Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52011AE0534

    Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o reviziji strategije Skupnosti za živo srebro (COM(2010) 723 konč.)

    UL C 132, 3.5.2011, p. 78–81 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    3.5.2011   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 132/78


    Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o reviziji strategije Skupnosti za živo srebro

    (COM(2010) 723 konč.)

    2011/C 132/14

    Poročevalka: ga. LE NOUAIL MARLIÈRE

    Evropska komisija je 7. decembra 2010 sklenila, da v skladu s členom 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

    Revizija strategije Skupnosti za živo srebro

    COM(2010) 723 konč.

    Strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 28. februarja 2011.

    Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 470. plenarnem zasedanju 15. in 16. marca 2011 (seja z dne 15. marca) s 173 glasovi za, 6 glasovi proti in 12 vzdržanimi glasovi.

    1.   Sklepne ugotovitve

    Izvajanje strategije za živo srebro, sprejete leta 2005, močno napreduje, saj so bili izvedeni že skoraj vsi ukrepi, ter se bo gotovo nadaljevalo in še okrepilo.

    1.1   EESO sicer podpira sklepe Sveta o tej temi (1), vendar priporoča Komisiji, državam članicam in socialnim partnerjem, da:

    a)

    priznajo, kako nujno in pomembno je, da EU ohrani prednost na svetovni ravni, in sicer z nadaljnjimi zavezami za zmanjšanje uporabe, ponudbe in emisij živega srebra;

    b)

    razmislijo o skupnem cilju, ki bi moral iti z roko v roki z obsežnim zmanjšanjem, odstopanja pa bi se dovolila le v razmerah, ki bi to zahtevale (posebne tehnične ali finančne težave), namesto da se izhaja iz uporabe ločenih omejitev za vsak proizvod in uporabo ter vsako stopnjo v življenjskem ciklu živega srebra;

    c)

    ohranjajo in izboljšajo podporo izvajanju projektov v državah v razvoju in državah z gospodarstvom v prehodu, in sicer v skladu z delom medvladnega pogajalskega odbora ter mednarodnim delom na področjih, navedenih v točki 34 sklepa 25/5 Upravnega sveta UNEP;

    d)

    sklenejo, da je treba prenehati z uporabo živega srebra v kloralkalni industriji, zato poziva Komisijo, da do 1. januarja 2012 pripravi predlog pravno zavezujočih ukrepov, vključno z rokom prenehanja uporabe živega srebra v tem sektorju, ki mora biti določen za čim zgodnejši datum in najpozneje do leta 2020;

    e)

    opozorijo, da je treba sprejeti specifične ukrepe glede na emisije živega srebra iz industrijskih virov, ter poziva Komisijo, naj čim prej sprejme sklepe o najboljših razpoložljivih tehnologijah in tem tehnologijam ustrezajoče ravni emisij za vse, povezane z industrijsko predelavo živega srebra; s tem bi podprli izvajanje nedavno sprejete direktive o industrijskih emisijah;

    f)

    ocenijo možnosti za omejitev uporabe živega srebra v majhnih okroglih baterijah (t. i. gumbastih celicah) in do 1. julija 2012 predlagajo omejitve za njihovo prodajo;

    g)

    do 1. julija 2012 dodatno razmislijo o možnosti opustitve živega srebra v zobozdravstvu, pri čemer naj upoštevajo vse razpoložljive študije, razvoj in razpoložljivost alternativ;

    h)

    sprejmejo ukrepe, ki bodo zagotovili vgradnjo zelo učinkovitih ločevalnikov amalgama v vseh zobozdravstvenih ambulantah v EU;

    i)

    do 31. decembra 2012 raziščejo uporabo živega srebra v cepivih, obstoječe alternative in možen obseg ustrezne odprave živega srebra na tem področju, s čimer bi bolje zaščitili javno zdravje;

    j)

    do 31. decembra 2012 sprejmejo ukrep za izvedbo prve serije testov metil živega srebra v ribah in v skladu s tem po vsej EU posodobijo obveščanje o tveganju;

