52010PC0398

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 27.7.2010

COM(2010)398 konč.

SPOROČILO EVROPSKE KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKI CENTRALNI BANKI, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Deseto poročilo o praktičnih pripravah na prihodnjo širitev euroobmočja

SEC(2010)942

SPOROČILO EVROPSKE KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKI CENTRALNI BANKI, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Deseto poročilo o praktičnih pripravah na prihodnjo širitev euroobmočja

UVOD

Od zadnje širitve euroobmočja, ko se mu je 1. januarja 2009 pridružila Slovaška, skupino držav članic EU, ki uporabljajo enotno valuto, sestavlja 16 članic. Na podlagi sklepa Sveta z dne 13. julija 2010, da Estonija izpolnjuje potrebne pogoje za uvedbo eura, se bo območju 1. januarja 2011 pridružila 17. članica.

Estonija ima na voljo manj kot 6 mesecev, da konča svoje priprave na prehod. V tem poročilu je ocenjeno stanje praktičnih priprav na uvedbo eura in ocenjen napredek pri pripravi oglaševalske kampanje o prehodu. Poleg tega poročilo vsebuje kratek pregled rezultatov zadnje javnomnenjske raziskave o euru v osmih državah članicah, ki še niso uvedle eura (tj. brez Švedske, vendar vključno z Estonijo).

V priloženem delovnem dokumentu služb Komisije so navedene podrobnosti o pripravah na uvedbo eura v drugih državah EU, ki eura še niso sprejele in nimajo zakonite možnosti izvzetja (tj. brez Estonije, vendar vključno s Švedsko).

STANJE PRIPRAV NA PREHOD V ESTONIJI

Estonija bo peta iz skupine držav, ki so se pridružile EU leta 2004, ki bo uvedla enotno valuto. Ko se je pridružila EU, so že potekale praktične priprave za uvedbo eura. Prvi načrt za uvedbo eura je bil sprejet 1. septembra 2005. Prvotni ciljni datum za prehod, tj. 1. januar 2007, je bil pozneje spremenjen, vendar so se priprave nadaljevale. Osma različica načrta za uvedbo eura, s katero je bil uveden ciljni datum 1. januar 2011, je bila sprejeta aprila 2010.

Organizacija prehoda, prilagoditev pravnega sistema in priprave javnega sektorja

Praktične priprave na sprejetje eura v Estoniji usklajuje odbor nacionalnih strokovnjakov, ki mu predseduje generalni sekretar ministrstva za finance. Odbor ima sedem pododborov, ki vključujejo predstavnike javnega in zasebnega sektorja. V nasprotju z večino sedanjih držav članic euroobmočja se je Estonija odločila, da v obdobju priprave na uvedbo eura ne bo imenovala „gospe/gospoda euro“, tj. osebe, ki bi se ukvarjala samo s koordiniranjem priprav na prehod, služila kot tiskovna predstavnica za vsa vprašanja, povezana s prehodom, ter za splošno javnost poosebljala postopek prehoda.

Celoviti „Zakon o uvedbi eura“, v katerem so navedena osnovna načela za prehod (npr. dolžina obdobja dvojnega obtoka, postopki za menjavo kron za eure in umik kron iz obtoka, pravila za zaokroževanje cen, načelo kontinuitete pogodb itd.) in seznam zakonodaje, ki mora biti prilagojena zaradi uvedbe eura, je bil sprejet aprila 2010 skupaj s spremembami trgovinskega zakonika in Zakona o državnih pristojbinah. Tudi Zakon o centralni banki (Eesti Pank) je bil spremenjen in usklajen s pravili o delovanju Evropske centralne banke in Evropskega sistema centralnih bank.

