3.5.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 132/47

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: K aktu za enotni trg – Za visokokonkurenčno socialno tržno gospodarstvo – 50 predlogov za izboljšanje skupnega dela, poslovanja in izmenjav

(COM(2010) 608 konč.)

2011/C 132/08

Poročevalci: ga. FEDERSPIEL, g. SIECKER in g. VOLEŠ

Evropska komisija je 27. oktobra 2010 sklenila, da v skladu s členom 262 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: K aktu za enotni trg – Za visokokonkurenčno socialno tržno gospodarstvo – 50 predlogov za izboljšanje skupnega dela, poslovanja in izmenjav

COM(2010) 608 konč.

Strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 4. marca 2011.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 470. plenarnem zasedanju 15. in 16. marca 2011 (seja z dne 15. marca) s 108 glasovi za in 12 vzdržanimi glasovi.

1.   Splošne ugotovitve

1.1   Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja pobudo Komisije za ponovni zagon in oživitev enotnega trga, vendar ugotavlja, da ni v celoti upoštevala Montijevega, Lamassourovega, Gonzalezovega, Grechovega in Herzogovega poročila ter ni resnično oblikovala enotnega trga, ki bi služil potrošnikom in državljanom, k čemur je pozival Evropski parlament v resoluciji z dne 10. maja 2010.

1.2   EESO je pozorno spremljal enotni trg z vidika civilne družbe in v ta namen leta 1994 ustanovil svojo opazovalno skupino za enotni trg. Zato poziva Evropsko komisijo, naj opazovalno skupino za enotni trg uvrsti med glavne akterje za pobude, kot je forum za enotni trg.

1.2.1   EESO pozdravlja namero Komisije, da bo pri pripravi in izvajanju novih ukrepov prednostno upoštevala posvetovanje in dialog s civilno družbo. Zato upa, da bo kot institucionalni predstavnik civilne družbe vključen v prve faze načrtovanja in oblikovanja teh ukrepov ter tako v predhodno kot naknadno oceno učinka.

1.3   Prispevek organizacij civilne družbe je nepogrešljiv za pravilno usmerjenost ukrepov, ki so potrebni za ponovni zagon enotnega trga, saj te organizacije predstavljajo njegove uporabnike. 50 obravnavanih predlogov je le začetek dolgoročnega procesa za ponovno oživitev enotnega trga. Ta proces se ne bi smel nikoli ustaviti, saj je enotni trg treba nenehno razvijati.

1.4   EESO je opredelil številne ukrepe, ki v aktu za enotni trg manjkajo, in bo pravočasno pripravil predloge, kar bi prispevalo tudi k zaupanju državljanov. Manjkajoči ukrepi se med drugim nanašajo na dajatve za avtorske pravice, revizijo direktive o avtorskih pravicah, nevtralnost interneta, varstvo podatkov, varstvo vlagateljev, protokol o socialnem napredku, statut evropske zasebne družbe, elektronska javna naročila, evropske agencije za ocenjevanje bonitete, enakost spolov, mikropodjetja in družinska podjetja ter ukrepe v podporo ustanavljanju novih podjetij in širitvi obstoječih, kreditne in plačilne kartice, elektronska plačila, potrošniške kredite in prezadolženost, medbančne prenose, mladino, ukrepe za dokončno uvedbo skupne valute in za utrditev enotnega območja plačil v eurih (SEPA) itd.