    k)

    sprejmejo ukrep za dodatno osveščanje in izboljšano seznanjenost z dejstvom, da energetsko varčne žarnice vsebujejo živo srebro in jih je treba zbirati ločeno in pazljivo, da se ne zdrobijo;

    l)

    spodbujajo ukrepe, ki zagotavljajo odpravo živosrebrnih ostankov v odpadkih;

    m)

    poskrbijo, da bo za emisije iz sežigalnic in malih kurilnih obratov veljala zakonodaja Skupnosti;

    n)

    okrepijo prizadevanja za zagotovitev zdravja vseh delavcev, ki lahko pridejo v stik z živim srebrom;

    o)

    v zvezi s tem izvajajo ustrezne ukrepe za preprečitev morebitnih posledic za delovna mesta, kar bo omogočilo zmanjšanje učinka industrijskih sprememb za vse zaposlene, ne glede na njihove kvalifikacije;

    p)

    sprejmejo ukrepe za zagotovitev ločenega varnega zbiranja proizvodov, ki vsebujejo živo srebro, česar zakon še ne zahteva, in organizirajo obsežne informacijske kampanje, s katerimi bodo uporabnike in potrošnike seznanili z značilno hlapljivostjo in strupenostjo živega srebra.

    2.   Uvod

    2.1   Živo srebro in večina njegovih spojin veljajo za močno strupene snovi, ki škodujejo biotski raznovrstnosti, ekosistemom in človekovemu zdravju. Poleg tega je živo srebro bioakumulacijska snov, kar pomeni, da se lahko nalaga v organizmih in tako potuje skozi različne stopnje prehrambne verige. Živo srebro hlapi pri sobni temperaturi ter ga je mogoče pretvoriti v metil živo srebro, kar je njegova najpogostejša, pa tudi najbolj strupena, oblika. Gre torej za obstojno snov, ki lahko prepotuje zelo dolge razdalje po vodi, prsti in zraku ali prek organizmov. (2)

    2.2   Izpust živega srebra, ki ga povzroči človek, je povezan z raznoliko uporabo tega elementa, na primer v nekaterih proizvodih in proizvodnih procesih, ter z atmosferskimi emisijami ali nenamernimi izpusti. Glavni uporabniki živega srebra so kloralkalna industrija, industrija kemičnih polimerov in proizvodnja zobnega amalgama, ki porabijo 86 % letnih količin.

    2.3   Emisije živega srebra, ki jih v zrak izpuščajo termoelektrarne in drugi kurilni obrati, v glavnem obrati na premog, znašajo več kot 50 % skupnih emisij živega srebra (3) iz industrijskih virov.

    Izvor potencialnega izpusta živega srebra, ki ga povzroči človek

    a)

    Uporaba v proizvodih

    merilne naprave

    zobni amalgam

    fluorescenčne žarnice, energetsko varčne žarnice

    baterije

    stikala

    cepiva (tiomersal ali timerosal)

    b)

    Uporaba v proizvodnih procesih

    katalizator za polimere in poliuretan

    kloralkalna proizvodnja

    pridobivanje zlata z izpiranjem

    c)

    Atmosferske emisije

    elektrarne (na premog)

    sežiganje (zaužito živo srebro in zobni amalgam)

    nereciklirani in sežgani odpadki (ki vsebujejo živo srebro)

    d)

    Nenamerni izpusti

    uhajanje iz industrije (pri predelavi, skladiščenju itd.)

    3.   Splošne ugotovitve

    3.1   Program Združenih narodov za okolje je leta 2001 naročil študijo o prisotnosti in vplivu živega srebra, iz katere izhaja, da dokaz o znatnem negativnem vplivu zadostuje za mednarodno ukrepanje. (4) Februarja 2009 je Upravni svet UNEP sklenil do leta 2013 pripraviti pravno zavezujoči sporazum o živem srebru.

