, da bo povzročil resne težave gospodarstvu EU in Japonske, zlasti na občutljivih področjih, kot so avtomobilska, elektronska, letalska in strojna industrija;

12.

izraža svoje prepričanje, da ima prihodnji trgovinski sporazum med EU in Japonsko možnosti za uspeh v korist obeh gospodarstev;

13.

poudarja, da bo Parlament pozvan, naj odobri morebitni prihodnji trgovinski sporazum med EU in Japonsko;

14.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Japonske.