Komisija je, kar zadeva osnovna pravila glede prehoda, v svojem „Priporočilu o ukrepih za lažje prehode na euro v prihodnosti[1]“ zahtevala, da morajo trgovine od uvedbe eura naprej vračati drobiž izključno v eurih, razen če je to zaradi praktičnih razlogov nemogoče. To načelo je bilo sprejeto pri vseh prejšnjih prehodih in njegovo izvajanje se je natančno nadzorovalo. Preprečevalo je, da bi se stara valuta „reciklirala“, pospeševalo njen umik iz obtoka in posledično zmanjšalo stroške prehoda za trgovce na drobno, tako se je skrajšalo obdobje, ko so hkrati uporabljali dve valuti. V nekaterih sedanjih državah članicah euroobmočja je bilo vračanje drobiža v stari valuti v obdobju dvojnega obtoka prepovedano z zakonom. Estonija ne predvideva prepovedi vračanja drobiža v kronah in samo na zelo nezavezujoč način priporoča, da naj bi se drobiž vračal v eurih. Da bi prehod potekal nemoteno in hitro, bi relativno nezavezujočemu priporočilu estonskih organov o vračanju drobiža v eurih morala slediti jasna sporočila v oglaševalski kampanji, da bi se zagotovilo čim širše spoštovanje tega načela. Njegovo izvajanje bi bilo treba spremljati, in sicer zlasti na območjih, kjer ni bančnih podružnic in trgovci na drobno pogosto služijo kot „menjalnice“. V interesu trgovci na drobno je, da se ustrezno založijo z eurogotovino pred dnevom uvedbe eura in tako podpirajo hiter umik kron iz obtoka.

Estonska uprava v veliki meri uporablja informacijske tehnologije za komuniciranje s splošno javnostjo (npr. 70–80 % državljanov pošlje svoje davčne napovedi elektronsko). Prilagajanje sistemov IT na euro je zato eden od največjih izzivov pri pripravah na euro. Vsako ministrstvo je opredelilo potrebne spremembe na svojem področju pristojnosti. Sisteme IT večine javnih institucij bi bilo treba prilagoditi na euro do 1. julija 2010, tj. šest mesecev pred dnevom uvedbe eura. Tri institucije z najzahtevnejšimi informacijskimi sistemi (tj. davčna in carinska uprava, agencija za socialno zavarovanje in center IT notranjega ministrstva) bi morale najpozneje do 1. novembra 2010 prilagoditi svoje sisteme na euro. Napredek, ki so ga dosegle različne javne institucije pri pripravah, se redno ocenjuje na mesečnih sestankih podskupine odbora nacionalnih strokovnjakov, odgovorne za tehnično pripravljenost javnih institucij.

Treba je okrepiti skupno usklajevanje priprav na prehod. Pomembno je zagotovi, da so vsi sektorji ustrezno pripravljeni in da obstajajo sinergije med pripravami različnih akterjev. Koordinatorji prehoda bi morali biti okrog dneva uvedbe eura ves čas na voljo za reševanje morebitnih problemov. Priporočilo organov o vračanju drobiža samo v eurih v obdobju dvojnega obtoka bi moralo biti bolj strogo, njegovo uporabo pa bi bilo treba nadzorovati zlasti na območjih, kjer ni bančnih podružnic. |

Priprave finančnega in bančnega sektorja

Estonija načrtuje, da bo za prehod uporabila scenarij „velikega poka“ in obdobje dvojnega obtoka, ki bo trajalo dva tedna[2].

Estonci so izkušeni uporabniki elektronskih načinov plačevanja (okoli 95 % odraslih ima bančni račun in skoraj 30 % plačil pri trgovini na drobno se izvede na elektronski način), kar naj bi nekoliko olajšalo prehod na eurogotovino in zmanjšalo breme, ki ga nosijo finančne institucije v obdobju prehoda.

Ker Estonija nima lastne kovnice, je organizirala natečaj za naročilo eurokovancev. Na podlagi rezultatov razpisa bo estonske eurokovance proizvajala finska kovnica. Motiv na nacionalni strani estonskih eurokovancev je bil izbran prek javnega natečaja. Zmagovalni motiv, ki upodablja zemljevid Estonije, bo uporabljen za vse apoene eurokovancev. Eurobankovci se bodo izposodili iz zaloge Eurosistema. Eesti Pank je za prehod naročila 42 milijonov eurobankovcev in 194 milijonov eurokovancev različnih apoenov.

