1.10.2010

SL

Uradni list Evropske unije

C 267/57

---

Osnutek mnenja Odbora regij – Evropska državljanska pobuda

(2010/C 267/12)

I.   POLITIČNA PRIPOROČILA

ODBOR REGIJ

1.   opozarja, da člen 11(4) Pogodbe o Evropski uniji (PEU), kakor je bila spremenjena z Lizbonsko pogodbo, določa: „Najmanj milijon državljanov Unije iz večjega števila držav članic lahko s svojo pobudo Evropsko komisijo pozove, da v okviru svojih pristojnosti predloži ustrezen predlog v zadevah, za katere državljani menijo, da je za izvajanje Pogodb treba sprejeti pravni akt Unije“;

2.   opozarja, da člen 24(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), kakor je bila spremenjena z Lizbonsko pogodbo, določa, da Evropski parlament in Svet z uredbami in po rednem zakonodajnem postopku sprejemata določbe v zvezi s postopki in praktičnim uresničevanjem pravice do „državljanske pobude“;

3.   priznava, da je Komisija s svojo zeleno knjigo o evropski državljanski pobudi z dne 11. novembra 2009 (1) sprožila široko javno posvetovanje za zbiranje mnenj vseh zainteresiranih glede ključnih vprašanj, ki jih je treba obravnavati v uredbi o državljanski pobudi, in poudarja pomemben prispevek regionalnih in lokalnih oblasti k tej razpravi;

4.   pozdravlja predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o državljanski pobudi, ki ga je predložila Komisija (2);

5.   poudarja, da sprejetje te uredbe omogoča uresničevanje pravice državljanov do neposrednega sodelovanja v demokratičnem življenju Unije in je zato mejnik pri utrjevanju načel demokracije v Uniji;

6.   pričakuje, da bosta Parlament in Svet uredbo o državljanski pobudi sprejela hitro, tako da bo ureditev lahko začela veljati v začetku leta 2011, kot predvideva zelena knjiga iz leta 2009;

7.   opozarja, da je že poudaril pomen pravice do zakonodajne pobude, ki jo zagotavlja Lizbonska pogodba, za krepitev državljanskih pravic, ki izhajajo iz državljanstva EU (3);

8.   ponovno poudarja, da je treba za utrditev njene institucionalne vloge prednostno izvajati določbe Lizbonske pogodbe, pomembne za lokalne in regionalne oblasti, med katerimi je tudi državljanska pobuda (4);

9.   opozarja, da instrument državljanske pobude pri lokalnih in regionalnih oblasteh vzbuja veliko zanimanje in da bi se te lahko – tudi zaradi svoje bližine državljanom Unije – odločile, da bodo same organizirale in/ali spodbujale pobude;

10.   soglaša s Komisijo, da je treba državljanom zagotoviti instrument, ki je enostaven za uporabo in ima enostavne postopke, ter ki bi ga bilo mogoče takoj uporabljati, ter jim posredovati jasne in nedvoumne informacije o njegovi uporabi, hkrati pa poskrbeti za preprečevanje morebitnih zlorab sistema;

11.   meni, da je treba na področju institucionalnega komuniciranja spodbujati široko zasnovane pobude, da bi državljane Unije čim izčrpneje seznanjali z novo pravico in jih nasploh neposredno vključevali v politično razpravo o zadevah splošnega evropskega pomena, ki so predmet tekočih pobud;

12.   v zvezi s tem poudarja osrednjo vlogo, ki jo lahko – tudi na podlagi instrumentov, razvitih v okviru decentraliziranega komuniciranja – imajo Odbor regij ter regionalne in lokalne oblasti, ki imajo možnost neposredno in razvejano posredovati sporočila državljanom;

13.   ponuja pomoč pri vzpostavljanju medinstitucionalne službe za informacije, sestavni del katere bi moral postati tudi Odbor;