1.5   EESO v tem mnenju ni izvedel poglobljene študije vseh predlogov za akt za enotni trg. Nekateri so že bili predmet mnenj Odbora. Podrobnejša stališča bo objavil, ko bo Evropska komisija po objavi sporočila predstavila svoje predloge, vključno s predlogi v zvezi z vodilnimi pobudami za strategijo Evropa 2020. EESO je opredelil prednostne naloge, o katerih so se sporazumeli člani EESO kot predstavniki najpomembnejših področij evropske civilne družbe. Obžaluje, da Komisija ni zadostno upoštevala pripomb in sklepov Poročila o državljanstvu EU za leto 2010 – Odpravljanje ovir za uresničevanje pravic državljanov Unije.  (1) Te prednostne naloge bi morale vsem akterjem enotnega trga na terenu omogočiti, da v celoti izkoristijo svoj potencial. EESO vztraja, da je potreben celosten pristop, ki presega umetno delitev akta za enotni trg v tri stebre. Odbor želi odpraviti eklektično naravo predlogov tako, da predlaga večjo skladnost in medsebojno odvisnost posameznih ukrepov. Predlogi se dopolnjujejo v tem, da vplivajo drug na drugega in na družbo v celoti: tako na delavce kot na potrošnike in podjetja. Za vsako od teh kategorij ni nobenega posebnega enotnega trga. V skladu s Pogodbo o EU ((člen 3(3)) „Unija vzpostavi notranji trg. Prizadeva si za trajnostni razvoj Evrope, ki temelji na uravnoteženi gospodarski rasti in stabilnosti cen, za visoko konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, usmerjeno v polno zaposlenost in socialni napredek, ter za visoko raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja. Spodbuja znanstveni in tehnološki napredek“. Odbor vztraja, da je treba zagotoviti visoko raven varstva potrošnikov.

1.6   Odprto komuniciranje o dodani vrednosti in izzivih je bistvenega pomena, da bi pridobili podporo javnosti. Kratkoročni politični cilji, ki imajo pogosto za posledico pomanjkanje doslednosti in/ali neuravnotežene predloge, ter finančne, gospodarske, politične in socialne krize ne prispevajo h krepitvi zaupanja državljanov v EU. Nujno je treba upoštevati realnost na terenu in resnične skrbi državljanov.

1.7   Komisija ne more sama prevzeti odgovornosti za ozaveščanje o vprašanjih enotnega trga in za obveščanje javnosti o instrumentih, (2) ki so na voljo za vse. Prispevek organizirane civilne družbe je nepogrešljiv, enako kot tudi sodelovanje nacionalnih vlad, ki morajo upoštevati, da je enotni trg sestavni del naših domačih gospodarstev. Politične stranke, mediji, izobraževalne ustanove in vse udeležene strani imajo zgodovinsko odgovornost za to, da se bo EU zmožna uspešno soočati z izzivi globaliziranega sveta na podlagi vrednot, ki so bile doslej značilnost naših socialnih tržnih gospodarstev. Svet ne bo čakal na nas. Evropska razdrobljenost, protekcionizem, nacionalizem in pomanjkanje vizije nam ne bodo dopuščali, da bi tekmovali z novimi svetovnimi silami.

1.8   Enotni trg je v središču evropskega povezovanja in strategije Evropa 2020. Spremljanje, upravljanje in uveljavljanje zakonodaje enotnega trga so ključnega pomena. Da bi to dosegli, bi morala Evropska komisija tesno sodelovati z državami članicami z boljšo uporabo točkovne tabele enotnega trga.

2.   Posebne ugotovitve

Naslednje prednostne naloge niso navedene po nobenem posebnem prednostnem vrstnem redu. Oštevilčenje predlogov akta za enotni trg je navedeno v oklepajih.

2.1   Listina o temeljnih pravicah kot sestavni del enotnega trga (29)

Komisija želi zagotoviti, da se pravice, zagotovljene v Listini, vključno s pravico do skupinskih tožb, upoštevajo. Ponovno potrjuje dolžnosti evropskih institucij in dejstvo, da je Listina o temeljnih pravicah postala pravno zavezujoča. Kot je navedeno zgoraj, člen 3.3 Pogodbe o Evropsko uniji zelo jasno določa, da morajo biti gospodarske svoboščine v ravnotežju s spoštovanjem temeljnih socialnih pravic. Profesor Monti se zaveda tega problema in predlaga, da se enotni trg ponovno uravnoteži s temeljnimi pravicami sindikatov. EESO priporoča Komisiji, naj Listino v celoti vključi v enotni trg in naj pozove tiste države članice, ki se opirajo na določbo o izvzetju (opt-out), naj jo sprejmejo.

