52011AP0209

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52011AP0209 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52011AP0209

Približevanje zakonodaj držav članic, ki se nanašajo na merske enote (kodificirano besedilo) ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. maja 2011 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o približevanju zakonodaj držav članic, ki se nanašajo na merske enote (kodificirano besedilo) (KOM(2010)0507 – C7-0287/2010 – 2010/0260(COD))
P7_TC1-COD(2010)0260 Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. maja 2011 z namenom sprejetja Direktive 2011/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o približevanju zakonodaj držav članic, ki se nanašajo na merske enote (kodificirano besedilo) Besedilo velja za EGP
PRILOGA I
PRILOGA II
PRILOGA III

UL C 377E, 7.12.2012, p. 217–228 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

HTML

PDF

Official Journal

7.12.2012

Uradni list Evropske unije

CE 377/217

Sreda, 11. maj 2011
Približevanje zakonodaj držav članic, ki se nanašajo na merske enote (kodificirano besedilo) ***I

P7_TA(2011)0209

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. maja 2011 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o približevanju zakonodaj držav članic, ki se nanašajo na merske enote (kodificirano besedilo) (KOM(2010)0507 – C7-0287/2010 – 2010/0260(COD))

2012/C 377 E/36

(Redni zakonodajni postopek – kodifikacija)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2010)0507),

—	ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0287/2010),

—	ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 8. decembra 2010 (1),

—	ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o pospešenem načinu dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil (2),

—	ob upoštevanju členov 86 in 55 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A7-0089/2011),

A.	ker je po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb,

1.	sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.	naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 54, 19.2.2011, str. 31.

(2) UL C 102, 4.4.1996, str. 2.

Sreda, 11. maj 2011
P7_TC1-COD(2010)0260

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. maja 2011 z namenom sprejetja Direktive 2011/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o približevanju zakonodaj držav članic, ki se nanašajo na merske enote (kodificirano besedilo)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Direktiva Sveta 80/181/EGS z dne 20. decembra 1979 o približevanju zakonodaj držav članic, ki se nanašajo na merske enote (3) je bila večkrat bistveno spremenjena (4). Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

(2)

Merske enote so bistvene za uporabo vseh merilnih instrumentov, za izražanje meritev ali navedbo veličine. Merske enote se uporabljajo na večini področij človeškega delovanja. V njihovi uporabi je treba zagotoviti največjo možno jasnost. Zato je treba urediti njihovo uporabo znotraj Unije v gospodarskem krogotoku, na področju zdravstva in javne varnosti, kakor tudi v dejavnostih upravne narave.

(3)	Merske enote so predmet mednarodnih resolucij, ki jih je sprejela Splošna konferenca o utežeh in merah (CGPM), ki je bila ustanovljena z Metrsko konvencijo, podpisano v Parizu, 20. maja 1875, ki so jo sprejele vse države članice. Na podlagi teh resolucij je nastal Mednarodni sistem enot (SI).

(4)	Na področju mednarodnega transporta obstajajo mednarodne konvencije ali dogovori, ki zavezujejo Unijo ali države članice. Te konvencije ali dogovore je treba spoštovati.

(5)	Zaradi lokalne narave nekaterih izjem, ki se v zvezi z merskimi enotami še vedno uporabljajo v Združenem kraljestvu in na Irskem, ter zaradi omejenega števila zadevnih izdelkov, ohranitev teh izjem ne bi povzročila netarifne ovire za trgovino, zato ni več potrebe po odpravi teh izjem.

(6)

Nekatere tretje države na svoj trg ne sprejemajo izdelkov, ki so označeni izključno s predpisanimi merskimi enotami, določenimi s to direktivo. Podjetja, ki svoje izdelke izvažajo v te države, bodo oškodovana, če ne bodo več dovoljene dodatne navedbe. Zato bi bilo treba še naprej dovoljevati dodatne navedbe z nezakonskimi merskimi enotami.

(7)	Te dodatne navedbe bi lahko omogočile tudi postopno in nemoteno uvedbo novih metričnih enot, ki se lahko določijo na mednarodni ravni.

(8)	Sistematično sprejetje uporabe dodatnih navedb za vse merilne instrumente, med drugim tudi za medicinske instrumente, ni nujno zaželeno. Države članice morajo imeti torej na svojem ozemlju možnost zahtevati, da merilni instrumenti kažejo veličine z eno samo zakonsko mersko enoto.