14.   poudarja, da bi moral biti kot partner drugih institucij Evropske unije ter lokalnih in regionalnih oblasti istočasno kot Evropski parlament in v celoti seznanjen z odločitvami Evropske komisije glede dopustnosti ali nadaljnjega izvajanja evropskih državljanskih pobud ter morebitnimi predlogi sprememb pogojev in pravil v zvezi s tem instrumentom, po potrebi pa bi se bilo treba z njim o teh odločitvah in predlogih sprememb posvetovati;

15.   ponavlja, da je pripravljen proučiti možnost podpore tistim evropskim državljanskim pobudam, ki so za OR in v njem zastopane lokalne in regionalne oblasti najpomembnejše, na primer:

—	z organizacijo posvetovanj o tekočih ali uspešnih evropskih državljanskih pobudah, v katerih bi sodelovale tudi institucije EU, lokalne in regionalne oblasti ter njihova združenja, pa tudi predstavniki civilne družbe,

—	s pripravo mnenj o uspešnih državljanskih pobudah, ki so za OR ter lokalne in regionalne oblasti z vidika njegovih političnih prednostnih nalog še posebej pomembne, ali o odločitvah Komisije glede rezultata takšnih evropskih državljanskih pobud;

16.   opozarja, da je treba v okviru uredbe in njenega izvajanja zagotavljati zlasti upoštevanje načel enakosti, transparentnosti, dobrega upravljanja in pravnega varstva;

17.   v veliki meri soglaša s predlogom Komisije, vendar meni, da je mogoče nekatere točke izboljšati;

18.   ne glede na evropsko državljansko pobudo poudarja, kako pomembno je na podlagi načela participativne demokracije spodbujati vse pobude na regionalni in lokalni ravni, ki omogočajo transparentnost, sodelovanje in udeležbo državljanov v javnih zadevah.

Najmanjše število držav članic

19.   opozarja, da mora pobuda v skladu s Pogodbami priti iz „večjega števila držav“ (člen 11(4) PEU) in da ta določba temelji na zahtevi, da se zagotovi, da je pobuda izraz skupnega evropskega interesa;

20.   meni, da je spodnja meja – tretjina držav članic – določena previsoko, saj je treba spodbujati uresničevanje pravice državljanov do neposrednega sodelovanja v demokratičnem življenju Unije;

21.   meni, da je kot spodnjo mejo primerneje določiti četrtino držav članic, kar je poleg tega v skladu z drugimi določbami pogodb, npr. s členom 76 PDEU.

Najnižja starost podpisnikov

22.   soglaša z določitvijo najnižje starosti za podpisnike pobud, ki ustreza najnižji starosti za pridobitev pravice glasovanja na evropskih volitvah.

Prijava predlogov za pobude in zbiranje izjav o podpori

23.   soglaša z določitvijo sistema prijavljanja predlogov za pobude in da se da v ta namen na voljo poseben spletni register;

24.   vendar se strinja z Evropskim parlamentom, da odločitev o dopustnosti posamezne državljanske pobude ne bi smela vključevati preudarkov o politični primernosti (5);

25.   zato meni, da bi Komisija morala imeti možnost zavrniti predloge le v primerih, ko se predlog zdi „očitno zlorabljajoč“ ali „očitno v nasprotju z vrednotami Unije,“ kajti sklicevanje na „nedopustnost“ v predlogu uredbe se lahko zdi neustrezno;

26.   pozdravlja opredelitev skupnega korpusa postopkovnih pravil za zbiranje in preverjanje izjav o podpori;

27.   pozdravlja vključitev sistema spletnega zbiranja izjav podpore pobudi.

Načelo transparentnosti in upravnega sodelovanja

28.   soglaša s Komisijo, da je treba zagotoviti transparentnost virov financiranja in podpore organizatorjem pobude;

29.   poudarja, da morajo vsi državljani in organizacije imeti možnost vlaganja pobud in da ta v praksi nikakor ne sme biti omejena zgolj na večje organizacije;

30.   zato upa, bodo predvideni ustrezni mehanizmi za praktično in tehnično pomoč akterjem, ki jih zanima organizacija pobud;

31.   meni zlasti, da bi kazalo vzpostaviti službo za informacije, namenjeno zakonodajnim pobudam državljanov, sestavni del katere bi moral postati tudi Odbor;

32.   prav tako poziva institucije, naj preučijo možnosti za zagotavljanje oblik pomoči pri prevajanju ključnih elementov pobude, ki se razglasi za dopustno, v vse uradne jezike EU, da bodo z njo seznanjeni vsi državljani Unije.