Zaradi velike razlike v strukturi apoenov med kronami in euri se bodo Estonci morali navaditi, da bodo pogosteje plačevali s kovanci. Bankovci predstavljajo več kot 98 % gotovine v kronah v obtoku, medtem ko predstavljajo kovanci manj kot 2 % obsega gotovine v kronah v obtoku. Najnižji apoen bankovca je 1 krona (približno 6 euro centov) in najmanjši kovanci kron imajo zelo nizko kupno moč, zato jih Estonci redko uporabljajo. V okviru priprav na prehod je zelo pomembno, da se državljanom razložita vrednost in uporaba eurokovancev (rezultati nedavne raziskave Komisije[3] kažejo, da bi okoli 93 % Estoncev želelo dobiti informacije o vrednosti eura v lokalni valuti) ter odpravijo njihove bojazni, da bi imeli v denarnicah preveč eurokovancev.

Preddobava eurokovancev kreditnim institucijam naj bi se začela septembra in preddobava bankovcev decembra 2010. Kreditne institucije trenutno zaključujejo svoje ocene glede potrebne preddobave eurogotovine. V skladu s prvimi grobimi ocenami bi morala preddobava znašati okoli 240 milijonov eurov (tj. manj kot polovica vrednosti kron v obtoku), kar je relativno manj kot pri prejšnjih prehodih. Glede na precej veliko verjetnost, da bodo vremenski pogoji okrog dneva uvedbe eura v Estoniji slabi, je treba natančno razmisliti o obsegu preddobave.

Posredna preddobava kovancev pomembnim strankam poslovnih bank bi se morala začeti septembra, medtem ko se bo gotovina dobavljala manjšim uporabnikom šele od decembra 2010 naprej. Estonija bo prva država, ki bo uporabljala nove poenostavljene smernice ECB za posredno preddobavo[4], ki temeljijo na izkušnjah iz prejšnjih prehodov. Trgovci na drobno, ki podpišejo enostavno pogodbo o posredni preddobavi, bodo 5 dni pred uvedbo eura prejeli do 10 000 EUR[5].

Velika podjetja za prevoz gotovine, ki poslujejo v Estoniji, bodo povečala svoje prevozne zmogljivosti za več kot tretjino, da bi se spopadla z veliko dodatno delovno obremenitvijo. Glede na znaten obseg eurogotovine, ki bo na cestah okoli dneva uvedbe eura, se priporoča sprejetje dodatnih ukrepov, da se med postopkom prehoda zagotovi ustrezna varnost.

Splošna javnost bo lahko od začetka decembra kupila mini pakete eurokovancev za 200 kron in tako dobila prve estonske eurokovance. Odločitev o skupnem številu mini paketov, ki jih bo zagotovila Eesti Pank, še ni bila sprejeta. Na podlagi izkušenj pri prejšnjih prehodih se priporoča, naj se pripravi približno en mini paket na gospodinjstvo. Podjetje za prevoz gotovine predvideva, da bo pripravilo okoli 50 000 posebnih paketov kovancev[6] za posredno predobavo majhnim trgovcem na drobno, ki ne načrtujejo podpisa pogodbe o posredni preddobavi s svojo banko. Za majhne trgovce na drobno, ki so v težkem finančnem položaju in bi lahko imeli težave s preddobavo, bi se lahko uvedle posebne ureditve.

Estonski organi načrtujejo začetek obveščevalne kampanje za splošno javnost, da bi pred dnevom prehoda zbrali zaloge gotovine. Pričakuje se, da bodo zbrali okoli 50 % kovancev kron v obtoku in 80 % bankovcev. Poslovne banke načrtujejo, da bodo v svojih prostorih uporabile posebne naprave za sprejemanje kovancev v kronah. Eesti Pank in podjetje za prevoz gotovine bosta prilagodila svoje zmogljivosti za shranjevanje, štetje in pakiranje za izjemno visoke zneske gotovine, ki jo bo treba obdelati v obdobju prehoda.