(9)

Ta direktiva ne vpliva na nadaljnjo izdelavo izdelkov, ki so na trgu pred datumom uporabe Direktive 80/181/EGS. Vendarle pa vpliva na dajanje na trg in uporabo izdelkov in opreme, ki kažejo veličine v merskih enotah, ki niso več zakonske merske enote, če so taki izdelki in oprema potrebni za nadomestitev oziroma zamenjavo sestavnih delov ali delov takih izdelkov, opreme in instrumentov, ki so že na trgu. Zato morajo države članice dovoliti dajanje na trg in uporabo takih izdelkov in opreme, da bi dopolnili in zamenjali sestavne dele, tudi če kažejo veličine v merskih enotah, ki niso več zakonske merske enote, zato da se lahko izdelki, oprema ali instrumenti, ki so že na trgu, še naprej uporabljajo.

(10)

Ta Direktiva podpira nemoteno delovanje notranjega trga s stopnjo usklajenosti merskih enot, ki jo določa. V zvezi s tem je primerno, da Komisija spremlja dogajanja na trgu v zvezi s to direktivo in njenim izvajanjem, zlasti glede morebitnih ovir pri delovanju notranjega trga in morebitnega nadaljnjega usklajevanja, potrebnega za premagovanje teh ovir.

(11)	Primerno je, da si Komisija v okviru trgovinskih odnosov s tretjimi državami, tudi v Čezatlantskem ekonomskem Svetu, še naprej aktivno prizadeva, da bi bili proizvodi, označeni le z enotami SI, sprejeti na trgu tretjih držav.

(12)	Ta direktiva ne sme posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo in začetka uporabe direktiv, ki so določeni v Prilogi II, Del B –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

V tej direktivi so zakonske merske enote, ki se morajo uporabljati za izražanje veličin:

(a)	tiste enote, ki so naštete v poglavju I Priloge I;

(b)	tiste enote, ki so naštete v poglavju II Priloge I, samo v tistih državah članicah, v katerih so bile na dan 21. aprila 1973 dovoljene.

Člen 2

1. Obveznosti, ki izhajajo iz člena 1, se nanašajo na merilne instrumente, ki se uporabljajo, na merjenja, ki se izvajajo, in na navedbe veličin, izražene v merskih enotah, za gospodarske, zdravstvene, varnostne oziroma upravne namene.

2. Ta direktiva ne vpliva na uporabo merskih enot, ki sicer niso določene kot obvezne s to direktivo, se pa uporabljajo v zračnem in pomorskem transportu ter v železniškem prometu in so bile določene z mednarodnimi konvencijami oziroma sporazumi, ki zavezujejo Unijo oziroma države članice.

Člen 3

1. V tej direktivi so "dodatne navedbe" ena ali več navedb veličine, izražene v merskih enotah, ki niso vsebovane v poglavju I Priloge I, ki so dodani k navedbi veličine, izražene v merskih enotah, ki niso vsebovane v navedenem poglavju.

2. Uporaba dodatnih navedb se dovoli.

Države članice pa lahko zahtevajo, da merilni instrumenti navajajo veličine z eno samo predpisano mersko enoto.

3. Navedbe, ki so izražene v eni od merskih enot, naštetih v poglavju I Priloge I, morajo prevladovati. Navedbe, izražene v merskih enotah, ki niso naštete v navedenem poglavju, morajo biti izražene z znaki, ki niso večji od znakov, ki ustrezajo navedbam v merskih enotah, naštetih v poglavju I Priloge I.

Člen 4

Uporaba merskih enot, ki niso ali niso več zakonske, se dovoli:

(a)	za izdelke in opremo, ki so bili 20. decembra 1979 že na trgu in/ali v uporabi;

(b)	za sestavne dele in dele izdelkov in opreme, ki so potrebni za nadomestitev ali zamenjavo sestavnih delov ali delov izdelkov in opreme iz točke (a).

Uporaba predpisanih merskih enot pa se lahko zahteva za kazalnike merilnih instrumentov.

