52008PC0780

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 13.11.2008

COM(2009) 780 konč.

2008/0223 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o energetski učinkovitosti stavb

(prenovitev)

(predložila Komisija) {SEC(2008) 2864}{SEC(2008) 2865}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

1.1. Namen

Namen prenovitve Direktive 2002/91/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o energetski učinkovitosti stavb[1], v nadaljnjem besedilu: EPBD, je pojasniti in poenostaviti nekatere določbe, razširiti področje uporabe Direktive, okrepiti nekatere od njenih določb, tako da je njihov učinek večji, ter zagotoviti vodilno vlogo javnega sektorja. S tem se olajša prenos in izvajanje EPBD ter izkoristi znaten del preostalega stroškovno učinkovitega potenciala v stavbnem sektorju. Hkrati se ohranijo cilji in načela sedanje direktive, spet pa je prepuščeno državam članicam, da kot prej določijo konkretne zahteve in načine za njeno izvajanje.

1.2. Cilji politike EU in stavbni sektor

Komisija je januarja 2007 predlagala celovit podnebni in energijski paket[2], ki vsebuje cilje 20-20-20 % zmanjšanja energijske porabe in emisij toplogrednih plinov ter povečanja deleža obnovljive energije do leta 2020. Odobril ga je spomladanski Evropski svet leta 2007. Ti cilji so bili sprejeti glede na vse več znanstvenih dokazov o podnebnih spremembah, visoke cene energije ter vse večjo odvisnost od uvoza energije ter morebitne geopolitične posledice te odvisnosti. Zmanjšanje porabe energije lahko brez dvoma znatno prispeva k doseganju teh ciljev. Stavbni sektor nudi veliko stroškovno učinkovitih možnosti za ukrepanje ter hkrati prispeva k blaginji državljanov EU.

Stavbni sektor, tj. stanovanjske in poslovne stavbe, je največji porabnik energije in onesnaževalec s CO2 v EU in odgovoren za okoli 40 % skupne končne porabe energije in emisij CO2 v EU. Sektor ima znaten neizkoriščen potencial za stroškovno učinkovite energijske prihranke, ki bi pomenili, da bi leta 2020 EU porabila za 11 % manj končne energije. To pa pomeni številne koristi, kot so zmanjšanje potreb po energiji, zmanjšana odvisnost od uvoza in vpliv na podnebje, manjši energetski proračun, povečanje števila delovnih mest ter spodbujanje lokalnega razvoja.

Stavbe v veliki meri ustrezajo potrebam in preferencam vseh evropskih državljanov v njihovih specifičnih okoljih in se zato pogosto obravnavajo kot ključne zadeve v pristojnosti lokalnih, regionalnih in nacionalnih organov. Gradbeni proizvodi, naprave in storitve so hkrati pomemben del notranjega trga EU in danes pomemben del delavcev in podjetij ni omejen samo na eno državo. Poleg tega je gradbeni sektor ključnega pomena za doseganje energetskih in podnebnih ciljev po najnižjih možnih stroških za posameznike in družbo v vseh državah, dodana vrednost skupnih prizadevanj pa je velika. To še bolj upravičuje ukrepanje na ravni EU.

2. OBSTOJEčE DOLOčBE SKUPNOSTI

2.1. Direktiva o energetski učinkovitosti stavb

EPBD je glavno pravno orodje Skupnosti, ki zagotavlja celovit pristop k učinkoviti porabi energije v stavbnem sektorju. Glavni cilj EPBD je spodbujati stroškovno učinkovito izboljšanje skupne energijske učinkovitosti stavb. Njene določbe zajemajo potrebe glede energije za ogrevanje prostorov in tople vode, hlajenje, prezračevanje in osvetljavo, in sicer za nove in obstoječe, stanovanjske in nestanovanjske stavbe. Večina obstoječih določb se uporablja za vse stavbe, ne glede na njihovo velikost ter ne glede na to, če se uporabljajo v stanovanjske ali nestanovanjske namene. Nekatere določbe se uporabljajo samo za specifične vrste stavb. Direktiva v pravnem besedilu združuje različne regulativne instrumente (kot npr. da morajo države članice določiti zahteve glede energijske učinkovitosti za nove stavbe in pri večji prenovi velikih obstoječih stavb) in informacijske instrumente (kot npr. energetske izkaznice, pregled zahtev glede ogrevalnih in klimatskih sistemov).

EPBD ne določa ravni za celotno EU, ampak od držav članic zahteva, da določijo konkretne zahteve in ustrezne mehanizme. Tako v celoti upošteva nacionalne/regionalne robne pogoje, kot je zunanja klima, in posamezne gradbene tradicije. Države članice pa lahko presežejo minimalne zahteve iz direktive in so bolj ambiciozne. Pri izvajanju EPBD je prišlo do zamude, zdaj pa 22 držav članic navaja, da so v celoti izvedle prenos (kar zdaj presoja Komisija). Eden od glavnih prispevkov EPBD do sedaj je bila uvrstitev energijske učinkovitosti stavb v politične programe, njena vključitev v gradbene predpise ter ozaveščenost državljanov o teh temah.

2.2. Drugi regulativni instrumenti

Poleg EPBD se z energetskimi vidiki stavb ukvarjajo številne druge direktive, npr. direktiva o okoljsko primerni zasnovi izdelkov, ki rabijo energijo (2005/32/ES)[3], direktiva o spodbujanju soproizvodnje (2004/8/ES)[4], direktiva o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah (2006/32/ES)[5] ter predlagana direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov[6]. Zadevne določbe o stavbah je mogoče tudi najti v direktivi o gradbenih proizvodih (89/106/EGS)[7] ter sporočilu o trajnostni potrošnji in proizvodnji ter akcijskem načrtu za trajnostno industrijsko politiko[8].

Čeprav te direktive niso izrecno navedene v predlogu, saj to ni pravna praksa, so neločljiv del kombinacije orodij za spodbujanje trajnostne izgradnje in uporabe stavb v EU, države članice pa jih bodo v celoti upoštevale pri oblikovanju politike za ta sektor.

2.3. Potreba po nadaljnjem ukrepanju?

Kljub že sprejetim ukrepom ostaja zelo velik del potenciala stroškovno učinkovitih prihrankov energije neizkoriščen. To pomeni, da velik del potencialnih socialnih, ekonomskih in okoljskih koristi na nacionalni ravni in ravni EU ni v celoti izkoriščenih. Vzrok za to so zapletenost sektorja in neuspehi na trgu ter tudi nekatere omejitve glede besedila in področja uporabe nekaterih določb sedanje EPBD, poleg tega pa tudi nizka raven ambicij nekaterih držav članic glede njenega izvajanja.

3. POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA

3.1. Posvetovanja, zbiranje podatkov in upoštevanje izvedenskih mnenj

Predlog za prenovitev EPBD je nastal na podlagi široke vrste prispevkov držav članic in zainteresiranih strani ob različnih priložnostih, vključno z javnimi posvetovanji prek spleta. Izvedena je bila celovita analiza učinkov različnih predlaganih možnosti, in sicer ob upoštevanju njihovih ekonomskih, socialnih in okoljskih vplivov, prav tako pa tudi načel subsidiarnosti in sorazmernosti.

3.2. Ocena učinka

Ocena učinka je jasno pokazala, da je revizija EPBD primeren ukrep za doseganje ciljev politike EU. Sedanja direktiva bo izhodišče za oblikovanje „ogrodja“. Vendar je treba poudariti, da je rešitev v integrirani kombinaciji instrumentov politike. Tako so kot dopolnitev pri izvajanju direktive potrebni drugi neregulativni instrumenti, čeprav sami po sebi niso zadostni. Prizadevanja za zagotavljanje več informacij, usposabljanje strokovnjakov in dogovore o prostovoljnih ukrepih je treba zato nadaljevati in nadalje razvijati. Poleg tega so potrebna prizadevanja za določanje finančnih in fiskalnih spodbud na pravi ravni, da bi spodbudili učinkovito uporabo virov.

Zaključek ocene učinka je bil, da se je treba več vidikov EPBD lotiti na dva načina. Najprej je treba pojasniti dvoumno besedilo. Predlagana je bila tudi uporaba prenovitve (namesto spremembe). Drugič, treba je okrepiti glavne stebre (zahteve glede energijske učinkovitosti za nove stavbe in pri večji prenovi obstoječih stavb, energetske izkaznice in pregled ogrevalnih in klimatskih sistemov) sedanje direktive. Možnosti, ki se analizirajo znotraj vsakega stebra, vključujejo kombinacijo instrumentov politike ter neregulativne alternativne možnosti. Dovolile bi, da se potencial sedanje EPBD v celoti izkoristi in da se njen učinek razširi.

Minimalni skupni učinek možnosti, ki so opredeljene kot najbolj koristne in so zato vključene v ta predlog prenovitve ter jih je mogoče kvantificirati, je precejšen:

- 60–80 Mtoe/leto energijskih prihrankov do leta 2020, tj. zmanjšanje za 5–6 % končne energije EU leta 2020;

- 160–210 Mt/leto prihrankov CO2 do leta 2020, tj. 4–5 % skupnih emisij CO2 v EU leta 2020;

- 280 000 (do 450 000) potencialnih novih delovnih mest do leta 2020, v glavnem v gradbenem sektorju, energetski certifikatorji, revizorji in inšpektorji ogrevalnih in klimatskih sistemov. Nova delovna mesta bi spodbudila tudi potreba po proizvodih, sestavnih delih in materialih, ki se uporabijo ali vgradijo za večjo učinkovitost stavb (to ni bilo kvantificirano v oceni učinka).

Zahteve glede naložb in upravni stroški so precej nizki v primerjavi s koristmi in dobički. Odstranitev praga 1000 m2 iz člena 6 sedanje EPBD bi povzročilo dodatne kapitalne naložbe v višini 8 milijard EUR/leto, ampak tudi 25 milijard EUR/leto prihrankov stroškov energije do leta 2020, kar pomeni tudi znatne negativne stroške zmanjšanja emisij CO2. Ti izračuni so bili narejeni na podlagi konzervativnih ocen naftnih cen.

Zahteve glede naložb niso enako razporejene med državljani EU, kar pomeni, da bodo imeli tisti, ki izvajajo večjo prenovo svojih stavb ali so udeleženi pri transakcijah z nepremičninami, dodatne stroške. Vendar bodo te začetne naložbe z visokimi cenami energije ustvarile velike dobičke in zmanjšale energetski proračun. To bo imelo pozitivne neposredne in posredne učinke za celotno gospodarstvo.

Skupne koristi za družbo zaradi zmanjšanja porabe energije in s tem povezanih manjših emisij CO2 in manjše odvisnosti od uvoza energije, ustvarjanja delovnih mest ter pozitivnih učinkov na zdravje in produktivnost dela več kot presegajo stroške analiziranih ukrepov. Naložbe za prihranke energije, ki se izplačajo tako, da postane uporaba primarne energije učinkovita, tudi povečujejo blaginjo.