Dopustnost predloga za načrtovano pobudo

33.   predlaga, da mora Komisija preveriti dopustnost predloga za posamezno državljansko pobudo že ob prijavi; tako bi preprečili, da bi organizatorji vlagali precej časa in denarja v državljansko pobudo, ki bi se potem izkazala za nedopustno;

34.   poudarja, da je treba pogoje za dopustnost opredeliti na splošno, jasno in transparentno, in da je treba z njimi ustrezno seznanjati javnost, da bi omejili vlaganje predlogov, ki bi bili razglašeni za nedopustne;

35.   soglaša s pogoji, v skladu s katerimi se mora predlog: a) nanašati na zadevo, v zvezi s katero se lahko zaradi izvajanja Pogodb sprejme zakonodajni akt Unije, in b) soditi v okvir zakonodajne pristojnosti Komisije za predložitev predlogov;

36.   vendar poudarja, da mora biti sprejetje zakonodajnega akta Unije na področjih, ki niso v njeni izključni pristojnosti, tudi v skladu z načelom subsidiarnosti, kot določa člen 5(3) PEU;

37.   poudarja tudi, da mora vsak zakonodajni akt Unije spoštovati temeljne pravice in svoboščine, opredeljene v Listini EU o temeljnih pravicah, Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter v splošnih načelih Unije;

38.   zato meni, da bi bilo primerno izrecno sklicevanje na dva nadaljnja pogoja za dopustnost, in sicer zlasti na to, da predlog c) spoštuje temeljne pravice in svoboščine, opredeljene v Listini EU o temeljnih pravicah in svoboščinah, in d) da je v skladu z načelom subsidiarnosti;

39.   opozarja na izkušnje, ki jih je Odbor zbral pri presoji subsidiarnosti, in Komisiji ponuja sodelovanje pri preverjanju skladnosti načrtovane pobude z načelom subsidiarnosti;

40.   poudarja, da je treba o odločitvi glede dopustnosti obvestiti organizatorja pobude in odločitev objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

41.   ugotavlja, da je odločitev o dopustnosti predloga za pobudo v skladu s členoma 263 in 265 PDEU lahko predmet sodnega nadzora Sodišča EU, in pričakuje, da bo pravica do sodnega nadzora v uredbi izrecno navedena;

42.   soglaša s Komisijo, da bi bilo treba čim bolj zmanjšati upravno in finančno obremenitev za preverjanje in potrjevanje veljavnosti izjav o podpori pobudam, ki so bile razglašene za dopustne, in v zvezi s tem ugotavlja, da bo ta postopek v številnih državah zahteval vključevanje regionalnih in lokalnih oblasti.

Proučitev pobude, ki jo izvede Komisija

43.   soglaša s predlogom, da mora Komisija v roku štirih mesecev proučiti državljansko pobudo, ki ji je bila uradno predložena v skladu z določbami uredbe, in da mora sprejeti poročilo, v katerem navede svoje sklepe glede pobude, morebitne ukrepe, ki jih namerava izvesti, in razloge zanje;

44.   v zvezi s tem opozarja, da bi se bilo v primeru, da se Komisija v predvidenem roku ne bi opredelila, v skladu s členom 265 PDEU možno obrniti na Sodišče EU, in pričakuje, da bo pravica do sodnega nadzora v uredbi izrecno navedena;

45.   poudarja, da mora Komisija upoštevati vsako pobudo, ki jo podpiše najmanj milijon državljanov;

46.   meni, da je treba o sporočilu o pobudi, ki ga je sprejela Komisija, obvestiti ne samo organizatorje, Evropski parlament in Svet, temveč tudi Odbor regij, Ekonomsko-socialni odbor in nacionalne parlamente, ter ga objaviti v Uradnem listu EU.