Menjava gotovine po menjalnem tečaju in brez pristojbine bi morala biti na voljo v poslovnih bankah en mesec pred in do šest mesecev po uvedbi eura[7]. Po tem bo Eesti Pank še neomejen čas menjavala neomejene zneske kron v eure. Dejansko naj bi vseh 921 bankomatov v Estoniji od prvih ur 1. januarja 2011 naprej izdajalo samo eurobankovce. Pristojne poslovne banke so že začele s prilagoditvami terminalov prodajnih mest, da bi 1. januarja nemudoma prešli na eurogotovino. Poslovne banke trenutno načrtujejo, da bodo v prvih dneh po prehodu napolnile svoje bankomate predvsem z bankovci za 10 in 50 EUR. Da bi olajšali maloprodajnemu sektorju vračanje drobiža izključno v eurih in glede na trenutno prakso Estoncev, da dvigujejo predvsem bankovce z nizkimi apoeni, bi se bilo morda treba začasno izogibati uporabi bankovcev za 50 EUR v bankomatih. Banke naj tudi ne bi izdajale bankovcev visokih apoenov v tednih pred in po prehodu.

Na estonskem bančnem trgu (kjer imajo prevladujoč položaj tri poslovne banke) je malo manj kot 190 bančnih podružnic. Banke razmišljajo, da bi imele v obdobju prehoda podaljšan delovni čas in bile izjemoma odprte 1. in 2. januarja. Prav tako nameravajo okrepiti osebje na okencih z zaposlenimi v zalednih službah. Trenutno se preučuje zmogljivost podružnic za shranjevanje izjemno visokih zneskov gotovine v obdobju prehoda in osebje bank se usposablja o značilnostih eurogotovine, kar zadeva varnost. Poteka prilagajanje bančnih sistemov IT, končno testiranje pa naj bi se izvedlo oktobra in novembra leta 2010.

Priprave finančnega in bančnega sektorja na prehod dobro napredujejo. Da bi ta potekal s čim manj zapleti, mora biti dobava eurogotovine bankam dobro časovno razporejena. V obdobju prehoda se je treba izogibati dobavi bankovcev za 50 EUR bankomatom, da trgovcem na drobno ne bi zmanjkalo drobiža, ker bi stranke plačevale z bankovci z visokimi apoeni. Banke bi morale razmisliti o možnosti, da bi v obdobju prehoda odprle posebne okence za podjetja. |

Preprečevanje zlorab in napačnega zaznavanja gibanja cen med državljani

Rezultati zadnje raziskave Eurobarometra kažejo, da so Estonci med najbolj skeptičnimi državljani članic, ki še niso uvedle eura, kar zadeva vpliv prehoda na cene (za podrobnosti o Flash Eurobarometru št. 296 glej točko 3). Tako se estonski organi spopadajo z velikim izzivom, kako pomiriti potrošnike, in morajo sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi preprečili zlorabe v obdobju prehoda.

V skladu z uradno vladno odločitvijo bi se moralo obdobje dvojnega označevanja cen v kronah in eurih začeti 1. julija 2010 in trajati do šest mesecev po dnevu uvedbe eura. Ker se menjalni tečaj nepreklicno fiksira šele po sprejetju sklepa Sveta o razveljavitvi odstopanja Estonije, bi bilo bolje začeti z dvojnim označevanjem cen, ko se uradno določi menjalni tečaj.

Estonski odbor za zaščito potrošnikov (javni organ) je od aprila 2010 naprej povečal košarico mesečno pregledanih cen blaga in storitev s 96 na 126, da bi zagotovil celovit pregled razvoja cen. V obdobju prehoda namerava odbor spremljati cene na okoli 800 prodajnih mestih. Inšpektorji bodo tudi preverjali, ali se pravilno uporabljajo pravila glede prehoda (npr. zaokroževanje cen, pravila glede dvojnega označevanja cen). Rezultate teh preverjanj bi bilo treba zbrati s pomočjo posebne programske opreme ter objaviti v sporočilih za javnost in na nacionalni spletni strani, namenjeni euru.