    3.2   Komisija je decembra 2002 Svetu predložila poročilo o živem srebru iz kloralkalne industrije, nakar je Svet zaprosil Komisijo, naj to vprašanje obširneje preuči in predloži „usklajeno strategijo z ukrepi za zaščito zdravja ljudi in okolja pred izpusti živega srebra, ki bo temeljila na konceptu življenjskega cikla in bo upoštevala proizvodnjo, uporabo, ravnanje z odpadki in emisije“.

    3.3   Na podlagi tega je Komisija 28. januarja 2005 sprejela strategijo Skupnosti za živo srebro, katere glavni cilj je „znižanje stopenj živega srebra v okolju ter izpostavljenosti ljudi, zlasti za metil živo srebro v ribah“. (5)

    3.4   Ta strategija obsega šest področij (in 20 prednostnih nalog), njeni cilji pa so:

    zmanjšanje emisij živega srebra,

    zmanjšanje dajanja živega srebra v promet z zmanjševanjem ponudbe in povpraševanja;

    dolgoročno reševanje vprašanja presežkov živega srebra in obstoječih rezerv (v proizvodih, ki se še vedno uporabljajo ali so uskladiščeni);

    zaščita pred izpostavljenostjo živemu srebru,

    izboljšanje poznavanja problema živega srebra in možnih rešitev;

    podpora in spodbujanje mednarodnih ukrepov v zvezi z živim srebrom.

    3.5   Strategija je vsebovala klavzulo o oceni in ponovnem pregledu leta 2010, zato je Komisija Svetu in Parlamentu 7. decembra 2010 predložila tukaj obravnavani pregled strategije Skupnosti za živo srebro.

    3.6   Evropska agencija za kemikalije je v skladu s klavzulo o ponovnem pregledu v Uredbi REACH istočasno predložila predlog o podaljšanju omejitev za merilne naprave, ki vsebujejo živo srebro in so namenjene poklicni in industrijski uporabi. (6)24. septembra 2010 je bilo organizirano javno posvetovanje, predvidoma septembra 2011 pa bodo Komisiji predložena mnenja ustreznih odborov v okviru Uredbe REACH.

    3.7   EESO je v dveh mnenjih na to temo podprl odločno zavezo Komisije za zmanjšanje proizvodnje in uporabe živega srebra v EU ter povsod po svetu in zagotovitev njegovega varnega skladiščenja, pa tudi njen cilj, da v celoti odpravi uporabo živega srebra v nekaterih merilnih napravah. (7)

    3.8   EESO je v svojih mnenjih tudi pozival Komisijo, da „čim prej uresniči druge elemente svoje strategije za živo srebro ter da pripravi ukrepe za dodatno zmanjšanje uporabe živega srebra v proizvodnih postopkih in izdelkih v Evropi in za zagotovitev varnega odstranjevanja živega srebra v tokovih odpadkov“. Poleg tega jo je pozval, naj zagotovi, da bodo poklicni in industrijski uporabniki merilnih naprav, ki vsebujejo živo srebro, spoštovali cilj in živega srebra ne bodo spuščali v okolje.

    3.9   Izčrpna ocena iz leta 2010 (8) in dodatni dokumenti različnih vpletenih strani (9) so prikazali resnični napredek pri izvajanju strategije Skupnosti za živo srebro ter velik prispevek EU k podpiranju mednarodnih pobud in pogajanj za zakonsko zavezujoč sporazum v okviru UNEP.

    4.   Posebne ugotovitve

    4.1   Strategija skupnosti za živo srebro uporablja vrsto splošnejših pravnih instrumentov (zlasti direktivo RoHS (10), uredbo REACH, okvirno direktivo o vodah in direktivo IPPC), ki jih v nekaterih primerih prilagaja cilju za zmanjšanje živega srebra povsod v EU:

    referenčni dokumenti o najboljših razpoložljivih tehnologijah (NRT) in sprejetje nove direktive o industrijskih emisijah so posodobili in preoblikovali sedem direktiv, vključno z direktivo IPPC, ter tako okrepili vlogo NRT (z obvezno skladnostjo za nove obrate od leta 2012 naprej in za obstoječe obrate od leta 2016 naprej);

    Direktiva 2006/66/ES o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih je znižala najvišjo dovoljeno raven v primerjavi s prejšnjo direktivo iz leta 1991.