2.2   Storitve (4, 43)

Nadaljnje oblikovanje enotnega trga za storitve bi moralo spodbujati izkoriščanje celotnega potenciala storitev, da bi omogočili novo rast in zaposlovanje, izbiro in konkurenco na trgu v korist potrošnikov. To bi koristilo vsem ponudnikom storitev, zlasti malim in srednje velikim, tako tistim, ki poslujejo na celotnem enotnem trgu, kot tistim, ki delujejo na lokalni ravni, to pa zaradi pravne poenostavitve in odprave ovir za vstop. EESO se zavzema za varnost, boljšo kakovost in dostopnost storitev za potrošnike in podjetja. Prav tako je treba izboljšati izvajanje direktive o storitvah, razviti dejavnosti točk „vse na enem mestu“ in povečati obseg zagotavljanja informacij, prevedenih v druge jezike, ob tem pa izboljšati upravno sodelovanje med državami članicami in krepiti ozaveščanje o možnosti zagotavljanja čezmejnih storitev.

Pozdravlja tudi dolgo pričakovani predlog za revidirano uredbo o pravicah potnikov zaradi nedavnih dogodkov in posebnega primera na Sodišču Evropske unije.

2.2.1   Maloprodajne finančne storitve (40, 41)

Maloprodajne finančne storitve so eno od področij, na katerem so bile ugotovljene največje pomanjkljivosti v delovanju enotnega trga. Poleg hipotekarnih kreditov bi bilo treba prednostno obravnavati še vrsto drugih vidikov, opredeljenih v mnenjih EESO in sporočilih Komisije.

EESO pozdravlja pobudo za izboljšanje dostopa do osnovnih bančnih storitev, kot tudi preglednost in primerljivost bančnih stroškov.

2.3   Storitve splošnega pomena – SSP (25)

Komisija se zavezuje, da bo do leta 2011 sprejela sporočilo in več ukrepov v zvezi s storitvami splošnega pomena. EESO pozdravlja pobudo za podporo ocenjevanju javnih storitev in odpravljanje ovir za univerzalni dostop ter ponavlja svojo zahtevo po zavezujoči okvirni direktivi. (3) Cilj tega sporočila in drugih ukrepov na področju javnih storitev mora biti podpora državam članicam, da razvijejo in izboljšajo svoje javne storitve v skladu s protokolom o SSP. Ocenjevanje javnih storitev mora vključevati kritično, poglobljeno oceno prejšnjih liberalizacij in treba ga je izvajati v sodelovanju z vsemi glavnimi udeleženimi stranmi. EESO kaže še posebno skrb za ohranjanje standardov kakovosti in dostopnosti, vključno z enostavnim menjavanjem ponudnikov, da se poveča konkurenca. EU bi morala v skladu s protokolom o SSP razviti svojo sposobnost za ocenjevanje vpliva vseh pobud za enotni trg in drugih pobud EU na področju javnih storitev.

2.4   Trajnostni razvoj (10, 11, 27)

EESO pozdravlja koncept načrta za energetsko učinkovitost, da bi izkoristili možnosti za velike prihranke energije. EU potrebuje delujoč enotni trg za energijo, da svojim potrošnikom zagotovi cenovno dostopno, zanesljivo in trajnostno oskrbo z energijo. Dobro delujoč enotni trg za energijo ponuja potrošnikom večjo izbiro in nižje cene, vendar je treba okrepiti skupne minimalne standarde. Razvoj tako imenovanih „pametnih števcev“ za ozaveščanje o vzorcih potrošnje in s tem povezani stroški zahtevajo dodatne regulativne ukrepe za zagotovitev hitrega uvajanja novih tehnologij in večjo učinkovitost zaradi konkurence na področju energetskih storitev. Poleg tega EESO zanimajo rezultati izvedljivosti pobude za ekološki odtis. (4)

2.5   Mala in srednje velika podjetja ter druge oblike podjetništva  (5) (12, 13, 14, 37)

2.5.1   Dostop malih in srednje velikih podjetij do financiranja je glavno vprašanje teh podjetij, zlasti po krizi. Mala in srednje velika podjetja so odvisna predvsem od bančnih posojil, ker nimajo dostopa do kapitalskih trgov ali drugih virov financiranja. EESO zato pozdravlja predlog za izboljšanje dostopa malih in srednje velikih podjetij do trgov kapitala. Tudi odprtje enotnega trga za sklade tveganega kapitala lahko izboljša financiranje malih in srednje velikih podjetij, zlasti na področju inovacij in novih tehnologij.