Kljub temu so nekatere zahteve lahko breme za nekatera gospodinjstva z nizkimi prihodki. Izboljšanje kakovosti stavb je pomemben način za doseganje dolgoročnih rešitev težav visokega energetskega proračuna in za boljšo kakovost življenja, drugi ukrepi, ki so na voljo državam članicam, pa bi se morali uporabiti za pomoč tistim, ki potrebujejo takšno podporo. Revidirana direktiva podpira orodje za ciljno financiranje. Zagotavlja osnovo za povezavo med izboljšanjem energijske učinkovitosti iz priporočil energetske izkaznice in finančnimi spodbudami.

Objavljen dokument o oceni učinka in njegove priloge zagotavljajo podrobne informacije o različnih preučenih možnostih in njihovem učinku ter metodološki pristop za njihovo ocenjevanje.

4. PRORAčUNSKE POSLEDICE

Organi držav članic so v svojih odgovorih na vprašalnik, ki ga je za revizijo pripravila Komisija, ocenili, da proračunske posledice, ki izhajajo iz direktive, niso prevelike. Poleg tega je upravni učinek skromen. Zmanjšanje porabe neproduktivne primarne energije v stavbnem sektorju bo povzročilo manjše izdatke gospodinjstev, podjetij in javnih organov pri upravljanju in uporabi teh stavb. Monetarne in ekonomske koristi bodo višje od dodatnih stroškov izvajanja naložb za prihranek energije. Upravni stroški in zahtevane naložbe so podrobno obravnavani v dokumentu o oceni učinka. Za proračun Skupnosti ni bilo znatnih stroškov.

Večje zahteve bi povečale delovno obremenitev Komisije in bi zahtevale dodatno osebje (približno tri polno zaposlene uradnike).

5. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

5.1. Povzetek predlaganih ukrepov

V predlogu so ohranjeni cilji in glavna načela sedanje EPBD, prav tako je tudi vloga držav članic pri določanju konkretnih zahtev enaka kot v sedanji EPBD. Upravna bremena so minimalna in takšna, da je mogoče doseči maksimalni učinek. Ključnega pomena je, da se sedanja EPBD izvaja pravilno in pravočasno. Ta predlog ne sme biti izgovor za zamude pri izvajanju sedanje direktive. Predlog pojasnjuje, krepi in širi področje uporabe določb sedanje EPBD, in sicer tako da:

- uvaja pojasnitev besedila nekaterih določb;

- razširja področje uporabe določbe, ki od držav članic zahteva, da določijo minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti, ko je treba izvesti večjo prenovo;

- okrepi določbe o energetskih izkaznicah, preglede ogrevalnih in klimatskih sistemov, zahteve glede energijske učinkovitosti, informacije ter neodvisno strokovno osebje;

- zagotovi državam članicam in zainteresiranim stranem instrument za izračun primerjave, ki omogoča primerjavo med zahtevami glede minimalne energijske učinkovitosti, določenimi na nacionalni/regionalni ravni, in stroškovno optimalnimi ravnmi;

- spodbuja države članice, da razvijejo okvire za večjo sprejemljivost trga za stavbe, pri katerih so poraba energije in emisije ogljikovega dioksida nizke ali enake nič;

- spodbuja aktivnejšo udeležbo javnega sektorja za zagotavljanje vodilnega zgleda.

5.2. Pravna podlaga

Energijska učinkovitost stavb ima pomembno mesto v okoljski politiki Skupnosti. Sedanja EPBD zato temelji na členu 175(1) Pogodbe ES. To ostaja nespremenjeno.

5.3. Pravica EU do ukrepanja, subsidiarnost in sorazmernost

Instrumenti za energijsko učinkovitost, ki so sprejeti na ravni EU, odražajo čedalje večji pomen energije kot političnega in gospodarskega izziva, ter njeno tesno povezanost s področji politike, kot so zanesljiva oskrba z energijo, podnebne spremembe, trajnost, okolje, notranji trg in gospodarski razvoj.

Gradbeni sektor je odgovoren za okoli polovico emisij CO2, ki niso zajete v sistemu za trgovanje z emisijami in ima znaten potencial za zmanjšanje CO2 pri negativnih ali nizkih stroških znižanja. Značilnosti gradbenega sektorja omejujejo stopnjo povečanja energijske učinkovitosti. Gradbeni proizvodi, naprave in storitve v zvezi s stavbami so pomemben del notranjega trga EU. Če ne bo zagotovljeno, da so tržni pogoji na ravni EU trdno določeni in dolgoročni, se podjetja verjetno ne bodo hitro odzvala na čedalje večje povpraševanje po energetsko učinkovitih storitvah. Poleg tega bodo z vse večjo mobilnostjo delavcev in naraščanjem števila podjetij, ki poslujejo v EU, ukrepi za ustvarjanje bolj primerljivih nacionalnih regulativnih pogojev zmanjšali upravno breme in povečali možnosti za izboljšanje produktivnosti.

Države članice do zdaj ciljev glede energijske učinkovitosti niso mogle v zadostni meri doseči same, zato je potrebno ukrepanje na ravni Skupnosti za olajšanje in podporo sprejemu dejavnosti na nacionalni ravni. Glavni elementi sedanje EPBD so že bili preučeni v okviru načel subsidiranosti in sorazmernosti, praksa pa je pokazala primernost pristopa. V predlaganem besedilu sta bili upoštevani obe načeli. Poudarek je na oblikovanju skupnega pristopa, ki nudi podlago za skladne mehanizme, ki se medsebojno krepijo, namenjene izboljšanju energijske učinkovitosti, medtem ko države članice ohranijo nadzor nad določanjem posameznih zahtev in načinov za njihovo izvajanje.

5.4. Izbira instrumentov

Prenovitev direktive o energetski učinkovitosti stavb je del strategije Komisije o bolje oblikovanih predpisih, zlasti akcijskega načrta „Poenostavitev in izboljšanje regulativnega okolja“[9]. Predlaga se uporaba tehnike prenovitve, saj izboljšuje berljivost in olajša razumevanje.

6. VSEBINA PREDLOGA

Besedilo vsebuje veliko sprememb, in sicer prilagoditve, pojasnila in manjše popravke besedila ter vključitev novih določb. Slednje so opisane v nadaljevanju.

Preambula

Nekatere uvodne izjave so posodobljene ali prilagojene.

Člen 1: Vsebina

Vključen je sklic, ki navaja nove zahteve glede: (i) nacionalnih načrtov za povečanje števila stavb, pri katerih so emisije CO2 in poraba primarne energije nizke ali enake nič ter (ii) neodvisnih nadzornih sistemov za energetske izkaznice ter poročila o pregledu.

Člen 2: Opredelitve

Vključena so pojasnila več terminov in dodane nove opredelitve pojmov, kjer je to potrebno.

Člen 3: Sprejetje metodologije

Besedilo je prilagojeno in tehnične podrobnosti, ki jih vsebuje, so prestavljene v Prilogo I.

Člen 4: Določitev minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti

Sedanje zahteve glede energijske učinkovitosti, kakor so jih določile države članice, se glede na raven ambicij zelo razlikujejo, pri čemer so nekatere med njimi zelo oddaljene od stroškovno optimalnih ravni. To pomeni, da možnost za izboljšanje energijske učinkovitosti stavb na ekonomičen način in znižanje prihodnjega energetskega proračuna pri številnih izgradnjah in večjih prenovah ostaja ta neizkoriščena.

Besedilo je bilo spremenjeno za zagotovitev, da se minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti stavb, kakor so jih določile države članice, postopoma približajo stroškovno optimalnim ravnem. Predlagan je bil štiri-stopenjski pristop:

1. Države članice morajo določiti svoje zahteve z uporabo lastne metodologije za izračun, da bi dosegle določene stroškovno optimalne ravni;

2. Komisija bo oblikovala primerjalno metodologijo, države članice pa jo bodo morale uporabljati samo za namene primerjave ter bodo poročale o rezultatih, kakor je opisano v členu 5 v nadaljevanju;

3. Države članice od 30. junija 2014 ne bodo več zagotavljale spodbud za izgradnjo ali prenovo stavb, ki ne izpolnjujejo minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti, ki pripeljejo do rezultatov primerjalnega izračuna iz člena 5;

4. Države članice od 30. junija 2017 naprej pri pregledu minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti zagotovijo, da te zahteve pripeljejo do rezultatov izračuna iz člena 5(2).

Člen 5: Izračun stroškovno optimalnih ravni minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti

Zgoraj navedeno primerjalno metodologijo bi sestavljala metodologija za izračun, ki jo pripravi Komisija in ki bi pri spremenljivkah upoštevala stroškovno optimalna merila (kot so stroški naložb, operativni stroški in stroški vzdrževanja, vključno s stroški energije). Države članice bi morale uporabljati to metodologijo za izračun stroškovno optimalnih zahtev ob uporabi spremenljivk, ki jih same določijo. Rezultate bi bilo nato treba primerjati z dejanskimi zahtevami v državi članici ter tako jasno pokazati, kako blizu so nacionalne zahteve stroškovno optimalnim ravnem.

Države članice poročajo Komisiji o določenih spremenljivkah, rezultatih primerjalnega izračuna in primerjavi z zahtevami, ta pa bo objavila poročila o napredku.

Člen 6: Nove stavbe

Obveznost preučitve alternativnih sistemov za nove stavbe je razširjena na vse stavbe. To povečuje področje uporabe EPBD in podpira cilje EU glede obnovljive energije.

Čeprav ni navedeno, je izvajanje določb o ocenjevanju alternativnih sistemov v skladu z zahtevami iz Direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (COM(2008) 19 konč.).

Dodan je člen 6(2) za zagotavljanje, da je analiza alternativnih sistemov dejansko izvedena, in sicer na pregleden način.

Člen 7: Obstoječe stavbe

Prag 1000 m2 za izpolnjevanje minimalnih nacionalnih/regionalnih zahtev glede energijske učinkovitosti pri večji prenovi stavb se črta. Ta prag v sedanji EPBD izključuje 72 % stavb, ki razpolagajo z znatnim, stroškovno učinkovitim potencialom za stroškovno učinkovite prihranke energije. Brez dvoma je najboljši trenutek za uvedbo ukrepov energijske učinkovitosti pri večji prenovi stavbe (približno vsakih 25–40 let). Dodatne potrebe glede naložb takrat niso visoke in zaradi prihrankov energije se odplačajo v življenjski dobi ukrepov.

Opredelitev „večje prenove“ se obdrži in okrepi, tako da se prestavi iz preambule v člen 2. Zato morajo naložbe znašati več kot 25 % vrednosti vseh stavb (brez zemljišča), tj. aktuarska vrednost, ali pa se pri več kot 25 % ovoja stavbe prenovi konstrukcija.

Člen 8: Tehnični stavbni sistemi in obstoječe stavbe

Vključene so zahteve za države članice, da določijo minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti za namestitev novih ali nadomestitev obstoječih tehničnih stavbnih sistemov ali njihovo večjo rekonstrukcijo. Morajo biti skladne z veljavno zakonodajo za proizvode, ki sestavljajo ta sistem, in temeljiti na pravilni namestitvi sestavnih delov sistema ter njihovi primerni prilagoditvi in velikosti. Cilj je zagotoviti boljšo učinkovitost celotnega sistema. To je potrebno, ker v primeru, če posamezni elementi sistema niso dobro nameščeni ali prilagojeni, kljub temu da so zelo učinkoviti, učinkovitost celotnega sistema morda ni visoka.