II.   PRIPOROČILA ZA SPREMEMBE

Predlog spremembe 1

Člen 4(3)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe OR

Prijava predlagane državljanske pobude 1. Pred začetkom zbiranja izjav podpisnikov o podpori predlagane državljanske pobude mora organizator pobudo prijaviti pri Komisiji, zagotoviti informacije iz Priloge II, zlasti o predmetu in ciljih pobude ter o virih financiranja in podpore predlagane državljanske pobude. Te informacije se v enem od uradnih jezikov Unije vnesejo v spletni register, ki ga v ta namen da na voljo Komisija (v nadaljnjem besedilu: register). 2. Razen v primerih iz odstavkov 3 in 4 Komisija predlagani pobudi brez odlašanja dodeli enotno evidenčno številko in organizatorju pošlje potrdilo. 3. Predlagane državljanske pobude, ki se lahko razumno štejejo za nedopustne, ker so neprimerne ali neresne, se ne bodo evidentirale. 4. Komisija zavrne prijavo predlagane državljanske pobude, ki je očitno v nasprotju z vrednotami Unije. 5. Prijavljena predlagana državljanska pobuda se javno objavi v registru.

Prijava predlagane državljanske pobude 1. Pred začetkom zbiranja izjav podpisnikov o podpori predlagane državljanske pobude mora organizator pobudo prijaviti pri Komisiji, zagotoviti informacije iz Priloge II, zlasti o predmetu in ciljih pobude ter o virih financiranja in podpore predlagane državljanske pobude. Te informacije se v enem od uradnih jezikov Unije vnesejo v spletni register, ki ga v ta namen da na voljo Komisija (v nadaljnjem besedilu: register). 3. Predlagane državljanske pobude, ki so neprimerne ali neresne , ne bodo . 5. Prijavljena predlagana državljanska pobuda, , se javno objavi v registru.

Obrazložitev

Dopustnost je mogoče prav tako preveriti že ob prijavi pobude v skladu s členom 4. Ne zdi se sprejemljivo, da je pobuda prijavljena, potem pa – po predložitvi 300 000 podpisov, ki morajo priti iz vsaj treh držav članic – razglašena za nedopustno, na primer z ugotovitvijo, da EU na nekem političnem področju sploh nima zakonodajnih pristojnosti. Zato ta sprememba združuje člena 4 in 8 predlagane uredbe.

Predlog spremembe 2

Člen 7(1)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe OR
Najmanjše število podpisnikov iz posamezne države članice 1. Podpisniki državljanske pobude prihajajo iz vsaj ene tretjine držav članic.	Najmanjše število podpisnikov iz posamezne države članice 1. Podpisniki državljanske pobude prihajajo iz vsaj držav članic.

Obrazložitev

Evropska državljanska pobuda bi morala biti instrument, ki je na voljo vsem državljanom, zato najmanjše število ne sme biti previsoko. Zahteva, da morajo biti podpisi iz najmanj četrtine držav članic (tj. iz sedmih od 27 sedanjih držav članic EU), je v skladu s predlogom Evropskega parlamenta.

Predlog spremembe 3

Člen 7(2)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V eni tretjini držav članic je število podpisnikov najmanj enako najmanjšemu številu državljanov iz Priloge I.	V držav članic je število podpisnikov najmanj enako najmanjšemu številu državljanov iz Priloge I.

Obrazložitev

Evropska državljanska pobuda bi morala biti instrument, ki je na voljo vsem državljanom, zato najmanjše število ne sme biti previsoko. Zahteva, da morajo biti podpisi iz najmanj četrtine držav članic (tj. iz sedmih od 27 sedanjih držav članic EU), je v skladu s predlogom Evropskega parlamenta. Zaradi doslednosti enako velja tudi za člen 7(2).