Estonska trgovinska zbornica pripravlja sporazum o poštenih cenah v skladu s prostovoljnimi pobudami, ki so se uspešno uporabljale pri prejšnjih prehodih. Podpisniki sporazuma (npr. trgovci na drobno, finančne institucije, spletne trgovine) se bodo zavezali, da ne bodo zlorabljali prehoda sebi v prid, upoštevali pravila glede prehoda in nudili potrebno pomoč svojim strankam. Estonski organi načrtujejo, da bodo začeli zbirati podpise sporazuma konec avgusta, tj. skoraj dva meseca po začetku obveznega dvojnega označevanja cen. Pri prejšnjih prehodih je bila večina napak pri označevanju cen v dveh valutah in večina povišanj cen odkritih pred začetkom dvojnega označevanja ali takoj po tem. Zato bi bilo treba temeljito razmisliti o zgodnejšem začetku pobude za poštene cene.

Podpisniku, ki krši pravila sporazuma o poštenih cenah, je lahko naložena kazen do 50 000 EEK (približno 3 200 EUR). Odbor za zaščito potrošnikov namerava uporabiti vseh svojih 40 inšpektorjev in vsaj toliko prostovoljcev za spremljanje upoštevanja sporazuma. V primerih, ko so bila pravila očitno kršena, se lahko kazen naloži v 48 urah. V zapletenejših primerih lahko postopek traja do enega meseca. Da državljani ne bi napačno zaznavali razvoja cen, je treba odkrite nepravilnosti hitro odpraviti. Sumljiva povišanja cen, ki jih odkrijejo inšpektorji ali prijavijo potrošniki prek telefona pri odboru za zaščito potrošnikov, bi bilo treba ustrezno raziskati in objaviti rezultate. Če se povišanje cen smatra za neupravičeno, bi moral podpisnik sporazuma izgubiti pravico, da uporablja logo pobude za poštene cene.

Treba bi bilo okrepiti ukrepe, ki bi preprečevali zlorabe in napačno zaznavanje razvoja cen s strani državljanov. Čim prej bi bilo treba sprejeti popravne ukrepe proti podpisnikom, ki ne izpolnijo svojih obveznosti v okviru sporazuma o poštenih cenah. Takoj bi jim bilo treba odvzeti pravico, da se lahko sklicujejo na upoštevanje sporazuma o poštenih cenah (tj. da uporabljajo logo podpisnikov). |

Priprave na prehod na podeželskih območjih in priprave podjetij

Estonija ima v primerjavi s povprečjem v EU zelo nizko gostoto prebivalstva[8]. Država je razdeljena na 226 občin, od tega 33 mestnih in 193 podeželskih. Število prebivalstva v več kot dveh tretjinah občin je pod 3000. Eden od velikih izzivov tega prehoda bo zato zagotoviti njegov nemoten potek na redko poseljenih podeželskih območjih z omejeno infrastrukturo.

Delež spletnega in negotovinskega bančnega poslovanja (npr. vse pokojnine se razdelijo z bančnimi nakazili) je visok, kar nekoliko olajša širjenje informacij in prehod na eurogotovino. Na vseh območjih pa je kljub temu treba zagotoviti zmogljivosti za menjavo kron za eure in umik stare valute.

Več kot tretjina podružnic poslovnih bank se nahaja v glavnem mestu. Zato bi morali poštni uradi, ki že sedaj v sodelovanju z eno od poslovnih bank opravljajo bančne storitve v omejenem obsegu, v obdobju prehoda zagotoviti tudi menjavo gotovine v občinah, ki nimajo ustrezne bančne podružnice. Storitve menjave gotovine, ki bi jih nudili poštni uradi, bi bilo treba natančno načrtovati (preddobava in posredna preddobava, delovni čas, dodatno osebje, varnostna vprašanja). Osebje Eesti Post, predvsem zaposlene, ki imajo neposreden stik s strankami, bi bilo treba ustrezno usposobiti za delo z dvema valutama hkrati in obveščanje državljanov. Poslovne banke bi morale tudi razmisliti o možnosti, da bi poleg obstoječih mobilnih bankomatov uporabljale tudi mobilne menjalnice.