2.5.2   Dostop do finančnih sredstev pa je le del problema. Mala in srednje velika podjetja ter socialna ekonomija potrebujejo tudi korenito zmanjšanje nepotrebnih administrativnih bremen, ki so zanje zaradi njihove majhne velikosti nesorazmerno težka. Zato je nujno potrebno, da se akt za mala podjetja bolje izvaja, da bi končno dosegli pričakovane rezultate, vključno – na primer – s statutom evropske zasebne družbe. Iz istega razloga je treba nameniti veliko prednost poenostavitvi računovodskih direktiv za mala in srednje velika podjetja. Potrebne ukrepe za spodbujanje trajnostnega razvoja in varstva okolja je treba pripravljati na način, ki prestane preskus predvidenih učinkov za mala in srednje velika podjetja („MSP test“).

2.5.3   EESO podpira zavezo Komisije, da sprejme uredbo o statutu evropske fundacije in opravi študijo o vzajemnih družbah. Po mnenju EESO bi taka študija morala privesti do statuta evropske vzajemne družbe. Poleg tega EESO Komisijo in države članice poziva k sprejetju nujnih ukrepov, s pomočjo katerih bi zagotovili tudi uresničitev evropskega statuta za združenja.

2.6   Konkurenčnost (19, 20, 21)

Spodbujanje podjetništva je glavni vir rasti in zaposlovanja. To pomeni uporabo načel „pametnih predpisov“. Medsebojno povezovanje poslovnih registrov bi lahko bilo prvi korak k izboljšanju poslovnega okolja in bi lahko prispevalo k boljšemu delovanju enotnega trga. EESO pozdravlja tudi druge ukrepe za izboljšanje poslovnega okolja, upravljanja enotnega trga in načinov komuniciranja. Hitro izvajanje skupne konsolidirane davčne osnove za podjetja (CCCTB) in revizija direktiv o DDV bi morala izboljšati čezmejne dejavnosti podjetij.

2.7   Standardizacija (6)

Standardi so pomemben gradbeni element enotnega trga in EESO podpira ukrepe za večjo učinkovitost procesa standardizacije. Hkrati pa poudarja pomen močnejšega vključevanja potrošnikov ter malih in srednje velikih podjetij, pri čemer je treba nenehno in trajnostno zagotavljati obvladovanje stroškovnih dejavnikov, ki omejujejo njihovo sodelovanje v tem procesu. Standardov ne smejo narekovati določeni akterji. Standardi EU morajo imeti pomembnejšo vlogo v svetovni trgovini in v prihodnjih trgovinskih pogajanjih na dvostranski in večstranski ravni bi jih morali podpirati.

2.8   Digitalni enotni trg (2, 5, 22)

2.8.1   Zdi se, da je elektronsko poslovanje glavna žrtev razdrobljenosti enotnega trga, značilnost katerega so pomanjkanje usklajenih pravil in interoperabilnih informacijskih sistemov ter nerešena vprašanja pravic v zvezi z intelektualno lastnino. EESO zato meni, da lahko reševanje teh problemov hitro prispeva k povečevanju obsega dejavnosti podjetij, povečanju izbire izdelkov in storitev za stranke in izboljšanju zadovoljstva državljanov z delovanjem enotnega trga, ne da bi ovirali varstvo potrošnikov. Predlog o elektronskem poslovanju je zato bistvenega pomena.

