Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za podporo oživitvi gospodarstva z dodelitvijo finančne pomoči Skupnosti energetskim projektom

(COM(2009) 35 konč. – 2009/0010 (COD))

(2009/C 277/18)

Glavni poročevalec: g. RETUREAU

Svet Evropske unije je 10. februarja 2009 sklenil, da v skladu s členoma 156 in 175 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za podporo oživitvi gospodarstva z dodelitvijo finančne pomoči Skupnosti energetskim projektom

COM(2009) 35 konč. – 2009/0010 (COD).

Predsedstvo Odbora je 24. februarja 2009 strokovno skupino za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo zadolžilo za pripravo dela na tem področju.

Zaradi nujnosti postopka je Evropski ekonomsko-socialni odbor na 453. plenarnem zasedanju 13. in 14. maja 2009 (seja z dne 14. maja) za glavnega poročevalca imenoval g. RETUREAUJA ter mnenje sprejel s 129 glasovi za, 5 glasovi proti in 3 vzdržanimi glasovi.

1.   Predlogi

1.1   Komisija je konec januarja 2009 za premagovanje posledic gospodarske krize predlagala prerazporeditev 5 milijard EUR iz proračuna za leto 2008 in neporabljenih sredstev strukturnih skladov za kmetijstvo; ta predlog naj bi omogočil naložbe v „trajnostno“ energijo in širokopasovni dostop na podeželskih območjih.

1.2   Razprave v Svetu in zahteve nekaterih poslancev so privedle do pogajanj o seznamu projektov, ki jih bodo financirale države članice, Parlament pa je izrazil obžalovanje zaradi nezadostnih naložb v ukrepe za varčevanje z energijo.

1.3   Kaže, da so Komisija in dva sozakonodajalca sredi aprila dosegli neformalni sporazum glede energetskega svežnja, in sicer o znesku v višini 3,98 milijard EUR (v predlogu uredbe je predvidenih 3,5 milijard EUR). Sporazum predvideva, da bo sredstva v višini 3,98 milijard EUR, dodeljena energetskim projektom (medsebojne električne in plinske povezave, vetrne elektrarne na morju, zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida), ki do konca leta 2010 ne bodo v celoti porabljena, mogoče porabiti za druge projekte, predvsem za izboljšanje energetske učinkovitosti.

2.   Splošne ugotovitve

2.1   Odbor pozdravlja zamisel o dodelitvi neporabljenih proračunskih sredstev iz leta 2008 projektom za oživitev evropskega gospodarstva, ki sta ga vsesplošna kriza svetovnega gospodarstva ter nepripravljenost finančnih institucij, da s posojili z nizkimi obresti pomagajo financirati podjetja, predvsem MSP, in ustanavljati nova podjetja, pahnila v stagnacijo.

2.2   V sedanjih razmerah je treba ukrepati čim hitreje in dati prednost konkretnim projektom, ki srednje- in dolgoročno lahko prispevajo k trajnostnemu razvoju, kot so obnovljivi viri energije in uporaba širokopasovnih omrežij na območjih, ki v svetovno omrežje še niso povezana z dovolj učinkovitimi tehnologijami.

2.3   Odbor se tako strinja s splošnim pristopom uredbe, pri tem pa se zaveda, da se lahko zaradi izraženih različnih nacionalnih interesov in vprašanj v zvezi z bojem proti podnebnim spremembam prvotni predlog nekoliko spremeni.

2.4   Zdaj bi bilo treba začeti izvajati predvidene ukrepe, in to čim prej, saj je čas pomemben dejavnik v boju proti krizi. Če ne bo izražena politična volja in če se bodo ukrepi začeli izvajati prepozno, lahko to vpliva na uresničitev želenih ciljev.

3.   Posebne ugotovitve

3.1   Odbor obžaluje, da so ukrepi, ki jih je Komisija predlagala za premagovanje krize, premalo izraziti v primerjavi s hitrimi in splošno pričakovanimi posledicami za zaposlovanje in podjetja ter da v preteklih nekaj mesecih ni bilo odločnejših predlogov in jasnejših signalov.

3.2   Odbor bo nedvomno prejel zaprosilo za mnenje o drugih predlogih, kot sta na primer predlog za ureditev čezmejnega pretoka kapitala ali boj proti davčnim oazam. Svoje mnenje bo v določenem trenutku sicer izrazil, vendar čaka na odločne in učinkovite predloge za ustrezni odziv na krizo, za katero se je že zdaj izkazalo, da so njene posledice hujše kot posledice vseh predhodnih kriz.