Člen 9: Stavbe, pri katerih so emisije ogljikovega dioksida in poraba primarne energije nizke ali enake nič

Države članice morajo dejavno podpirati večjo sprejemljivost trga za takšne stavbe, tako da pripravljajo nacionalne načrte z jasnimi opredelitvami in cilji za njihov sprejem. Države članice bi morale pokazati vodilno vlogo javnih organov pri določanju posebnih ciljev za stavbe, ki jih uporabljajo. Komisija na podlagi informacij držav članic oblikuje splošna načela za opredelitev takšnih stavb. Komisija bo poročala o napredku držav članic, na tej podlagi pripravila strategijo in po potrebi nadaljnje ukrepe.

Člen 10: Energetske izkaznice

Vloga priporočil iz izkaznice je okrepljena in pojasnjena, ko je poudarjeno, da so nepogrešljiv del izkaznice in ko so vključene določbe o informacijah, ki jih vsebujejo.

Člen 11: Izdajanje energetskih izkaznic

Zahteve glede določbe iz izkaznice so preoblikovane, da se izkaznice zagotovijo vedno, ko pride do transakcije z nepremičninami in je morebitni kupec ali najemnik zgodaj obveščen o energijski učinkovitosti stavbe (ali njenih delov) (tj. v oglasih o prodaji/najemu).

Uvedena je zahteva, da je – če skupno uporabno tlorisno površino nad 250 m2 stavbe uporabljajo javni organi – treba izdati izkaznico do 31. decembra 2010.

Člen 12: Prikaz energetskih izkaznic

Področje uporabe obveznosti, da je treba prikazati izkaznico, je razširjeno: tj. če je skupna uporabna tlorisna površina stavbe, ki jo uporabljajo javni organi ali v kateri se pogosto zadržuje javnost, večja od 250 m2, je izkaznica navedena na vidnem mestu in jasno opazna javnosti. V slednjem primeru velja zahteva samo, če je izkaznica že na voljo.

Člen 13: Pregled ogrevalnih sistemov

Pojasnjena je pogostnost pregledov, da se poudari pomen sorazmernosti med stroški pregleda in pričakovanimi prihranki energije (koristmi), ki jih spodbudi pregled.

Uvedena je zahteva za neodvisen nadzorni sistem za poročila o pregledu, tj. preverjanje kakovosti z naključnim pregledom vzorcev.

Člen 14: Pregled klimatskih sistemov

Podobno kot člen 13, pojasnitev pogostnosti pregledov.

Člen 15: Poročila o pregledu ogrevalnih in klimatskih sistemov

Uvedena je zahteva, da je treba poročilo o pregledu predložiti lastniku ali najemniku stavbe, da sta ustrezno obveščena o rezultatih pregleda in priporočilih za izboljšanje stroškovne učinkovitosti.

Člen 16: Neodvisni strokovnjaki

Dodana je zahteva, da je treba pri akreditacijskem postopku upoštevati operativne in tehnične sposobnosti strokovnjakov, ki opravljajo certifikacijo in preglede, ter njihovo sposobnost za neodvisno izvajanje storitev.

Nekatere države članice sedaj omejujejo akreditacijo strokovnjakov na posebne profesionalne skupine ali podjetja, kar ne jamči njihove sposobnosti in preprečuje drugim usposobljenim strokovnjakom, npr. podjetjem za energetske storitve in energetskim agencijam, vstop na trg, kar omejuje konkurenco.

Člen 17: Neodvisni nadzorni sistem

Uvedena je zahteva za neodvisen nadzorni sistem za energetske izkaznice ter poročila o pregledu ogrevalnih in klimatskih sistemov, tj. s preverjanjem kakovosti z naključnim pregledom vzorcev.

Izkaznice in poročilo o pregledu se po potrebi registrirajo.

Člen 18: Pregled

Posodobljeno.

Člen 19: Informacije

Države članice morajo lastnikom ali najemnikom stavbe zagotoviti informacije o energetskih izkaznicah in pregledu ogrevalnih in klimatskih sistemov. Med izvajanjem sedanje direktive je postalo jasno, da se prebivalstvo vedno ne zaveda svoje vloge in dodane vrednosti. Če to ni razumljivo in se obravnava samo kot dodatna upravna zahteva, potencialni pozitivni učinek ne bo dosežen. Zato države članice začnejo obširne informacijske kampanje.

Člen 20: Prilagoditev Priloge I tehničnemu napredku

Prilagojeno.

Člen 21: Odbor

Spremenjeno v skladu s prilagoditvami regulativnega postopka s pregledom.

Člen 22: Sankcije

Države članice morajo določiti in izvajati pravila, ki se uporabljajo kot odziv na kršitve nacionalnih določb, ki so bile sprejete v skladu z EPBD. Kazen je lahko odvisna od porabe energije, energetskih potreb cerificirane stavbe/nazivne toplotne moči pregledanega ogrevalnega/klimatskega sistema.

Besedilo je podobno členu 20 (Kazni) Direktive 2005/32/ES.

Člen 23: Prenos

Datumi za prenos se prilagodijo, tako da imajo države članice dovolj časa za prenos (31. december 2010) in polno izvajanje (31. januar 2012) revidiranih/novih določb. Da bi okrepili pomembno vlogo javnega sektorja, ki služi kot zgled, je rok za izvajanje določbe za javne organe krajši (31. december 2010).

Člen 24: Razveljavitev

Vključeno zaradi razlikovanja med določbami sedanje EPBD in njene prenovitve.

Člen 25: Začetek veljavnosti

Prilagojeno.

Člen 26

Brez sprememb.

Priloga I

Pomembno je, da se oceni realni učinek obratovanja stavbe na skupno porabo energije in na okolje, zato pa se uporabita indikator primarne energije in emisij CO2.

Za oceno se uporabijo letni podatki o energijski učinkovitosti, tako da je poudarjen pomen različne porabe energije med letom in je bolje vključena potreba po hlajenju.

Naveden je bil sklic na evropske standarde za podpiranje uskladitve metodologij za izračun minimalnih nacionalnih/regionalnih zahtev glede energijske učinkovitosti.

Priloga II

V njej je naveden opis neodvisnih nadzornih sistemov za energetske izkaznice in poročila o pregledu.

Priloga III

Dodano v skladu z zahtevo iz člena 23.

Priloga IV

Korelacijska tabela.

ê 2002/91

2008/0223 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o energetski učinkovitosti stavb

(prenovitev)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[10],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[11],

ob upoštevanju postopka, določenega v členu 251 Pogodbe[12],

ob upoštevanju naslednjega:

ò novo

(1) Direktiva 2002/91/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o energetski učinkovitosti stavb[13] je bila spremenjena[14]. Ker so potrebne nadaljnje vsebinske spremembe, jo je treba zaradi jasnosti prenoviti.

ê 2002/91 uvodna izjava 1 (prilagojeno)

(1) Člen 6 Pogodbe zahteva, da so zahteve glede varstva okolja vključene v opredelitvi in izvajanju politik in ukrepov Skupnosti.

ê 2002/91 uvodna izjava 2

(2) Med naravne vire, na katerih preudarno in racionalno porabo opozarja člen 174 Pogodbe, so vključeni naftni derivati, zemeljski plin in trdna goriva, ki so bistveni viri energije in tudi najpomembnejši viri emisij ogljikovega dioksida.

ê 2002/91 uvodna izjava 3

Večanje energijske učinkovitosti je pomemben del sklopa politik in ukrepov, ki so potrebni za uskladitev s Kjotskim protokolom, in morajo biti vključeno v katerikoli sklop politik zaradi izpolnjevanja nadaljnjih obvez.

ò novo

(3) Zmanjšanje porabe energije v stavbnem sektorju predstavlja pomemben del ukrepov, potrebnih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in uskladitev s Kjotskim protokolom k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja ter z nadaljnjimi evropskimi in mednarodnimi zavezami za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov po letu 2012. Poleg tega ima pomembno vlogo pri spodbujanju zanesljive oskrbe z energijo, tehnološkega razvoja ter pri zagotavljanju možnosti za zaposlitev in regionalni razvoj, zlasti na podeželju.

ê 2002/91 uvodna izjava 4

(4) Uravnavanje povpraševanja po energiji je pomembno orodje, ki Skupnosti omogoča, da vpliva na svetovni energetski trg in s tem na srednjeročno in dolgoročno zanesljivost oskrbe z energijo.

ê 2002/91 uvodna izjava 5 (prilagojeno)

ð novo

(5) V svojih sklepih z dne 30. maja 2000 in 5. decembra 2000 je Svet potrdil akcijski načrt Komisije za energijsko učinkovitost in zahteval posebne ukrepe na področju stavb.

ò novo

(5) Evropski svet je marca 2007 poudaril, da je treba v Skupnosti povečati energijsko učinkovitost, da bi do leta 2020 dosegli cilj zmanjšanja porabe energije Skupnosti za 20 %, ter pozval k natančnemu in hitremu izvajanju prednostnih nalog iz Sporočila Komisije „Akcijski načrt za energetsko učinkovitost: uresničitev možnosti“[15]. V tem akcijskem načrtu je opredeljen znaten potencial za stroškovno učinkovite prihranke energije v stavbnem sektorju. Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 31. januarja 2008 pozval k okrepitvi določb iz Direktive 2002/91/ES.

ê 2002/91 uvodna izjava 6 (prilagojeno)

(6) Stanovanjski in terciarni sektor, katerih največji del predstavljajo stavbe, obsegata več kot √ približno Õ 40 % končne porabe energije v Skupnosti. Ta se povečuje, kar pomeni, da se bo zaradi takšnega trenda nedvomno povečala njuna poraba energije in s tem tudi emisije ogljikovega dioksida.

ê 2002/91 uvodna izjava 7 (prilagojeno)

(7) Kazati se že začenjajo nekatere pomembne koristi Direktive Sveta št. 93/76/EGS z dne 13. septembra 1993 o omejitvi emisij ogljikovega dioksida z izboljšanjem učinkovite rabe energije (SAVE) [5], ki od držav članic zahteva, da na področju stavb razvijajo, izvajajo in poročajo o programih energijske učinkovitosti. Vendar pa je potreben dopolnilni pravni instrument, ki bo √ Potrebno je Õ določilti konkretne ukrepe pri doseganju velikega neizkoriščenega potenciala energijskih prihrankov √ pri stavbah Õ in zmanjšanju velikih razlik med rezultati držav članic na tem področju.

ê 2002/91 uvodna izjava 8

(8) Direktiva Sveta št. 89/106/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic, ki se nanašajo na gradbene proizvode [6] zahteva, da so gradbeni objekti in njihove ogrevalne, hladilne in prezračevalne naprave projektirane in izvedene tako, da bo glede na klimatske razmere lokacije in udobje stanovalcev poraba energije, potrebna za njihovo uporabo, nizka.

ê 2002/91 uvodna izjava 9 (prilagojeno)

ð novo

(8) Ukrepi za nadaljnje izboljšanje energijske učinkovitosti stavb morajo upoštevati klimatske in lokalne pogoje ter notranjo klimo in stroškovno učinkovitost. √ Ti ukrepi ne smejo vplivati Õ Ne smejo biti v nasprotju z na drugeimi bistvenimi zahteveami glede stavb, kot so dostopnost, varčnost ð varnost ï in namen uporabe stavbe.