Lokalni organi so poleg medijev in interneta pogosto edini vir informacij v odročnih območjih. Zato bi jih bilo treba temeljito pripraviti in usposobiti. Skoraj 75 % občin ima istega ponudnika IT. Prilagoditve programske opreme bi bilo treba dobro načrtovati, tako da ima edini ponudnik dovolj časa, da pravočasno poskrbi za vse stranke. Ministrstvo za finance vsem občinam redno pošilja elektronsko pošto z navodili za potrebne prilagoditve. Eesti Pank organizira usposabljanja o varnostnih značilnostih eurogotovine in preprečevanju ponarejanja. Krovne organizacije za mestne in podeželske občine morajo poročati ministrstvu za finance o napredku pri pripravah. Da bi zagotovili, da so vsi lokalni organi dejansko pripravljeni, je treba redno in na strukturiran način spremljati napredek. Priporoča se, da občine dobijo kontrolni seznam z nalogami, ki jih je treba izvesti, in časovnim razporedom ter da se koordinatorja za prehod v vsaki občini pozove, naj krovnim organizacijam redno poroča o njihovem izvajanju. Redni sestanki lokalnih koordinatorjev za prehod bi jim omogočili, da izmenjajo izkušnje pri pripravah na uvedbo eura.

Lokalne podružnice potrošniških organizacij, agencij in različnih nevladnih organizacij bi morale biti dejavno udeležene pri pripravah, da bi bil prehod bolje sprejet pri lokalnem prebivalstvu.

Prejšnje izkušnje (tj. opustitev leta 2006 kot ciljnega datuma za prehod) kažejo, da večina podjetij odlaša s pripravami, dokler ni gotovost večja. Dejavnosti obveščanja (brošure, seminarji), ki jih načrtujejo trgovinska zbornica, združenje trgovcev, Eesti Pank in bančno združenje, bi jim morale pomagati, da se ustrezno in pravočasno pripravijo. Treba bi bilo zagotoviti, da bodo vsa podjetja, tudi tista, ki ne bodo aktivno iskala informacij, ustrezno pripravljena.

Priprave lokalnih organov na prehod je treba voditi in redno spremljati z namenom, da bodo izvedene vse potrebne prilagoditve. Sodelovanje Eesti Post pri prehodu na eurogotovino je bistvenega pomena in ga je zato treba skrbno pripraviti. Poslovne banke bi morale predvideti uporabo več mobilnih naprav za zbiranje kron in izdajanje eurogotovine. Priprave podjetij bi se morale začeti s polno hitrostjo, pristojni organi pa bi jih morali podpirati in spremljati. Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti malim in srednje velikim podjetjem. |

Obveščanje o euru

Posodobljeno „Strategijo obveščanja za uvedbo eura v Estoniji“ je 15. marca 2010 odobril nacionalni odbor za prehod. Vključuje pregled organizacije, ciljev, ciljnih skupin, sporočil in kanalov za obveščanje o euru in njegovi uvedbi. Najpomembneje je zagotoviti, da je vsaj 90 % estonskega prebivalstva dobro obveščenega o praktičnih vidikih prehoda. Načrti glede obveščanja so dobro strukturirani, uravnoteženi in zajemajo izvedbeno obdobje od marca 2010 do januarja 2011. Komisija namerava v okviru sporazuma o partnerstvu podpirati izvajanje načrtov obveščanja, in sicer s prispevki v naravi in prek sporazuma o dodelitvi sredstev v višini do 50 % upravičenih stroškov, kot so plače strokovnjakov za komunikacije, kampanja v sredstvih javnega obveščanja, javnomnenjske raziskave, seminarji in usposabljanja ter informacijski material za vsa gospodinjstva.

Čeprav je Komisija pozvala estonske organe, naj pospešijo izvajanje načrtov glede obveščanja, se bodo obsežnejše dejavnosti obveščanja začele šele po sprejetju sklepa Sveta 13. julija.

Ključnega pomena so pravočasne informacije o prehodu, njegov časovni razpored, ukrepi, namenjeni odpravljanju bojazni pred povišanjem cen in zlorabami trgovcev na drobno v obdobju prehoda, ter podporni ukrepi za priprave podjetij. Do sedaj so se estonski organi osredotočali na multiplikatorje informacij prek ciljno usmerjenih predstavitev in na odnose z mediji. Učinek teh ukrepov ni znan. Bolj pasivno širjenje informacij poteka prek nacionalne strani o euru.