Člen 5

Vprašanja v zvezi z izvajanjem te direktive, še zlasti kar zadeva dodatne navedbe, se ponovno pregledajo in se po potrebi sprejmejo ustrezni ukrepi po postopku iz člena 17 Direktive 2009/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih določbah za merilne instrumente in metode meroslovne kontrole (5).

Člen 6

Komisija spremlja dogajanje na trgu v zvezi s to direktivo in njenim izvajanjem glede nemotenega delovanja notranjega trga in mednarodne trgovine ter Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje 31. decembra 2019 v zvezi s tem dogajanjem predloži poročilo, kateremu po potrebi priloži ustrezne predloge.

Člen 7

Države članice zagotavljajo, da bo Komisija dovolj zgodaj, da bo lahko predložila svoje pripombe, obveščena o osnutkih zakonov in drugih predpisov, ki jih nameravajo sprejeti na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 8

Direktiva 80/181/EGS, kakor je bila spremenjena z direktivami, navedenimi v Delu A Priloge II, se razveljavi, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo in začetka uporabe direktiv, ki so določeni v Delu B Priloge II.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo, se obravnavajo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi III.

Člen 9

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 10

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V …

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

(1) UL C 54, 19.2.2011, str. 31.

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. maja 2011.

(3) UL L 39, 15.2.1980, str. 40.

(4) Glej Prilogo II, Del A.

(5) UL L 106, 28.4.2009, str. 7.

Sreda, 11. maj 2011
PRILOGA I

POGLAVJE I

ZAKONSKE MERSKE ENOTE IZ ČLENA 1(a)

1. ENOTE SI TER PRIPADAJOČI DESETIŠKI VEČKRATNIKI IN MANJKRATNIKI

1.1 Osnovne enote SI

Veličina	Enota
Veličina	Ime	Simbol
Dolžina	meter	m
Masa	kilogram	kg
Čas	sekunda	s
električni tok	amper, ampere	A
termodinamična temperatura	kelvin	K
množina snovi	mol	mol
svetilnost	kandela	cd

Opredelitve osnovnih enot SI:

Enota za dolžino

Meter je dolžina poti, ki jo v vakuumu napravi svetloba v 1/299 792 458 sekunde.

(Sedemnajsta konferenca CGPM (1983), resolucija št. 1).

Enota za maso

Enota za maso je kilogram; kilogram je masa mednarodnega etalona kilograma.

(Tretja konferenca CGPM (1901), stran 70 poročila s konference).

Enota za čas

Sekunda je trajanje 9 192 631 770 period sevanja, ki ustreza prehodu med dvema hiperfinima nivojema osnovnega stanja atoma cezija 133.

(Trinajsta konferenca CGPM (1967), resolucija št. 1).

Enota za električni tok

Amper je nespremenljivi električni tok, ki pri prehodu skozi dva premočrtna, vzporedna, neskončno dolga vodnika zanemarljivega krožnega prereza, postavljena v vakuum v medsebojni razdalji 1 m, povzroča med njima silo 2 × 10-7 njutna na meter dolžine.

(Mednarodni odbor za uteži in mere (CIPM) (1946), resolucija št. 2, odobrena na deveti konferenci CGPM (1948)).

Enota za termodinamično temperaturo

Enota za termodinamično temperaturo kelvin je 1/273,16 del termodinamične temperature trojne točke vode.

Ta definicija se nanaša na vodo, katere izotopska sestava je opredeljena z naslednjimi razmerji množin snovi: 0,00015576 mol 2H na mol 1H, 0,0003799 mol 17O na mol 16O in 0,0020052 mol 18O na mol 16O.

(Trinajsta konferenca CGPM (1967), resolucija št. 4 in triindvajseta konferenca CGPM (2007), resolucija 10).

Enota za množino snovi

Mol je množina snovi sistema, ki vsebuje toliko osnovnih delcev, kolikor je atomov v 0,012 kg ogljika 12.

Če se uporablja mol, je treba navesti osnovne delce, ki so lahko atomi, molekule, ioni, elektroni in drugi delci oziroma določene skupine takih delcev.

(Štirinajsta konferenca CGPM (1971), resolucija št. 3).

Enota za svetilnost

Kandela je svetilnost vira, ki v določeni smeri oddaja monohromatsko sevanje s frekvenco 540 × 1012 hercov in katerega energetska jakost v tej smeri je 1/683 vata na steradian.