ê 2002/91 uvodna izjava 10 (prilagojeno)

ð novo

(9) Energijsko učinkovitost stavb je treba izračunati po metodologiji, ki se na √ nacionalni in Õ regionalni ravni lahko razlikuje in ki poleg toplotnihe √ značilnosti Õ izolacije vključuje druge dejavnike, ki imajo vse pomembnejšo vlogo, kot so ogrevalne in klimatske naprave, uporaba obnovljivih virov energije √, pasivni ogrevalni in hladilni elementi, osenčenje, kakovost zraka v prostoru, primerna naravna svetloba Õ ter zasnova stavbe. √ Metodologija za izračun energijske učinkovitosti ne sme temeljiti samo na obdobju, ko je potrebno ogrevanje, ampak mora zajemati letno energijsko učinkovitost stavbe. Õ

ê2002/91 uvodna izjava 22 (prilagojeno)

ð novo

(10) √ Države članice morajo določiti minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti stavb. Zahteve morajo biti določene tako, da bi bilo doseženo stroškovno optimalno ravnotežje med zadevnimi naložbami in prihranjenimi stroški energije med življenjskim ciklom stavbe. Õ Poskrbeti je treba, da se omogoči hitro prilagajanje metodologije izračunov in da imajo države članice glede na tehnični napredek, med drugim v zvezi z izolacijskimi lastnostmi (ali kakovostjo) gradbenih materialov, in glede na prihodnji razvoj standardizacije možnost redno preverjati √ svoje Õ minimalne zahteve √ glede Õ na področju energijske učinkovitosti stavb.

ò novo

(11) Ta direktiva ne posega v člena 87 in 88 Pogodbe. Zato si pojma spodbude iz te direktive ne bi smeli razlagati na način, kot da vključuje državno pomoč.

ò novo

(12) Komisija mora določiti primerjalno metodologijo za izračun stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti. Države članice morajo uporabiti to primerjalno metodologijo za primerjavo rezultatov s sprejetimi minimalnimi zahtevami glede energijske učinkovitosti. O rezultatih te primerjave in uporabljenih podatkih, na podlagi katerih so bili doseženi, je treba redno poročati Komisiji. Ta poročila morajo Komisiji omogočiti, da oceni napredek držav članic pri doseganju stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti in da o njem poroča. Po prehodnem obdobju morajo države članice uporabiti to primerjalno metodologijo pri pregledu minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti.

ê 2002/91 uvodna izjava 12 (prilagojeno)

ð novo

(13) Stavbe bodo vplivajole na dolgoročno porabo energije. Zato morajo nove stavbe izpolnjevati minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti, prilagojene lokalnim klimatskim razmeram. Najboljša praksa mora biti v tem primeru prilagojena optimalni uporabi dejavnikov, pomembnih za povečanje energijske učinkovitosti. Ker se običajno ne raziščejo vse možnosti za uporabo alternativnih sistemov oskrbe z energijo, je treba upoštevati tehnično, okoljsko in ekonomsko izvedljivost alternativnih sistemov oskrbe ð , ne glede na velikost stavb. ï ; to lahko naredi država članica z enkratno študijo, rezultat katere je seznam ukrepov za smotrno ravnanje z energijo glede na povprečne lokalne tržne pogoje in ob upoštevanju kriterijev stroškovne učinkovitosti. Pred začetkom gradnje se lahko zahtevajo posebne študije, če se ukrep ali ukrepi smatrajo za izvedljive.

ê 2002/91 uvodna izjava 13 (prilagojeno)

ð novo

(14) Večje prenove obstoječih stavb ð, ne glede na njihovo velikost, ï nad določeno velikostjo je treba obravnavati kot √ nudijo Õ priložnost za sprejetje stroškovno učinkovitih ukrepov za izboljšanje energijske učinkovitosti. Večje prenove so tiste, pri katerih so skupni stroški prenove ogrodja stavbe in/ali energetskih inštalacij, kot so: ogrevanje, oskrba s toplo vodo, klimatizacija, prezračevanje in razsvetljava, večji od 25 % vrednosti stavbe brez vrednosti zemljišča, na katerem ta stoji, ali tiste, pri katerih se prenavlja več kot 25 % ogrodja stavbe. ð Zaradi stroškovne učinkovitosti bi moralo biti mogoče omejiti minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti na tiste prenovljene dele, ki so najpomembnejši za energijsko učinkovitost stavbe. ï

ê 2002/91 uvodna izjava 11

(11) Komisija namerava, tudi ob upoštevanju klimatskih sistemov in razsvetljave, še naprej razvijati standarde, kot sta EN 832 in prEN 13790.

ò novo

(15) Potrebni so ukrepi za povečanje števila stavb, ki ne izpolnjujejo samo sedanjih minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti, ampak so še bolj energijsko učinkovite. Države članice morajo zato pripraviti nacionalne načrte za povečanje števila stavb, pri katerih so emisije ogljikovega dioksida in poraba primarne energije nizke ali enake nič, ter o njih redno poročati Komisiji.

ò novo

(16) Za manjšo obremenitev držav članic glede poročanja bi moralo biti omogočeno, da se poročila iz te direktive vključijo v akcijske načrte energetske učinkovitosti iz člena 14(2) Direktive 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS[16]. Javni sektor v posamezni državi članici bi moral biti vodilen na področju energijske učinkovitosti stavb in zato bi morali nacionalni načrti določiti bolj ambiciozne cilje za stavbe, ki jih uporabljajo javni organi.

ò novo

(17) Morebitni kupec in najemnik stavbe ali njenih delov morata z energetsko izkaznico stavbe dobiti pravilne informacije o energijski učinkovitosti stavbe ter praktični nasvet za njeno izboljšanje. Izkaznica mora poleg tega zagotoviti informacije o dejanskem vplivu ogrevanja in hlajenja na energetske potrebe stavbe, njeni porabi primarne energije in emisijah ogljikovega dioksida.

ê 2002/91 uvodna izjava 16 (prilagojeno)

ð novo

(18) Certifikacijski proces lahko podpirajo programi za olajšanje enakega dostopa do večje energijske učinkovitosti; le-ta bi temeljil na sporazumih med organizacijami interesnih skupin in organom, ki bi ga imenovale države članice; izvajala bi ga podjetja za energetske storitve, ki bi pristala na to, da se obvežejo izvajati opredeljene investicije. Sprejet sistem bi nadzorovale in spremljale države članice, ki bi pospeševale tudi uporabo sistemov spodbud. Izkaznica mora v kar največjem možnem obsegu opisovati dejansko energijsko učinkovitost stavbe in se lahko ustrezno revidira. Stavbe √, ki jih uporabljajo javni organi, Õ javne uprave in stavbe, v katerih se pogosto zadržuje javnost, ð lahko služijo kot ï morajo biti vzgled s tem, da √ kažejo Õ se pri njih upoštevanjeta okoljskegai in energetskegai vidika, in se zato morala zanje √ bi bilo treba za te stavbe Õ zahtevati redno energetsko certificiranje. Posredovanje teh informacij o energijski učinkovitosti javnosti je treba okrepiti z javnim prikazom teh energetskih izkaznic. Še več, prikaz uradno priporočenih notranjih temperatur skupaj z dejansko izmerjenimi bo ljudi odvračalo od napačne uporabe ogrevalnih, klimatskih in prezračevalnih sistemov. To bo prispevalo k izogibanju nepotrebne porabe energije in k ohranjanju prijetnih notranjih klimatske razmer (toplotno ugodje) glede na zunanjo temperaturo.

ê 2002/91 uvodna izjava 18

(19) V zadnjih letih smo v južnoevropskih državah priče porastu števila klimatskih sistemov. To povzroča znatne težave ob konicah porabe, kar povečuje stroške za električno energijo in moti energetsko ravnovesje v teh državah. Prednost bo treba dati strategijam, ki povečujejo energijsko učinkovitost stavb v poletnem obdobju. Zaradi tega bo treba še naprej razvijati pasivne hladilne tehnike, predvsem tiste, ki izboljšujejo notranje klimatske pogoje in mikroklimo okoli stavb.

ê 2002/91 uvodna izjava 14

(14) Izboljšanje celotne energijske učinkovitosti obstoječe stavbe ne pomeni nujno popolne prenove stavbe, ampak je lahko omejeno na tiste dele, ki so najpomembnejši za njeno energijsko učinkovitost in so stroškovno učinkoviti.

ê 2002/91 uvodna izjava 15 (prilagojeno)

(15) Zahteve v zvezi s prenovo obstoječih stavb ne smejo biti nezdružljive z namenom uporabe, kakovostjo ali značajem stavbe. Podana morala biti možnost, da se dodatni stroški, povezani s takšno prenovo, povrnejo z večjimi prihranki energije v razumnem času glede na pričakovano tehnično življenjsko dobo investicije.

ê 2002/91 uvodna izjava 17

(17) Države članice lahko za izboljšanje energijske učinkovitosti uporabljajo tudi druga sredstva/ukrepe, ki jih ta direktiva ne predvideva. Države članice morajo spodbujati dobro gospodarjenje z energijo ob upoštevanju intenzivnosti uporabe stavb.

ê 2002/91 uvodna izjava 19 (prilagojeno)

ð novo

(20) Redno ð pregledovanje ï vzdrževanje kotlov ð ogrevalnih ï in klimatskih sistemov s strani usposobljenega osebja prispeva skladno s tehničnimi specifikacijami k ohranjanju njihove pravilne nastavitve in na ta način zagotavlja optimalno delovanje z okoljskega, varnostnega in energetskega vidika. Neodvisna ocena cCelotnie ogrevalnie ð in klimatski ï napeljave √ sistem Õ ð je treba med njegovim življenjskim ciklom in zlasti pred zamenjavo ali nadgradnjo neodvisno ocenjevati v rednih časovnih presledkih. ï je primerna, kadar bi lahko razmislili o zamenjavi na podlagi stroškovne učinkovitosti.

ê 2002/91 uvodna izjava 20

(20) Zaračunavanje stroškov ogrevanja, klimatizacije in tople vode stanovalcem stavb, izračunanih sorazmerno z dejansko porabo, lahko prispeva k varčevanju z energijo v stanovanjskem sektorju. Stanovalci morajo imeti možnost uravnavati svojo porabo toplote in tople vode, če so ti ukrepi stroškovno učinkoviti.

ê 2002/91 uvodna izjava 10 (prilagojeno)

ð novo

(21) Skupen pristop k temu procesu √ energetski izkaznici stavb in pregledovanju ogrevalnih in klimatskih sistemov Õ , ki ga izvajajo usposobljeni in/ali pooblaščeni strokovnjaki, katerih neodvisnost je treba zagotoviti na podlagi objektivnih kriterijev, bo prispeval k enakim pogojem v zvezi s prizadevanji držav članic glede varčevanja z energijo v stavbah in bo morebitnim lastnikom ali uporabnikom omogočil preglednost glede energijske učinkovitosti na nepremičninskem trgu Skupnosti. ð Da bi zagotovili kakovost energetskih izkaznic ter pregleda ogrevalnih in klimatskih sistemov v Skupnosti, bi moral biti v vsaki državi članici vzpostavljen neodvisen nadzorni mehanizem. ï

ê 2002/91 uvodna izjava 23

(22) Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, je treba sprejeti skladno s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[17].