Komisija poziva estonske organe, naj pospešijo izvajanje načrtov obveščanja o uvedbi eura, da bi vsi prebivalci Estonije pravočasno dobili vse potrebne informacije. To bo povečalo osveščenost o prehodu na enotno evropsko valuto in podporo temu prehodu. |

JAVNO MNENJE V DRžAVAH čLANICAH, KI SO SE NEDAVNO PRIKLJUčILE EU

Evropska komisija od leta 2004 naprej naroča raziskave Eurobarometra v državah, ki so se priključile EU leta 2004 in 2007 ter še morajo uvesti euro, da bi ocenila stališče državljanov o uvedbi eura in njihovo znanje o tem. Raziskava iz pomladi 2010 „NDČ-8“[9] (Flash Eurobarometer št. 296) je deseta raziskava te vrste. Delo na terenu za raziskavo je bilo izvedeno med 17. in 21. majem 2010.

Za namene tega poročila so se rezultati zadnje raziskave Eurobarometra večinoma primerjali z rezultati prejšnje raziskave, izvedene v NDČ (Flash Eurobarometer št. 280, september 2009). Treba je poudariti, da so kljub sedanjim težkim gospodarskim razmeram zadnji rezultati pokazali samo majhno poslabšanje podpore državljanov v NDČ-8 uvedbi eura od septembra 2009 naprej . Pravzaprav so sedanje ravni podpore še vedno višje kot pri prvih dveh raziskavah, izvedenih leta 2004 in 2005.

Podpora euru

Med septembrom 2009 in majem 2010 se je podpora državljanov v NDČ-8 uvedbi eura v njihovih državah samo malo zmanjšala. Relativna večina anketirancev pričakuje, da bo imela uvedba eura pozitivne posledice za njihovo državo (49 %, –3 odstotne točke) in za njih (48 %, nobene spremembe), negativne učinke na njihovo državo pričakuje 37 % (+2 odstotni toči) in na njih 39 % (+1 odstotna točka). Približno polovica (51 %) vprašanih je menila, da je imel euro pozitiven učinek v državah, ki so sedaj članice euroobmočja .

Nekoliko manj kot polovica (48 %, –1 odstotna toča) vseh anketirancev je dejala, da so zadovoljni, da bo euro nadomestil njihovo nacionalno valuto , 41 % (+3 odstotne točke) pa jih je trdilo nasprotno. Medtem ko so Romuni (55 %, –4 odstotne točke), Madžari (54 %, nobene spremembe) in Bolgari (51 %, +2 odstotni točki) večinoma dejali, da so zadovoljni s prehodom na euro , so anketiranci iz Estonije (56 %, +7 odstotnih točk), Latvije (56 %, +6 odstotnih točk) in Češke (58 %, +4 odstotne točke) večinoma odgovorili, da jim osebno ne ugaja, da bi euro lahko nadomestil njihovo valuto. Najpomembnejše povečanje deleža državljanov, ki so dejali, da niso zadovoljni s prehodom na euro , je bilo zabeleženo v Litvi (+10 odstotnih točk, na 47 %).

Hitrost uvedbe eura

Relativna večina državljanov v NDČ-8 bi želela, da bi bil euro uveden v srednjem roku („po določenem času“, 39 %, +3odstotne točke). Okoli tretjina (32 %, –1 odstotna toča) bi želela, da bi bil uveden čim pozneje , medtem ko je približno četrtina (24 %, –1 odstotna točka) želela, da se prehod zgodi čim prej .

V Češki republiki in Latviji je bil najvišji delež anketirancev, ki so želeli, da se euro uvede čim pozneje (47 %, nobene spremembe v Češki republiki ter 44 %, +1 odstotna točka v Latviji). V Estoniji se je še vedno samo okoli četrtina anketirancev (23 %, nobene spremembe) želela pridružiti euroobmočju čim prej , 37 % (+1 odstotna točka) po določenem času in 34 % (–2 odstotni točki) čim pozneje .