2.8.2   Elektronska interoperabilnost je ena od prednostnih nalog za olajševanje vseh dejavnosti na enotnem trgu. Oblikovanje pravega digitalnega enotnega trga mora temeljiti na medsebojnem priznavanju, na primer, e-podpisov, e-certifikatov, e-overovitev in e-obrazcev. Razširitev področja uporabe informacijskega sistema za notranji trg (IMI) bi prispevala h krepitvi upravnega sodelovanja in izmenjave podatkov za potrebe uprave, podjetij in državljanov. (6)

2.8.3   Potrebna sta prenos in upravljanje avtorskih pravic z olajšanjem vseevropskega licenciranja vsebin in razvojem pravil za avtorske pravice za celotno EU. Na tem področju akt za enotni trg ni dovolj proaktiven – lahko bi za potrošnike storili več.

2.9   Upravljanje podjetij in sodelovanje delavcev (36, 37, 38)

Odbor pozdravlja predlog Komisije za začetek javnega posvetovanja o upravljanju podjetij in njeno podporo inovativnim socialnim projektom. Komisija mora okrepiti zavezo EU za izboljšanje upravljanja podjetij, da se še naprej razvija vključevanje zaposlenih in izboljša transparentnost informacij, ki jih posredujejo podjetja. Pravica zaposlenih do obveščenosti, posvetovanja in soodločanja je bila vključena kot temeljna pravica v skladu s pogodbo v različne oblike vključevanja delavcev: v PDEU v člena 151.1 – „Dialog med socialnimi partnerji“ – in 153.1, kjer je v odstavku f) navedeno, da Unija podpira in dopolnjuje dejavnosti držav članic na področjih „zastopanja in kolektivne obrambe interesov delavcev in delodajalcev, vključno s soodločanjem“. Javno posvetovanje bi zato moralo preučiti, kako izboljšati transparentnost informacij, ki jih podjetja posredujejo o socialnih in okoljskih zadevah ter človekovih pravicah. EESO bo kritično ocenil pobudo o socialnih podjetjih, vključno z možnostjo, da se obdrži prostovoljna podlaga družbene odgovornosti podjetij, če bo EESO prejel konkretno zaprosilo za mnenje.

2.10   Prosto gibanje delavcev in gospodarske svoboščine (30)

Komisija namerava sprejeti zakonodajni predlog za izboljšanje izvajanja direktive o napotitvi delavcev, ki bo vključeval ali bo dopolnjen s pojasnitvijo uresničevanja temeljnih socialnih pravic v okviru gospodarskih svoboščin enotnega trga. To ne pomeni, da se predlaga revizija, temveč drug pravni akt o izboljšanju izvajanja direktive. V tem primeru bi bilo treba pojasniti nasprotja pri uporabi direktive in ustrezno opredeliti pristojnosti držav članic za uveljavljanje njihovih predpisov o delu in sistemov industrijskih odnosov, vključno z odločilno vlogo kolektivnih pogajanj v različnih oblikah. Rezultat te pojasnitve bi moral pokazati, ali je potrebna revizija direktive o napotitvi delavcev. To ne bi smelo potekati na račun pravil o konkurenci in načela prepovedi diskriminacije na podlagi državljanstva. Vsak pregled obstoječe zakonodaje ali vsak nov zakonodajni akt mora temeljiti na posvetovanju s socialnimi partnerji ter na ravnotežju med visoko ravnijo predpisov o delu in gospodarskimi svoboščinami. (7)

2.11   Zakonodaja o javnih naročilih (17)

2.11.1   Komisija bo v letu 2012 pripravila zakonodajni predlog za poenostavitev in posodobitev pravil EU, da bi pri oddaji naročil dosegli večjo prožnost in da bi druge politike lahko bolje uporabljale javna naročila. Javna naročila lahko podprejo inovativno in zeleno rast v okviru veljavnega pravnega okvira. Noben nov predlog ne bi smel ovirati sodelovanja konkurentov iz drugih držav članic na podlagi pravil, sprejetih v letu 2004. Spoštovati je treba načelo enake obravnave.

2.11.2   Pobuda Komisije na področju javnih naročil mora več pozornosti nameniti nenehnemu nesorazmerju v odprtosti trgov javnih naročil med EU in njenimi glavnimi trgovinskimi partnerji. Zato je treba razmisliti, do katere mere lahko trgi javnih naročil EU ostanejo dolgoročno odprti, medtem ko tretje države ohranjajo neenake pogoje. V zvezi s tem je potrebno, da vsi, tako države članice kot tretje države, spoštujejo ratificirane konvencije Mednarodne organizacije dela in človekove pravice.