ò novo

(23) Komisiji je zlasti treba podeliti pooblastila, da prilagodi nekatere dele splošnega okvira iz Priloge I tehničnemu napredku, uvede metodologije za izračun stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti in določi splošna načela za opredelitev stavb, pri katerih so emisije ogljikovega dioksida in poraba primarne energije nizke ali enake nič. Ker so navedeni ukrepi splošnega področja uporabe in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, morajo biti sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

ê 2002/91 uvodna izjava 21 (prilagojeno)

ð novo

(24) ð Ker ciljev večje energijske učinkovitosti stavb zaradi zapletenosti stavbnega sektorja in nesposobnosti nacionalnih stanovanjskih trgov, da se ustrezno spopadejo z izzivi energijske učinkovitosti, države članice ne morejo zadovoljivo doseči same ter jih zaradi obsega in učinkov ukrepa laže doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe ï Sskladno z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti, določenima v členu 5 Pogodbe., je treba splošna načela, ki bi predvidevajo sistem zahtev glede energijske učinkovitosti in njihove cilje, uvesti na ravni Skupnosti, podrobno izvajanje pa je treba prepustiti državam članicam, kar vsaki omogoča, da izbere režim, ki najbolje ustreza njenim posebnim razmeram. √ V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena Õ ta dDirektiva se omejuje na minimum, ki je potreben za doseganje teh ciljev, in ne presega tega, kar je za to potrebno √ za dosego navedenih ciljev Õ .

ò novo

(25) Obveznost prenosa te direktive v nacionalno zakonodajo mora biti omejena na tiste določbe, ki so bile vsebinsko spremenjene v primerjavi s prejšnjo direktivo. Obveznost prenosa nespremenjenih določb je določena s prejšnjo direktivo.

(26) Ta direktiva ne sme posegati v obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos v nacionalno zakonodajo in izvajanje direktive, ki so določeni v Delu B Priloge III.

ê 2002/91 (prilagojeno)

ð novo

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1 Cilj √ Vsebina Õ

Cilj teTa direktivae je ob upoštevanju zunanjih klimatskih in lokalnih pogojev ter notranjih klimatskih zahtev in stroškovne učinkovitosti spodbujati izboljšanje energijske učinkovitosti stavb v Skupnosti.

Ta direktiva določa zahteve v zvezi z:

(a) splošnim okvirom metodologije izračunavanja integrirane energijske učinkovitosti stavb √ in njihovih delov Õ;

(b) uporabo minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti novih stavb √ in njihovih delov Õ;

(c) uporabo minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti velikih obstoječih stavb √ in njihovih delov Õ , na katerih potekajo velika prenovitvena dela;

ò novo

(d) nacionalnimi načrti za povečanje števila stavb, pri katerih so emisije ogljikovega dioksida in poraba primarne energije nizke ali enake nič;

ê 2002/91 (prilagojeno)

ð novo

(d)(e) energetskim certificiranjem stavb √ ali njihovih delov; Õ in

(e)(f) rednimi pregledi kotlov ð ogrevalnih ï in klimatskih sistemov v stavbah ter oceno ogrevalnih sistemov, v katerih so kotli starejši od 15 let.;

ò novo

(g) neodvisnimi nadzornimi sistemi za energetske izkaznice in poročila o pregledu.

ê 2002/91 (prilagojeno)

ð novo

Člen 2 Opredelitve

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(1) „stavba“: √ pomeni Õ kritoa konstrukcijoa s stenami, v kateri se uporablja energija za zagotavljanje notranjih klimatskih pogojev; stavba se lahko nanaša na stavbo kot celoto ali njene dele, ki so bili projektirani ali spremenjeni za ločeno uporabo;

ò novo

(2) „tehnični stavbni sistem“ pomeni tehnično opremo za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, toplo vodo, proizvodnjo svetlobe in elektrike ali kombinacijo le teh.

ê 2002/91 (prilagojeno)

ð novo

(2)(3) „energijska učinkovitost stavbe“: √ pomeni Õ ð izračunano ali izmerjeno ï količinoa dejansko porabljene ali ocenjene energije ð , potrebno ï za zadovoljevanje potreb ð po energiji ï , povezanih s standardno √ z običajno Õ uporabo stavbe, ki lahko med drugim vključuje √ energijo za Õ ogrevanje, gretje √ toplo Õ vodoe, hlajenje, prezračevanje in razsvetljavo.

ò novo

(4) „primarna energija“ pomeni obnovljivo in neobnovljivo energijo, ki ni bila pretvorjena ali spremenjena;

(5) „ovoj stavbe“ pomeni elemente stavbe, ki ločujejo njeno notranjost od zunanjega okolja, vključno z okni, stenami, temelji, kletno ploščo, stropom, streho in izolacijo;

(6) „večja prenova“ pomeni prenovo stavbe, kjer

(a) skupni stroški prenove ovoja stavbe ali tehničnih stavbnih sistemov presegajo 25 % vrednosti stavbe brez vrednosti zemljišča, na katerem ta stoji, ali

(b) se prenavlja več kot 25 % površine ovoja stavbe;

(7) „evropski standard“ pomeni standard, ki ga sprejme Evropski odbor za standardizacijo, Evropski odbor za elektrotehnično standardizacijo ali Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde, in je dostopen javnosti;

ê 2002/91 (prilagojeno)

ð novo

(3)(8) „energetska izkaznica stavbe“: √ pomeni Õ potrdilo, ki ga priznava država članica ali pravna oseba, ki jo ta določi, in ki vključuje √ v katerem je navedena Õ energijskao učinkovitost stavbe √ ali delov stavbe Õ, izračunanao po metodologiji na podlagi splošnega okvira, določenega v Prilogi √ , sprejeti v skladu s členom 3 Õ ;

ê 2002/91

(4) „SPTE“ istočasna pretvorba primarnih goriv v mehansko ali električno energijo in toploto, ki izpolnjuje določene kakovostne kriterije glede energijske učinkovitosti;

ò novo

(9) „soproizvodnja“ pomeni postopek istočasne proizvodnje toplote ter električne in/ali mehanske energije;

(10) „stroškovno optimalna raven“ pomeni najnižjo raven stroškov med življenskim ciklom stavbe, ki se določijo ob upoštevanju stroškov naložb, vzdrževanja in operativnih stroškov (vključno s stroški energije) ter zaslužkov od proizvedene energije in stroškov odstranjevanja, kjer je to primerno;

ê 2002/91 (prilagojeno)

ð novo

(5)(11) „klimatski sistem“: √ pomeni Õ kombinacijoa vseh komponent, potrebnih za zagotovitev takšne obdelave zraka ð v zaprtih prostorih ï √ , vključno z prezračevanjem Õ , pri kateri je temperatura regulirana ali se jo lahko zniža- možno v kombinaciji z regulacijo prezračevanja, vlažnosti in čistoče zraka;

(6)(12) „kotel“: √ pomeni Õ sklop telesa kotla in kurilne naprave, ki je namenjen prenosu √ pri zgorevanju sproščene Õ toplote na vodo ð tekočino ï ;

(7)(13) „nazivna izhodna moč (izražena v kW)“: √ pomeni Õ maksimalnoa toplotnoa moč √ , izraženo v kW Õ , za katero proizvajalec navede in zagotavlja, da jo je mogoče ob doseganju izkoristka, ki ga navede, doseči med neprekinjenim delovanjem;

(8)(14) „toplotna črpalka“: √ pomeni Õ napravoa ali sistem, ki pridobiva toploto pri nizki temperaturi iz zraka, vode ali zemlje in jo dobavlja stavbi.

Člen 3Sprejetje metodologije √ za izračun energijske učinkovitosti stavb Õ

ê PE-CO_S 3654/08 (2002/91 prilagojeno) (prilagojeno)

Države članice uporabljajo na nacionalni ali regionalni ravni na podlagi √ v skladu s Õ splošnimega okviroma, določenimega v Prilogi I k tej direktivi, metodologijo za izračun energijske učinkovitosti stavb. Komisija točko 1 in 2 Priloge prilagodi tehničnemu napredku, ob upoštevanju standardov ali norm iz nacionalne zakonodaje. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(2).

ê 2002/91 (prilagojeno)

ð novo

Ta metodologija je določena √ sprejeta Õ na nacionalni ali regionalni ravni.

Energijska učinkovitost stavb se izrazi na pregleden način in lahko vključuje indikator emisije CO2.

ê 2002/91 (prilagojeno)

ð novo

Člen 4 Določitev √ minimalnihÕ zahtev glede energijske učinkovitosti

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi na podlagi metodologije iz člena 3 zagotovijo določitev minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti stavb ð , da bi bile dosežene stroškovno optimalne ravni, ï √ in njihov izračun v skladu z metodologijo iz člena 3. Õ

Pri določanju zahtev lahko države članice razlikujejo med novimi in obstoječimi stavbami ter √ med Õ različnimi kategorijami stavb.

Te zahteve upoštevajo splošne notranje klimatske pogoje, da ne pride do možnih negativnih učinkov, kot je neustrezno prezračevanje, in lokalne pogoje ter namembnost in starost stavbe.

Te pogoje se ponovno pregleda v rednih časovnih presledkih, ki ne smejo biti √ niso Õ daljši od petih let, in √ se jih Õ z namenom upoštevanja tehničnega napredka na področju gradbeništva po potrebi posodobi.

2. Zahteve glede energijske učinkovitosti se uporabljajo skladno s členoma 5 in 6.

3.2. Države članice se lahko odločijo, da ne bodo določile ali uporabljale zahtev iz odstavka 1 za naslednje kategorije stavb:

(a) stavbe in spomenike, ki so uradno zaščitenei kot del zaščitenega okolja ali zaradi njihovega posebnega arhitektonskega ali zgodovinskega pomena, če bi izpolnjevanje √ minimalnih Õ zahtev √ glede energijske učinkovitosti Õ nesprejemljivo spremenilo njihov značaj ali izgled,;

(b) stavbe, ki se uporabljajo za obredne namene ali verske dejavnosti,;

(c) začasne objekte s predvidenim časom uporabe dveh let ali manj, industrijski kompleksi, delavnice in nestanovanjske kmetijske stavbe z majhno porabo energije ter nestanovanjske kmetijske stavbe, ki se uporabljajo v sektorju, zajetem v državnem sektorskem sporazumu o energetski učinkovitosti,;

(d) stanovanjske stavbe, namenjene za uporabo, krajšo od štirih mesecev na leto,;

(e) samostojne stavbe s celotno uporabno tlorisno površino, manjšo od 50 m2.

ò novo

3. Države članice od 30. junija 2014 naprej ne bodo več zagotavljale spodbud za izgradnjo ali prenovo stavb ali delov stavb, ki ne izpolnjujejo minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti, ki pripeljejo do rezultatov izračuna iz člena 5(2).