(Šestnajsta konferenca CGPM (1979), resolucija št. 3).

1.1.1 Posebno ime in simbol izpeljane enote SI za temperaturo za izražanje temperature po Celziju

Veličina	Enota
Veličina	Ime	Simbol
temperatura po Celziju	stopinja Celzija	°C

Temperatura po Celziju t je definirana kot razlika t = T — T0 med dvema termodinamičnima temperaturama T in T0 , pri čemer znaša T0 = 273,15 K. Interval ali razliko v temperaturi je mogoče izraziti bodisi v kelvinih bodisi v stopinjah Celzija. Enota "stopinja Celzija" je enakovredna enoti "kelvin".

1.2 Izpeljane enote SI

1.2.1 Splošno pravilo za izpeljane enote SI

Enote, ki so koherentno izpeljane iz osnovnih enot SI in dopolnilnih enot SI, so podane kot algebrski izrazi v obliki zmnožkov potenc osnovnih enot SI in/ali dopolnilnih enot SI s številskimi faktorji 1.

1.2.2 Izpeljane enote SI, ki imajo imena in simbole

Veličina	Enota		Izraženo
Veličina	Ime	Simbol	z drugimi enotami SI	z osnovnimi oziroma dopolnilnimi enotami SI
ravninski kot	radian	rad		m · m-1
prostorski kot	steradian	sr		m2 · m-2
Frekvenca	hertz	Hz		s–1
Sila	newton	N		m · kg · s–2
Tlak, napetost	pascal	Pa	N · m-2	m–1 · kg · s–2
energija, delo, toplota	joule	J	N · m	m2 · kg · s–2
moč (1), energijski tok	watt	W	J · s-1	m2 · kg · s–3
Elektrina, Električni naboj	coulomb	C		s · A
Električni potencial, razlika, potencialov lastna (vsebovana) napetost	volt	V	W · A-1	m2 · kg · s–3 · A–1
Električna upornost	ohm	Ω	V · A-1	m2 · kg · s–3 · A-2
Prevodnost	siemens	S	A · V-1	m–2 · kg–1 · s3 · A2
Kapacitivnost	farad	F	C · V–1	m–2 · kg–1 · s4 · A2
Magnetni pretok	weber	Wb	V · s	m2 · kg · s–2 · A–1
Gostota magnetnega pretoka	tesla	T	Wb · m–2	kg · s–2 · A–1
Induktivnost	henry	H	Wb · A–1	m2 · kg · s–2 · A–2
Svetlobni tok	lumen	lm	cd · sr	cd
Osvetljenost	lux	lx	lm · m–2	m–2 · cd
Aktivnost (radionuklida)	becqeuerel	Bq		s–1
Absorbirana doza, specifična uvožena energija, kerma, indeks absorbirane doze	gray	Gy	J · kg–1	m2 · s–2
Ekvivalentna doza	sievert	Sv	J · kg–1	m2 · s–2
Katalitična aktivnost	katal	kat		mol · s-1

Enote, izpeljane iz osnovnih enot SI so lahko izražene z izrazi, naštetimi v poglavju I.

Izpeljane enote SI so lahko izražene s posebnimi imeni in simboli iz zgornje preglednice; na primer, enota SI za dinamično viskoznost je lahko izražena kot m–1 · kg · s–1 ali kot N · s · m–2 · ali kot Pa · s.

1.3 Predpone in pripadajoči simboli, ki se uporabljajo za določanje posameznih desetiških večkratnikov in manjkratnikov.

Faktor	Predpona	Simbol
1024	jota	Y
1021	zeta	Z
1018	eksa	E
1015	peta	P
1012	tera	T
109	giga	G
106	mega	M
103	kilo	k
102	hekto	h
101	deka	da
10–1	deci	d
10–2	centi	c
10–3	mili	m
10–6	mikro	μ
10–9	nano	n
10–12	piko	p
10–15	femto	f
10–18	ato	a
10–21	zepto	z
10–24	jokto	y

Imena in simboli desetiških večkratnikov in manjkratnikov enote za maso se tvorijo z dodajanjem predpon k besedi "gram" in pripadajočih simbolov k simbolu "g".