2.11.3   O vključitvi temeljne socialne klavzule v pravila razpravljajo že vse od začetka uresničevanja projekta notranjega trga sredi osemdesetih let. Te zahteve so bile izpolnjene med revizijo pravil o javnem naročanju v letu 2004. Pregled direktiv EU o javnih naročilih bi moral omogočiti, da se v polni meri izkoristi sedanji okvir za vključevanje družbenih in okoljskih meril pri javnih naročilih, pod pogojem, da so takšna merila v skladu s temeljnimi načeli prava EU. (8)

2.12   Zunanja razsežnost (24)

EESO meni, da je predlog, da se zagotovi konkurenčnost evropskih podjetij na svetovnih trgih, ena glavnih prednostnih nalog, saj enotni trg ne more ostati izoliran od svetovne konkurence. V pogajanjih z glavnimi trgovinskimi partnerji je treba zavzeti precej odločnejše stališče, da bi spodbujali zbliževanje zakonskih ureditev in sprejetje mednarodnih standardov na podlagi standardov EU. Zunanja razsežnost notranjega trga in uporaba poštenih pravil trgovanja sta bistvenega pomena ne samo za konkurenčnost podjetij, temveč tudi za obrambo našega socialnega in okoljskega modela pred izkrivljanjem konkurence. Vendar konkurenčnosti na svetovni ravni ne bi smeli spodbujati na račun ohranjanja temeljnih pravic potrošnikov in državljanov.

2.13   Dostop do pravnega varstva/Kolektivna pravna sredstva (46)

Dostop do pravnega varstva je ključnega pomena za to, da potrošniki dobijo zaupanje v enotni trg. Sedanja posvetovanja o alternativnem reševanju sporov in kolektivnih pravnih sredstvih (skupinskih tožbah) – ki sta jih zahtevala Evropski parlament (9) in Montijevo poročilo – morajo pripeljati do zakonodajnih predlogov Komisije. EESO pozdravlja zakonodajni predlog o alternativnem reševanju sporov, predviden v delovnem programu Komisije za leto 2011, in podpira njegovo hitro sprejetje. Vendar to samo po sebi ne zagotavlja, da bodo predlogi predloženi pravočasno in da bodo zagotovili dejansko izvajanje ustrezno oblikovanih in učinkovitih mehanizmov, ki bi potrošnikom in podjetjem nudili dodelan nabor orodij ter preprečevali neupravičene spore.

---

(1)  COM(2010) 603 konč.

(2)  Kot so med drugim SOLVIT, EURES, Evropski potrošniški centri in Enterprise Europe Network.

(3)  UL C 221, 8.9.2005, str. 17.

(4)  Pojem ekološkega odtisa temelji na ideji, da lahko individualno porabo pretvorimo v površino, ki je potrebna za njeno proizvodnjo. V letu 2008 je bilo na voljo 1,8 ha na prebivalca, medtem ko je bilo uporabljenih 2,2 ha.

(5)  Pojem malih in srednje velikih podjetij in sklicevanje na podjetja je treba razširiti na vse oblike dostopa na enotni trg, pridobitne ali nepridobitne. To je potrebno zaradi bolj popolnega in niansiranega razumevanja enotnega trga in njegove raznolikosti akterjev. Vsak ukrep na področju malih in srednje velikih podjetij je prav tako pomemben za vse vrste akterjev socialne ekonomije; to velja na primer za zmanjšanje birokracije ter odstranjevanje ovir in nepotrebnih administrativnih bremen.

(6)  UL C 128, 18.5.2010, str. 103.

(7)  UL C 44, 11.2.2011, str. 90.

(8)  Glej uvodni izjavi 1 in 2 Direktive 2004/18/ES o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev.

(9)  Poročilo o uresničevanju enotnega trga za potrošnike in državljane (Louis Grech, poslanec Evropskega parlamenta).

---

---