4. Države članice od 30. junija 2017 naprej pri pregledu minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti, določenih v skladu z odstavkom 1 tega člena, zagotovijo, da te zahteve pripeljejo do rezultatov izračuna iz člena 5(2).

ò novo

Člen 5

Izračun stroškovno optimalnih ravni minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti

1. Komisija do 31. decembra 2010 določi primerjalno metodologijo za izračun stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti stavb ali delov stavb. Pri primerjalni metodologija se razlikuje med novimi in obstoječimi stavbami ter različnimi kategorijami stavb.

Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembi nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 19(2).

2. Države članice izračunajo stroškovno optimalne ravni za minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti z uporabo primerjalne metodologije, določene v skladu z odstavkom 1, in ustreznih parametrov, kot so klimatske razmere, ter primerjajo rezultate tega izračuna z minimalnimi zahtevami glede energijske učinkovitosti, ki so jih določile.

Komisiji poročajo o vseh podatkih in predpostavkah, uporabljenih za te izračune, in o vseh rezultatih izračunov. Poročilo se lahko vključi v akcijske načrte o energijski učinkovitosti iz člena 14(2) Direktive 2006/32/ES. Države članice predložijo Komisiji ta poročila vsaka tri leta. Prvo poročilo se predloži najpozneje do 30. junija 2011.

3. Komisija objavi poročilo o napredku držav članic pri doseganju stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti.

ê 2002/91 (prilagojeno)

Člen 56 Nove stavbe

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da nove stavbe izpolnjujejo minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti iz √ , določene v skladu s Õ členoma 4.

Pri novih stavbah s celotno uporabno tlorisno površino nad 1000 m2 države članice zagotovijo, da se pred začetkom gradnje prouči in upošteva tehnično, okoljsko in ekonomsko izvedljivost √ naslednjih Õ alternativnih sistemov, kot so:

(a) decentralizirani sistemi oskrbe z energijo na podlagi obnovljivih virov energije,;

(b) CHP, √ soproizvodnja Õ ;

(c) daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo,;

(d) toplotne črpalke,. če so izpolnjeni določeni pogoji

ò novo

2. Države članice zagotovijo, da je analiza alternativnih sistemov iz odstavka 1 na pregleden način dokumentirana v vlogi za gradbeno dovoljenje ali za končno odobritev gradbenih del pri stavbi.

ê 2002/91 (prilagojeno)

Člen 67 Obstoječe stavbe

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se pri večji prenovi stavb s celotno uporabno tlorisno površino nad 1000 m2 njihova energijska učinkovitost, z namenom izpolnitve minimalnih zahtev √ glede energijske učinkovitosti Õ , če je to tehnično, funkcionalno in ekonomsko izvedljivo, izboljša. Države članice izpeljejo √ določijo Õ te minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti na podlagi zahtev glede energijske učinkovitosti stavb, ki so določene skladno s členom 4. Zahteve so lahko določene za prenovljeno stavbo kot celoto ali za prenovljene sisteme ali komponente, če so ti del prenovitvenih del, ki se izvajajo v omejenem obdobju, s prej omenjenim ciljem izboljšave celotne energijske učinkovitosti stavbe √ ali delov stavbe Õ.

ò novo

Člen 8

Tehnični stavbni sistemi

1. Države članice določijo minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti za tehnične stavbne sisteme, ki se namestijo v stavbe. Določijo se zahteve za nove tehnične stavbne sisteme in njihove dele, njihovo nadomestitev in rekonstrukcijo.

Zahteve zlasti zajemajo naslednje komponente:

(a) kotle ali druge kurilne naprave ogrevalnih sistemov;

(b) grelnike vode v sistemih tople vode;

(c) centralne klimatske naprave ali hladni generator v klimatskih sistemih.

2. Minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti, določene v skladu z odstavkom 1, so v skladu z veljavno zakonodajo za proizvode, ki sestavljajo sistem, in temeljijo na ustrezni namestitvi proizvodov, primerni prilagoditvi in nadzoru tehničnega stavbnega sistema. Te zahteve zlasti zagotavljajo, da je doseženo pravilno hidravlično ravnotežje sistemov za ogrevanje s toplo vodo, da je bila za namestitev uporabljena ustrezna velikost in vrsta proizvodov ob upoštevanju načrtovane uporabe tehničnih stavbnih sistemov.

Člen 9Stavbe, pri katerih so emisije ogljikovega dioksida in poraba primarne energije nizke ali enake nič

1. Države članice pripravijo nacionalne načrte za povečanje števila stavb, pri katerih so emisije ogljikovega dioksida in poraba primarne energije nizke ali enake nič. V njih bodo določeni cilji za minimalni odstotek, ki ga bodo te stavbe predstavljale leta 2020 glede na skupno število stavb in celotno uporabno tlorisno površino.

Ločeni cilji se določijo za:

(a) nove in prenovljene stanovanjske stavbe;

(b) nove in prenovljene nestanovanjske stavbe;

(c) stavbe, ki jih uporabljajo javni organi.

Države članice določijo cilje iz točke (c) ob upoštevanju vodilne vloge, ki bi jo morali imeti javni organi na področju energijske učinkovitosti stavb.

2. Nacionalni načrt iz odstavka 1 med drugim vključuje naslednje elemente:

(a) opredelitev stavb s strani držav članic, pri katerih so emisije ogljikovega dioksida in poraba primarne energije nizke ali enake nič;

(b) vmesne cilje, izražene kot odstotek, ki ga bodo te stavbe predstavljale leta 2015 glede na skupno število stavb in celotno uporabno tlorisno površino.

(c) informacije o sprejetih ukrepih za promocijo teh stavb.

3. Države članice bodo najpozneje do 30. junija 2011 Komisiji posredovale nacionalne načrte iz odstavka 1 ter ji vsaka tri leta poročale o napredku pri izvajanju svojih nacionalnih načrtov. Nacionalni načrti in poročila o napredku se lahko vključijo v akcijske načrte o energijski učinkovitosti iz člena 14(2) Direktive 2006/32/ES.

4. Komisija določi skupna načela za opredelitev stavb, pri katerih so emisije ogljikovega dioksida in poraba primarne energije nizke ali enake nič.

Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembi nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 21(2).

5. Komisija objavi poročilo o napredku držav članic pri povečanje števila stavb, pri katerih so emisije ogljikovega dioksida in poraba primarne energije nizke ali enake nič. Komisija na podlagi tega poročila oblikuje strategijo in po potrebi predlaga ukrepe za povečanje števila teh stavb.

ê 2002/91 (prilagojeno)

ð novo

Člen 710

Energetsk ea izkaznicea

2.1. ð Države članice določijo potrebne ukrepe za vzpostavitev sistema certificiranja energijske učinkovitosti stavb. ï Energetska izkaznica stavb vključuje √ energijsko učinkovitost stavb in Õ referenčne vrednosti, kot so trenutni pravni standardi in primerjalni podatki ð minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti ï, da bi √ lastnikom ali najemnikom stavbe ali delov stavbe Õ porabnikom omogočili primerjavo in oceno √ njene Õ energijske učinkovitosti stavbe.

2. Izkaznicai so priložena √ vključuje Õ priporočila za stroškovno učinkovite izboljšave energijske učinkovitosti √ stavbe ali delov stavbe Õ.

Priporočila iz energetske izkaznice zajemajo:

(a) ukrepe, ki se izvedejo v zvezi z večjo prenovo ovoja stavbe ali tehničnih stavbnih sistemov, in

(b) ukrepe za posamezne dele ali elemente stavbe, ki se izvajajo neodvisno od večje prenove ovoja stavbe ali tehničnih stavbnih sistemov.

ò novo

3. Priporočila, vključena v energetsko izkaznico, so za posamezno stavbo tehnično izvedljiva in zagotovijo pregledne informacije glede stroškovne učinkovitosti. Ocena stroškovne učinkovitosti temelji na standardnih pogojih, kot so ocena prihrankov energije, osnovne cene energije in obrestne mere za naložbe , ki so potrebne za izvajanje priporočil.

4. V izkaznici o energijski učinkovitosti je navedeno, kje lahko lastnik ali najemnik prejme podrobnejše informacije glede priporočil iz izkaznice. Poleg tega vsebuje informacije o ukrepih, ki jih je treba sprejeti za izvajanje priporočil.

ð 5. ï Certificiranje stanovanj ali enot, namenjenih za ločeno uporabo v ð stavbnih ï blokih, lahko temelji na:

ð(a) ï skupnem certificiranju celotnega stavbnega bloka s skupnim sistemom ogrevanja ali

ð(b) ï oceni drugega tipičnega stanovanja v istem ð stavbnem ï bloku.

ò novo

6. Certificiranje enodružinskih hiš lahko temelji na oceni druge tipične stavbe podobne zasnove in velikosti s podobno dejansko kakovostjo energijske učinkovitosti, če za to ujemanje lahko jamči strokovnjak, ki izda energetsko izkaznico.

7. Veljavnost ð energetske ï izkaznice ne sme biti daljša od 10 let.

ê 2002/91 (prilagojeno)

Člen 11

√ Izdajanje energetskih izkaznic Õ

ò novo

1. Države članice zagotovijo, da se energetska izkaznica izda za stavbe ali dele stavb, ki se zgradijo, prodajo ali oddajo, in za stavbe, kjer skupno uporabno tlorisno površino nad 250 m2 uporabljajo javni organi.

2. Države članice zagotovijo ð zahtevajo ï , da ob izgradnji, prodaji ali oddaji stavb ð ali delov stavb ï lastnik dobi energetsko izkaznico od neodvisnega strokovnjaka, ki izda izkaznico in je naveden v členu 16, ali od prodajalca.

ò novo

3. Države članice zahtevajo, da se pri prodaji stavbe ali njenih delov v zadevnih oglasih navede numerični indikator energijske učinkovitosti iz energetske izkaznice in da se morebitnemu kupcu predloži energetska izkaznica.

Prodajalec izroči kupcu energetsko izkaznico najpozneje ob sklenitvi prodajne pogodbe.

4. Države članice zahtevajo, da se pri oddaji stavbe ali njenih delov v najem v zadevnih oglasih navede numerični indikator energijske učinkovitosti iz energetske izkaznice in da se morebitnemu najemniku predloži energetska izkaznica.

Lastnik izroči najemniku energetsko izkaznico najpozneje ob sklenitvi najemne pogodbe.

ê 2002/91 (prilagojeno)

ð novo

5. Države članice lahko kategorije √ stavb Õ iz člena 4(32) izključijo iz uporabe tega odstavkaodstavkov 1, 2, 3 in 4.

Cilj izkaznic je omejen na zagotavljanje informacij. O učinkih teh izkaznic v sodnih postopkih ali sicer se odloča skladno z nacionalnimi predpisi.

Člen 12

√ Prikaz energetskih izkaznic Õ

3.1. Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da je v stavbah √ , kjer Õ s skupno uporabno tlorisno površino nad 1 000 ð 250 ï m2, ki jih uporabljajo javni organi in institucije, ki zagotavljajo javne storitve velikemu številu oseb in se zato te pogosto zadržujejo v njih, energetska izkaznica √ prikazana Õ , ki ni starejša od 10 let, nameščena na vidnem mestu in jasno opazna javnosti.