Če je izpeljana enota izražena v obliki ulomka, se lahko pripadajoči večkratniki in manjkratniki označijo z dodajanjem predpone k enotam v števcu ali imenovalcu, ali v obeh delih.

Sestavljene predpone, t. j. predpone, ki so sestavljene iz več, zgoraj navedenih predpon, ki so postavljene ena poleg druge, se ne smejo uporabljati.

1.4 Posebna dovoljena imena in simboli desetiških večkratnikov in manjkratnikov enot SI

Veličina

Enota

Ime

Simbol

Vrednost

Prostornina

liter

l ali L (2)

1 l = 1 dm3 = 10–3 m3

Masa

tona

1 t = 1 Mg = 103 kg

tlak, napetost

bar

bar (3)

1 bar = 105 Pa

Opomba:

Predpone in pripadajoči simboli, našteti v točki 1.3, se lahko uporabljajo skupaj z enotami in simboli iz preglednice 1.4.

2. ENOTE, KI SO DEFINIRANE NA PODLAGI ENOT SI, A NISO DESETIŠKI VEČKRATNIKI OZIROMA MANJKRATNIKI LE-TEH

Veličina

Enota

Ime

Simbol

Vrednost

ravninski kot

Revolucija (*) (4) (5)

1 revolucija = 2 π rad

Stopinja (*) ali gon (*)

gon (*)

1 gon = π/200 rad

Stopinja

1° = π/180 rad

kotna minuta

′

1′ = π/10 800 rad

kotna sekunda

″

1″ = π/648 000 rad

Čas

Minuta

min

1 min = 60 s

Ura

1 h = 3 600 s

Dan

1 d = 86 400 s

Opomba:

Predpone, ki so naštete v točki 1.3, se lahko uporabljajo le skupaj z imeni "stopinja" ali "gon" ter s simbolom "gon".

3. ENOTI, UPORABLJENI V SISTEMU SI, KATERIH VREDNOST V SI JE DOBLJENA Z EKSPERIMENTOM

Veličina

Enota

Ime

Simbol

Definicija

energija

elektronvolt

Elektronvolt je kinetična energija, ki nastane ob prehodu elektrona skozi vakuum z razliko potenciala 1 volt.

masa

poenotena atomska masna enota

Poenotena atomska masna enota je enaka 1/12 mase atoma nuklida 12C.

Opomba:

Skupaj s tema dvema enotama in njunima simboloma se lahko uporabljajo predpone in pripadajoči simboli, našteti v točki 1.3.

4. ENOTE IN IMENA ENOT, KI SO DOVOLJENE SAMO NA DOLOČENIH PODROČJIH

Veličina

Enota

Ime

Simbol

Vrednost

lomnost optičnih sistemov

dioptrija (*)

1 dioptrija = 1 m–1

masa dragih kamnov

metrski karat

1 metrični karat = 2 × 10–4 kg

ploščina kmetijskega in zazidalnega zemljišča

1 a = 102 m2

dolžinska masa tekstilne preje in sukanca

teks (*)

tex (*)

1 tex = 10–6 kg · m–1

krvni tlak in tlak drugih telesnih tekočin

milimeter živega srebra

mm Hg (*)

1 mm Hg = 133,322 Pa

presek

barn

1 b = 10-28 m2

Opomba:

Predpone in njihovi simboli, našteti pod točko 1.3, se razen milimetra živega srebra in njegovega simbola lahko uporabljajo skupaj z zgornjimi enotami in simboli. Večkratnik 102 a pa se imenuje "hektar".

5. SESTAVLJENE ENOTE

Kombinacije enot, naštetih v poglavju I, tvorijo sestavljene enote.

POGLAVJE II

ZAKONSKE MERSKE ENOTE IZ ČLENA 1(b), KI SO DOVOLJENE SAMO ZA DOLOČENO UPORABO

Področje uporabe	Enota
Področje uporabe	Ime	Približna vrednost	Simbol
cestnoprometni znaki, merjenje razdalje in hitrosti	milja	1 milja = 1 609 m	mile
	jard	1 yd = 0,9144 m	yd
	čevelj	1 ft = 0,3048 m	ft
	cola, palec	1 in = 2,54 × 10–2 m	in
prodaja točenega piva in jabolčnika; mleko v povratni posodi	pint	1 pt = 0,5683 × 10–3 m3	pt
promet s plemenitimi kovinami	unča	1 oz tr = 31,10 × 10-3 kg	oz tr

Enote, naštete v tem poglavju, se lahko medsebojno ali z enotami iz poglavja I kombinirajo v sestavljene enote.