Predlog spremembe 4

Člen 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe OR

Odločanje o dopustnosti predlagane državljanske pobude 1. Organizator na podlagi 300 000 izjav o podpori, zbranih v skladu s členom 5 od podpisnikov iz vsaj treh držav članic, pri Komisiji vloži vlogo za odločitev o dopustnosti predlagane državljanske pobude. Organizator v ta namen uporabi obrazec iz Priloge V. 2. Komisija odloči o dopustnosti v dveh mesecih od prejema zahtevka iz odstavka 1. Predlagana državljanska pobuda se šteje za dopustno, če izpolnjuje naslednje pogoje: a. nanaša se na zadevo, v zvezi s katero se lahko zaradi izvajanja Pogodb sprejme pravni akt Unije, ter ter b. sodi v okvir zakonodajne pristojnosti Komisije. 3. Odločitev iz odstavka 2 se uradno sporoči organizatorju predlagane državljanske pobude in javno objavi.

Obrazložitev

Posledica spremembe za priporočilo 1.

Predlog spremembe 5

Člen 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe OR

Določbe o preverjanju in potrjevanju izjav o podpori držav članic 1. Na podlagi zbranega potrebnega števila izjav podpisnikov o podpori v skladu s členoma 5 in 7 in pod pogojem, da je Komisija v skladu s členom 8 odločila, da je predlagana državljanska pobuda dopustna, organizator izjave o podpori v papirni ali elektronski obliki predloži pristojnim organom iz člena 14 v preverjanje in potrditev. Organizator v ta namen uporabi obrazec iz Priloge VI. Organizator predloži izjave o podpori državi članici, ki je izdala osebni dokument, naveden v izjavah o podpori. 2. Pristojni organi v roku, ki ni daljši od treh mesecev, ustrezno preverijo predložene izjave o podpori in organizatorju izdajo potrdilo v skladu z vzorcem iz Priloge VII, ki potrjuje število veljavnih izjav o podpori za navedeno državo članico. 3. Potrdilo iz odstavka 2 se izda brezplačno.

Določbe o preverjanju in potrjevanju izjav o podpori držav članic 1. Na podlagi zbranega potrebnega števila izjav podpisnikov o podpori v skladu s členoma 5 in 7 in pod pogojem, da je Komisija v skladu s členom 8 odločila, da je predlagana državljanska pobuda dopustna, organizator izjave o podpori v papirni ali elektronski obliki predloži pristojnim organom iz člena 14 v preverjanje in potrditev. Organizator v ta namen uporabi obrazec iz Priloge VI . Organizator predloži izjave o podpori državi članici, ki je izdala osebni dokument, naveden v izjavah o podpori. 2. Pristojni organi v roku, ki ni daljši od treh mesecev, ustrezno preverijo predložene izjave o podpori in organizatorju izdajo potrdilo v skladu z vzorcem iz Priloge VII, ki potrjuje število veljavnih izjav o podpori za navedeno državo članico. 3. Potrdilo iz odstavka 2 se izda brezplačno.

Obrazložitev

Člen 4 organizatorja obvezuje, da navede vire financiranja, iz katerih se bodo krili stroški državljanske pobude. Morda v času vložitve pobude, kot je zapisano v predlogu spremembe, še niso znani vsi morebitni finančni prispevki. Zato je treba na koncu postopka zahtevati poročilo o dejanskih izdatkih in izvoru za to uporabljenih sredstev. Tako je izpolnjena zahteva glede načela o obveščanju in transparentnosti. Za lažje izpolnjevanje te zahteve bi bilo smiselno, da bi uredbi priložili preprost obrazec.

---

(1)  COM(2009) 622 konč.

(2)  COM(2010) 119 konč.

(3)  Mnenje na lastno pobudo Odbora regij: Državljanske pravice: krepitev temeljnih pravic in pravic iz evropskega državljanstva, tč. 58; UL C 325, str. 76.

(4)  R/CdR 79/2010, priloga I.

(5)  Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. maja 2009 s pozivom Komisiji za predložitev predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju državljanske pobude (A6-0043/2009, uvodna izjava Y).

---