ò novo

2. Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da je v stavbah, za katere je bila v skladu s členom 11(1) izdana energetska izkaznica in kjer se na skupni uporabni tlorisni površini nad 250 m2 pogosto zadržuje javnost, energetska izkaznica prikazana na vidnem mestu in jasno opazna javnosti.

ê 2002/91 (prilagojeno)

ð novo

2. Na jasen način je lahko prikazan tudi razpon priporočenih in dejanskih notranjih temperatur in, če je primerno, drugi pomembni klimatski podatki.

Člen 813 Pregled kotlov ð ogrevalnih sistemovï

Države članice zaradi zmanjševanja porabe energije in omejevanja emisij ogljikovega dioksida:

1. Države članice določijo potrebne ukrepe za uvedbo rednih pregledov ogrevalnih sistemov s kotli na neobnovljiva tekoča ali trdna goriva z nazivno toplotno močjo √ nad Õ od 20 kW do 100 kW. √ Pregled Õ vključujejo oceno učinkovitosti kotla in njegove velikosti v primerjavi z ogrevalnimi zahtevami stavbe.. Opravljajo se lahko tudi tovrstni pregledi kotlov, ki uporabljajo druga goriva.

ò novo

2. Države članice lahko spremenijo pogostnost pregledov glede na vrsto in nazivno toplotno moč kotla ogrevalnega sistema. Pri določanju pogostnosti države članice upoštevajo stroške pregleda ogrevalnega sistema in ocenjene prihranke stroškov energije, ki lahko nastanejo na podlagi pregleda.

ê 2002/91

ð novo

ð 3. Ogrevalni sistemi s ï Kkotli z nazivno toplotno močjo nad 100 kW se pregledajo vsaj vsaki dve leti.

Za plinske kotle se to obdobje lahko podaljša na štiri leta.

ò novo

Za ogrevalne sisteme s kotli z nazivno toplotno močjo nad 20 kW, ki so starejši od 15 let, države članice določijo potrebne ukrepe za uvedbo enkratnega pregleda celotnega ogrevalnega sistema. Na podlagi tega pregleda, ki vključuje oceno učinkovitosti kotla in njegove velikosti v primerjavi z ogrevalnimi zahtevami stavbe, strokovnjaki uporabnikom svetujejo glede zamenjave kotla, drugih sprememb ogrevalnega sistema in alternativnih rešitev; ali

(b) ð 4. ï ð Države članice lahko z odstopanjem od odstavkov 1, 2 in 3 odločijo, da ï sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo svetovanje uporabnikom glede zamenjave kotlov, drugih sprememb ogrevalnega sistema in alternativnih rešitev, ki lahko vključujejo preglede zaradi ocene učinkovitosti in ustrezne velikosti kotla. Celovit vpliv tega pristopa mora biti ð je ï v glavnem enakovreden vplivu ukrepov iz določb pod (a) 2 in 3.

ðČe se države ï Države članice, ki izberejo to možnost, ð odločijo, da bodo uporabile ukrepe iz prvega pododstavka tega odstavka, najpozneje do 30. junija 2011 ï Komisiji vsaki dve leti predložijo poročilo o enakovrednosti njihovega pristopa ð teh ukrepov z ukrepi iz odstavkov 1, 2 in 3. Države članice pošljejo Komisiji ta poročila vsaka tri leta. Poročila se lahko vključijo v akcijske načrte o energijski učinkovitosti iz člena 14(2) Direktive 2006/32/ES. ï

ê 2002/91 (prilagojeno)

ð novo

Člen 914 Pregled klimatskih sistemov

1. Države članice zaradi zmanjševanja porabe energije in omejevanja emisij ogljikovega dioksida predpišejo potrebne ukrepe za uvedbo rednih pregledov klimatskih sistemov z nazivno izhodno močjo nad 12 kW. Ti pPregledi vključujejo oceno učinkovitosti klimatskih naprav in njihove dimenzioniranosti v primerjavi s hladilnimi zahtevami stavbe. Uporabnikom se zagotovi svetovanje glede možne izboljšave ali zamenjave klimatskega sistema in alternativnih rešitev.

ò novo

2. Države članice lahko spremenijo pogostnost pregledov glede na vrsto in nazivno toplotno moč klimatskega sistema. Pri določanju pogostnosti države članice upoštevajo stroške pregleda klimatskega sistema in ocenjene prihranke stroškov energije, ki lahko nastanejo na podlagi pregleda.

ò novo

Člen 15Poročila o pregledu ogrevalnih in klimatskih sistemov

1. Ta člen se uporablja za poročila o pregledu ogrevalnih in klimatskih sistemov.

2. Poročilo o pregledu se izdaja v rednih časovnih presledkih za vsak pregledan sistem. Poročilo o pregledu vključuje naslednje:

(a) primerjavo energijske učinkovitosti pregledanega sistema z

(i) najboljšim sistemom, ki je izvedljiv, in

(ii) sistemom podobne vrste, za katerega vse ustrezne komponente dosegajo raven energijske učinkovitosti, ki jo zahteva veljavna zakonodaja;

(b) priporočila za stroškovno učinkovito izboljšanje energijske učinkovitosti sistema stavbe ali delov stavbe.

Sporočila iz točke (b) so specifična za sistem in zagotovijo pregledne informacije glede stroškovne učinkovitosti. Ocena stroškovne učinkovitosti temelji na standardnih pogojih, kot so ocena prihrankov energije, osnovne cene energije in obrestne mere za naložbe.

3. Inšpektor izroči poročilo o pregledu lastniku ali najemniku stavbe.

ê 2002/91 (prilagojeno)

ð novo

Člen 10 16 Neodvisni strokovnjaki

Države članice zagotovijo, da √ pripravo energetskih izkaznic Õ certificiranje stavb, pripravo spremljajočih priporočil ter in preglede kotlov ð ogrevalnih ï in klimatskih sistemov na neodvisen način opravljajo usposobljeni in/ali pooblaščeni strokovnjaki, ki poslujejo kot samostojni podjetniki √ samozaposleni Õ ali so zaposleni v javnih √ organih Õ ali zasebnih podjetjih.

ò novo

Strokovnjaki se pooblastijo ob upoštevanju njihove usposobljenosti in neodvisnosti.

ò novo

Člen 17Neodvisni nadzorni sistem

1. Države članice zagotovijo, da se v skladu s Prilogo II vzpostavi neodvisni nadzorni sistem za energetske izkaznice in poročila o pregledu ogrevalnih in klimatskih sistemov.

2. Države članice lahko prenesejo odgovornosti za izvajanje neodvisnih nadzornih sistemov.

Če se države članice odločijo, lahko nadzorujejo, da se neodvisni nadzorni sistemi izvajajo v skladu s Prilogo II.

3. Države članice zahtevajo, da se energetske izkaznice in poročila o pregledu iz odstavka 1 na zahtevo registrirajo ali dajo na voljo pristojnim organom ali telesom, katerim pristojnosti za izvajanje neodvisnih nadzornih sistemov dodelijo pristojni organi.

ê 2002/91

ð novo

Člen 1118 Pregled

Komisija ob pomoči odbora, ustanovljenega po členu 1421, ovrednoti to direktivo glede na izkušnje, pridobljene med njeno uporabo, in po potrebi med drugim pripravi predloge v zvezi z:

(a) možnimi dopolnilnimi ukrepi, ki se nanašajo na prenovo v stavbah s skupno uporabno tlorisno površino pod 1 000 m2;

ò novo

(a) metodologijo za izračun energijske učinkovitosti stavb na podlagi rabe primarne energije in emisij ogljikovega dioksida;

(b) splošno pobudo glede nadaljnjih ukrepov za energijsko učinkovitost stavb.

Člen 19 Informacije

Države članice lahko sprejmejo potrebne ukrepe za informiranje uporabnikov ð lastnikov ali najemnikov ï stavb ð ali delov stavb ï o različnih metodah in praksah, ki povečujejo energijsko učinkovitost.

ò novo

Države članice zlasti zagotovijo informacije lastnikom ali najemnikom stavb o energetskih izkaznicah in poročilih o pregledu, njihovem namenu in ciljih, stroškovno učinkovitih načinih za izboljšanje energijske učinkovitosti stavb ter srednje- in dolgoročnih finančnih posledicah, če niso sprejeti ukrepi za izboljšanje energijske učinkovitosti stavbe.

ê 2002/91

ð novo

Na zahtevo držav članic Komisija državam članicam pomaga pri pripravi zadevnih informacijskih kampanj ð za namene iz prvega in drugega odstavka ï, ki so lahko vključene v programe Skupnosti.

ò novo

Člen 20Prilagoditev okvira ð Priloge I glede na tehnični napredek ï

Točki 1 in 2 priloge se ponovno pregleda v rednih časovnih presledkih, ki niso krajši od dveh let.

ê PE-CO_S 3654/08 (2002/91 prilagojeno) (prilagojeno)

ð novo

√ Komisija prilagodi Õ Prilagoditve točke 13 in 24 Priloge I k tej direktivi tehničnemu napredku.

Navedeni ukrepi, oblikovani za spreminjanje nebistvenih elementov te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 1421(2).

ê PE-CO_S 3654/08 (2002/91) (prilagojeno)

Člen 1421 Postopek odbora

1. Komisiji pomaga odbor.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabi člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

ò novo

Člen 22Sankcije

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo pri kršitvah nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev njihovega izvajanja. Predpisane kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisijo obvestijo o teh določbah najpozneje do 31. decembra 2010 ter jo nemudoma uradno obvestijo o kakršnih koli naknadnih spremembah, ki vplivajo nanje.

ê 2002/91 (prilagojeno)

Člen 23 15 Prenos

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo najpozneje do 4. januarja 2006. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih ukrepih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Državam članicam se zaradi pomanjkanja usposobljenih in/ali pooblaščenih strokovnjakov lahko zagotovi dodatno obdobje treh let za popolno uporabo določb členov 7, 8 in 9. Države članice o tem obvestijo Komisijo in posredujejo ustrezno utemeljitev skupaj s časovnim razporedom glede nadaljnjega izvajanja te direktive.

ò novo

1. Države članice najpozneje do 31. decembra 2010 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členi 2 do 17, 19 in 22 ter prilogama I in II te direktive. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Te določbe glede členov 2, 3, 9, 10 do 12, 16, 17, 19 in 22 uporabljajo najpozneje od 31. decembra 2010.

Te določbe glede členov 4 do 8, 13 do 15 in 17 uporabljajo za stavbe, ki jih uporabljajo javni organi, in sicer najpozneje od 31. decembra 2010, ter za druge stavbe najpozneje od 31. januarja 2012.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklicevanje nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključiti morajo tudi izjavo, da se sklicevanja na Direktivo, ki se razveljavi s to direktivo, v obstoječih zakonih, predpisih in upravnih določbah štejejo za sklicevanja na to direktivo. Države članice določijo način sklicevanja in obliko izjave.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 24 Razveljavitev

Direktiva 2002/91/ES, kakor je spremenjena z Uredbo, navedeno v delu A iz Priloge III, se razveljavi z učinkom od 1. februarja 2012 brez poseganja v obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos v nacionalno zakonodajo in izvajanje Direktive, določene v delu B iz Priloge III.