(1) Posebni imeni za enoto moči: ime "volt-amper" (simbol "VA"), kadar se uporablja za izražanje navidezne moči izmeničnega električnega toka, in ime "var", simbol "var", kadar se uporablja za izražanje jalove električne moči. Ime "var" ni vključeno v resolucije CGPM.

(2) Za enoto liter se lahko uporabljata simbola "l" in "L". (Šestnajsta konferenca CGPM (1979), resolucija št. 5)

(2)

(3) Enota, ki je v knjižici Mednarodnega urada za uteži in mere uvrščena med enote, ki so začasno dovoljene.

Opomba:

Predpone in pripadajoči simboli, našteti v točki 1.3, se lahko uporabljajo skupaj z enotami in simboli iz preglednice 1.4.

(4) Znak (*) za imenom enote oziroma simbolom pomeni, da se ta ne pojavlja v seznamih CGPM, CIPM ali BIPM. To velja za celotni Dodatek.

(5) Mednarodni simbol ne obstaja.

Opomba:

Predpone, ki so naštete v točki 1.3, se lahko uporabljajo le skupaj z imeni "stopinja" ali "gon" ter s simbolom "gon".

Sreda, 11. maj 2011
PRILOGA II

Del A

Razveljavljena direktiva s seznamom njenih zaporednih sprememb

(iz člena 8)

Direktiva Sveta 80/181/EGS (UL L 39, 15.2.1980, str. 40)
Direktiva Sveta 85/1/EGS (UL L 2, 3.1.1985, str. 11)
Direktiva Sveta 89/617/EGS (UL L 357, 7.12.1989, str. 28)
Direktiva 1999/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 34, 9.2.2000, str. 17)
Direktiva 2009/3/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 114, 7.5.2009, str. 10)

Del B

Roki za prenos v nacionalno pravo in začetek uporabe

(iz člena 8)

Direktiva	Roki za prenos	Datum začetka uporabe
80/181/EGS	30. junij 1981	1. oktober 1981
85/1/EGS	1. julij 1985	—
89/617/EGS	30. november 1991	—
1999/103/ES	8. februar 2001	—
2009/3/ES	31. december 2009	1. januar 2010

Sreda, 11. maj 2011
PRILOGA III

KORELACIJSKA TABELA

Direktiva 80/181/EGS	Ta direktiva
Člen 1(a) in (b)	Člen 1(a) in (b)
Člen 1(c) in (d)	—
Člen 2(a)	Člen 2(1)
Člen 2(b)	Člen 2(2)
Člen 3(1)	Člen 3(1)
Člen 3(2)	Člen 3(2), prvi pododstavek
Člen 3(3)	Člen 3(2), drugi pododstavek
Člen 3(4)	Člen 3(3)
Člen 4, prvi odstavek, uvodno besedilo	Člen 4, prvi odstavek, uvodno besedilo
Člen 4, prvi odstavek, prva alinea	Člen 4, prvi odstavek, točka (a)
Člen 4, prvi odstavek, druga alinea	Člen 4, prvi odstavek, točka (b)
Člen 4, drugi odstavek	Člen 4, drugi odstavek
Člen 5	—
Člen 6	—
Člen 6a	Člen 5
Člen 6b	Člen 6
Člen 7(a)	—
Člen 7(b)	Člen 7
—	Člen 8
—	Člen 9
Člen 8	Člen 10
Priloga, poglavje I, točke 1. do 1.2	Priloga I, poglavje I, točke 1. do 1.2
Priloga, poglavje I, točka 1.2.2	Priloga I, poglavje I, točka 1.2.1
Priloga, poglavje I, točka 1.2.3	Priloga I, poglavje I, točka 1.2.2
Priloga, poglavje I, točke 1.3 do 5.	Priloga I, poglavje I, točke 1.3 do 5
Priloga, poglavje II	Priloga I, poglavje II
Priloga, poglavji III in IV	—
—	Priloga II
—	Priloga III

Top

Choose the experimental features you want to try