Stopnja obveščenosti

Na splošno se večini državljanov NDČ-8 zdi, da niso dobro obveščeni o euru (59 %, nobene spremembe), medtem ko jih 40 % (nobene spremembe) meni, da so dobro obveščeni . Estoncem se zdi, da so znatno bolje obveščeni kot septembra 2009 (50 % anketirancev meni, da so dobro obveščeni, +6 odstotnih točk).

Pričakovanja glede eura

Kot pri prejšnjih raziskavah se velika večina državljanov NDČ-8 strinja z več pozitivnimi izjavami o praktičnih učinkih eura: npr. 90 % (– 2 odstotni točki) anketirancev se strinja, da bi bila uvedba eura praktična za tiste, ki potujejo v druge države, ki uporabljajo euro ; 86 % (– 1

odstotna točka) anketirancev se strinja, da bi euro olajšal nakupovanje v drugih državah, ki uporabljajo skupno valuto itd.

Dve tretjini anketirancev pa se boji povišanja cen po uvedbi eura (66 %, – 1 odstotna točka), medtem ko skoraj četrtina (23 %, nobene spremembe) državljanov verjame v dolgoročni stabilizacijski učinek eura na cene. Čeprav je prejšnja raziskava pokazala povečanje skeptičnosti, se ta trend ni nadaljeval leta 2010. V primerjavi s septembrom 2009 se je v nekaj državah dejansko pokazalo zmanjšanje deleža državljanov, ki se bojijo, da bo uvedba eura povzročila povišanje cen: Češka republika (od 75 % na 69 %; – 6 odstotnih točk) in Madžarska (od 66 % na 62 %; –4 odstotne točke). Anketiranci v Estoniji in na Poljskem so bili še naprej posebno skeptični glede učinka eura na cene: več kot tri četrtine jih pričakuje, da bodo cene narasle (77 %, –1 odstotna točka).

[1] Priporočilo Komisije 2008/78/ES z dne 10. januarja 2008 o ukrepih za lažje prehode na euro v prihodnosti, UL L 23, 26.1.2008, str. 30–32.

[2] V prvih 12 državah, ki so uvedle euro, je bila enotna valuta prvič uvedena kot elektronski denar, medtem ko je bila eurogotovina uvedena šele 3 leta pozneje. V Estoniji bodo eurobankovci in eurokovanci uvedeni isti dan, ko bo euro postal državna valuta. Scenarij velikega poka se je uporabil v vseh državah, ki so se pridružile euroobmočju po letu 2002.

[3] Flash Eurobarometer št. 296

[4] Smernica ECB (ECB/2008/4) z dne 19. junija 2008 o spremembah Smernice ECB/2006/9 o nekaterih pripravah na prehod na eurogotovino ter o preddobavi in posredni preddobavi eurobankovcev in eurokovancev zunaj euroobmočja.

[5] Izkušnje so pokazale potrebo po poenostavljenem postopku, da bi se predvsem majhne trgovce na drobno prepričalo, naj sodelujejo pri posredni preddobavi. Standardna pogodba o posredni preddobavi nalaga stroge kazni v primeru uhajanja eurogotovine, ki je bila posredno preddobavljena, v obtok pred dnevom uvedbe eura, zahteva pomembno okrepitev varnosti v prostorih družbe itd. Zato je primernejša za večje družbe, ki potrebujejo večje količine eurogotovine.

[6] Vrednost paketa kovancev za prodajo na drobno bo okoli 200 EUR.

[7] 12 mesecev po dnevu uvedbe eura v omejenem številu podružnic.

[8] V obdobju 2007–2008 je bila gostota prebivalstva v Estoniji 30,9 prebivalcev/km2 v primerjavi s povprečjem v EU, ki znaša 114 prebivalcev/km2. Vir: Eurostat.

[9] Rezultati raziskav Eurobarometra se vedno nanašajo na nove države članice, ki v danem trenutku niso članice euroobmočja. Zadnja raziskava je zajemala Poljsko, Češko republiko, Madžarsko, Bolgarijo, Romunijo, Latvijo, Estonijo in Litvo. Ciper, Malta, Slovenija in Slovaška niso več vključene, ker so se že pridružile euroobmočju. Skupno je bilo anketiranih okoli 8000 naključno izbranih državljanov.