    4.2   Pri izvajanju te strategije so se izoblikovali novi instrumenti in pravila, ki so Evropsko unijo postavili na čelo zmanjševanja živega srebra v svetu:

    prepoved izvoza kovinskega živega srebra ter nekaterih živosrebrnih spojin in zmesi ter obvezno varno skladiščenje kovinskega živega srebra (Uredba (ES) št. 1102/2008, 22. oktober 2008), ki začneta veljati marca 2011;

    direktiva, ki omejuje prodajo merilnih naprav z vsebnostjo živega srebra splošnim uporabnikom (takšne naprave ne smejo biti dane na trg, če ni bilo odobreno odstopanje; gre zlasti za porozimetre); sprejeta je bila 25. septembra 2007 in je zdaj pod vnosom 18a vključena v Prilogo XVII uredbe REACH. Ravno poteka razširitev prepovedi na poklicno uporabo (industrija, medicina itd.).

    Združenje Euro Chlor načrtuje postopno opustitev uporabe živega srebra v kloralkalni industriji do leta 2020 na podlagi prostovoljnega sporazuma.

    4.3   EESO poudarja, da je treba v obdobju revizije Uredbe (ES) št. 1102/2008 prepoved izvoza razširiti tudi na druge živosrebrne spojine in proizvode, ki vsebujejo živo srebro, pri čemer je bistvenega pomena varno skladiščenje kovinskega živega srebra in/ali živega srebra v trdnem stanju.

    4.4   EESO poudarja naslednje:

    strokovna študija BIO-IS 2010 (11) generalnega direktorata za okolje je kot ključni cilj strategije predlagala splošno varstvo „zdravja ljudi in okolja pred izpusti živega srebra in njegovih spojin z zmanjšanjem in, kjer je izvedljivo, končno odpravo svetovnih izpustov živega srebra v zrak, vodo in zemljo, za katere je kriv človek“;

    poleg tega se zdaj ponuja priložnost za nadaljnji napredek pri doseganju splošnega cilja zmanjševanja uporabe živega srebra, saj za večino proizvodov in naprav obstajajo alternative brez živega srebra (ki so gospodarsko sprejemljive) in ker večina podjetij, ki proizvajajo proizvode z vsebnostjo živega srebra, proizvaja tudi alternativne proizvode, zato bo mogoče:

    ublažiti gospodarske in socialne posledice (v zvezi z zaposlovanjem) obsežnega zmanjšanja uporabe živega srebra;

    okrepiti položaj EU z vidika inovacij in gospodarstva (tehnološki napredek);

    okrepiti vlogo EU na mednarodni ravni, tudi na konferenci „Rio+20“, in pobudo Komisije za zunanjo razsežnost evropske okoljske politike.

    V Bruslju, 15. marca 2011

    Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

    Staffan NILSSON


    (1)  Sklepi Sveta o reviziji strategije Skupnosti za živo srebro, sprejeti 14. marca 2011 (7774/11).

    (2)  UNEP Chemicals, Global Mercury Assessment, december 2002–2010.

    (3)  http://prtr.ec.europa.eu/PollutantReleases.aspx

    (4)  UNEP Chemicals, Global Mercury Assessment, december 2002.

    (5)  COM(2005) 20 konč.

    (6)  Evropska agencija za kemikalije, priloga XV poročila o omejitvah, junij 2010.

    (7)  UL C 168, 20.7.2007, str. 44, in UL C 318, 23.12.2006, str. 115.

    (8)  http://mercury.biois.com (str. 74).

    (9)  ZMWG (Zero Mercury Working Group) www.zeromercury.org/ in EEB (European Environment Bureau) www.eeb.org.

    (10)  Direktiva 2002/95/ES o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi.

    (11)  http://mercury.biois.com (str. 74).


    Top