Sklicevanja na razveljavljeno Direktivo se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IV.

ê 2002/91 (prilagojeno)

ð novo

Člen 25 16 Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati √ dvajseti Õ dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 1726

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, […].

Za Evropski parlament

Predsednik […]

Za Svet

Predsednik […]

ê 2002/91

ð novo

PRILOGA I

Splošen okvir za izračun energijske učinkovitosti stavb ( ð naveden v ï členu 3)

ò novo

1. Energijska učinkovitost stavbe se določi na podlagi izračunane ali dejanske porabljene letne energije za zadovoljevanje različnih potreb v zvezi z njeno običajno uporabo ter odraža energetske potrebe za ogrevanje in hlajenje (energija, ki je potrebna za preprečevanje prekomernega ogrevanja), da se vzdržuje predvidena temperatura stavbe.

2. Energijska učinkovitost stavbe se izrazi na pregleden način in vključuje tudi numerični indikator za emisije ogljikovega dioksida in porabo primarne energije.

Pri metodologiji za izračun energijske učinkovitosti stavb morajo biti upoštevani evropski standardi.

ê 2002/91 (prilagojeno)

ð novo

13. Metodologija za izračun energijske učinkovitosti stavb vključuje √ se določi ob upoštevanju Õ vsaj naslednjihe parametrove:

(a) ð naslednjih dejanskih ï toplotnihe značilnosti stavbe (ogrodja in ð vključno z njenimi ï notranjimih predelnimih stenami itd.).:

ò novo

(i) toplotna zmogljivost;

(ii) izolacija;

(iii) pasivno gretje;

(iv) hladilni elementi in

(v) toplotni mostovi;

ê 2002/91 (prilagojeno)

ð novo

Te značilnosti lahko vključujejo tudi zračno tesnost;

(b) ogrevalni sistem in oskrbo s toplo vodo, vključno z značilnostmi glede njune izolacije;

(c) klimatski sistemi

(d) √ naravno in mehansko Õ prezračevanje √ , kar lahko vključuje tudi zračno tesnost Õ;

ê 2002/91 (prilagojeno)

ð novo

(e) vgrajeno razsvetljavo (v glavnem √ v Õ nestanovanjskemi sektorju);

(f) ð zasnovo, ï položaj in orientacijo stavbe, vključno z zunanjo klimo;

(g) pasivne solarne sisteme in zaščito pred soncem;

(h) naravno prezračevanje;

(ih) notranje klimatske pogoje, vključno s projektirano notranjo klimo;

ò novo

(i) notranja bremena.

ê 2002/91 (prilagojeno)

ð novo

24. Če je pomembno za ta izračun, se upošteva pozitiven vpliv naslednjih parametrov:

(a) ð lokalno izpostavljanje soncu ï aktivnih solarnih sistemov ter drugih ogrevalnih sistemov in sistemov za proizvodnjo električne energije na podlagi obnovljivih virov energije;

(b) električne energije, proizvedene v SPTE √ soproizvodnji Õ;

(c) daljinskih ali skupinskih ogrevalnih in hladilnih sistemov;

(d) naravne osvetlitve.

35. Za ta izračun so stavbe ustrezno razvrščene v √ naslednje Õ kategorije, kot so:

(a) enodružinske hiše raznih vrst;

(b) stanovanjski bloki;

(c) pisarne;

(d) šole;

(e) bolnišnice;

(f) hoteli in restavracije;

(g) športni objekti;

(h) stavbe za veleprodajo in maloprodajo;

(i) druge vrste stavb, ki so porabniki energije.

ò novo

PRILOGA II

Neodvisni nadzorni sistemi za energetske izkaznice in poročila o pregledu

1. Pristojni organi ali telesa, katerim pristojnosti za izvajanje neodvisnih nadzornih sistemov dodelijo pristojni organi, naključno izberejo vsaj 0,5 % vseh letno izdanih energetskih izkaznic in jih preverijo. Preverjanje se izvede na eni od treh alternativnih ravni, navedenih spodaj, in vsaka raven preverjanja se izvede vsaj za statistično pomemben del izbranih izkaznic:

(a) preverjanje veljavnosti vhodnih podatkov o stavbi, ki so uporabljeni za izdajo energetske izkaznice , ter rezultatov, navedenih v izkaznici;

(b) preverjanje vhodnih podatkov in rezultatov izkaznice, vključno z navedenimi priporočili;

(c) popolno preverjanje vhodnih podatkov o stavbi, ki so uporabljeni za izdajo energetske izkaznice, rezultatov, navedenih v izkaznici, vključno z navedenimi priporočili, in obiski stavb na kraju samem, da bi se preverilo ujemanje med specifikacijami, navedenimi v energetski izkaznici, in certificirano stavbo.

2. Pristojni organi ali telesa, katerim pristojnosti za izvajanje neodvisnih nadzornih sistemov dodelijo pristojni organi, naključno izberejo vsaj 0,1 % vseh letno izdanih poročil o pregledu in jih preverijo. Preverjanje se izvede na eni od treh alternativnih ravni, navedenih spodaj, in vsaka raven preverjanja se izvede vsaj za statistično pomemben del poročil o pregledu:

(a) preverjanje veljavnosti vhodnih podatkov o pregledanem tehničnem stavbnem sistemu, ki so uporabljeni za izdajo poročila o pregledu, ter rezultatov, navedenih v poročilu o pregledu;

(b) preverjanje vhodnih podatkov in rezultatov poročila o pregledu, vključno z navedenimi priporočili;

(c) popolno preverjanje vhodnih podatkov o pregledanem tehničnem stavbnem sistemu, ki so uporabljeni za izdajo poročila o pregledu, ter rezultatov, navedenih v poročilu o pregledu, vključno z navedenimi priporočili ter obiskom stavbe na kraju samem, da bi se preverilo ujemanje med specifikacijami, navedenimi v poročilu o pregledu, ter tehničnim stavbnim sistemom.

ê 2002/91

ð novo

PRILOGA III

Del A

Razveljavljena direktiva in njene zaporedne spremembe (iz člena 24)

Direktiva 2002/91/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 1, 4.1.2003, str. 65). |

Uredba […] Evropskega Parlamenta in Sveta (UL […]) | samo točka 9.9 Priloge |

Del B

Roki za prenos v nacionalno zakonodajo in izvajanje (iz člena 24)

Direktiva | Roki za prenos | Datum začetka uporabe |

2002/91/ES | 4. januar 2006 | 4. januar 2009, samo glede členov 7, 8 in 9 |

_____________

PRILOGA IV

Korelacijska tabela

Direktiva 2002/91/ES | Ta direktiva |

Člen 1 | Člen 1 |

Člen 2, uvodno besedilo | Člen 2, uvodno besedilo |

Člen 2, točka 1 | Člen 2, točka 1 |

- | Člen 2, točka 2 |

Člen 2, točka 2 | Člen 2, točka 3 in Priloga I |

- | Člen 2, točke 4, 5, 6 in 7 |

Člen 2, točka 3 | Člen 2, točka 8 |

Člen 2, točka 4 | Člen 2, točka 9 |

- | Člen 2, točka 10 |

Člen 2, točka 5 | Člen 2, točka 11 |

Člen 2, točka 6 | Člen 2, točka 12 |

Člen 2, točka 7 | Člen 2, točka 13 |

Člen 2, točka 8 | Člen 2, točka 14 |

Člen 3 | Člen 19 in Priloga I |

Člen 4, točka 1 | Člen 4, točka 1 |

Člen 4, točka 2 | - |

Člen 4, točka 3 | Člen 4, točka 2 |

- | Člen 4, točka 3 |

- | Člen 4, točka 4 |

- | Člen 5 |

Člen 5 | Člen 6, točka 1 |

- | Člen 6, točka 2 |

Člen 6 | Člen 7 |

- | Člen 8 |

- | Člen 9 |

Člen 7, točka 1 | Člen 10, točka 5, člen 11, točke 1, 2, 3, 5 in 6 |

Člen 7, točka 2 | Člen 10, točki 1 in 2 |

Člen 7, točka 3 | Člen 12 |

- | Člen 11, točke 4, 7 in 8 |

Člen 8, uvodno besedilo | Člen 13, uvodno besedilo |

Člen 8, podtočka (a) | Člen 13, točki 1 in 3 |

- | Člen 13, točka 2 |

Člen 8, podtočka (b) | Člen 13, točka 4 |

Člen 9 | Člen 14, točka 1 |

- | Člen 14, točka 2 |

- | Člen 15 |

Člen 10 | Člen 16 |

- | Člen 17 |

Člen 11, uvodno besedilo | Člen 18, uvodno besedilo |

Člen 11, podtočka (a) | - |

- | Člen 18, podtočka (a) |

Člen 11, podtočka (b) | Člen 18, podtočka (b) |

Člen 12 | Člen 19 |

Člen 13 | Člen 20 |

Člen 14, točka 1 | Člen 21, točka 1 |

Člen 14, točka 2 | Člen 21, točka 2 |

Člen 14, točka 3 | - |

- | Člen 22 |

Člen 15, točka 1 | Člen 23, točki 1 in 2 |

Člen 15, točka 2 | - |

- | Člen 24 |

Člen 16 | Člen 25 |

Člen 17 | Člen 26 |

Priloga | Priloga I |

- | Priloge II do IV |

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. NASLOV PREDLOGA:

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o energetski učinkovitosti stavb

2. OKVIR ABM/ABB

Zadevno(-a) področje(-a) in povezana(-e) dejavnost(-i):

06: Energetika in promet

3. PRORAČUNSKE VRSTICE

3.1. Proračunske vrstice (vrstice za poslovanje in z njimi povezane vrstice za tehnično in upravno pomoč (nekdanje vrstice BA)) z navedbo imena postavke:

06 01 01: Odhodki za aktivno zaposlene na področju „Energetika in promet“

3.2. Trajanje ukrepa in finančnega vpliva:

začetek leta 2010 konec: ni določen

3.3. Značilnosti proračuna:

Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Novo | Prispevek Efte | Prispevki držav prosilk | Razdelek v finančni perspektivi |

06 01 01 | neobvezni | nedif. | NE | NE | NE | Št. 5 |

4. POVZETEK SREDSTEV

4.1. Finančna sredstva

4.1.1. Povzetek odobritev za prevzem obveznosti (OPO) in odobritev plačil (OP)

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta odhodkov | Oddelek | Leto n | n+1 | n+2 | n+3 | n+4 | n+5 in pozneje | Skupaj |

Odhodki iz poslovanja |

Odobritve za prevzem obveznosti (OPO) | 8.1. | a |

Odobritve plačil (OP) | b |

Upravni odhodki, ki jih referenčni znesek krije |

Tehnična in upravna pomoč (NS) | 8.2.4. | c |

REFERENČNI ZNESEK SKUPAJ |

Odobritve za prevzem obveznosti | a+c |

Odobritve plačil | b+c |

Upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije |

Človeški viri in z njimi povezani odhodki (NS) | 8.2.5. | d | 0,366 | 0,366 | 0,366 | 0,366 | 0,366 | 0,366 | 2,196 |

Upravni stroški, ki jih referenčni znesek ne krije, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (NS) | 8.2.6. | e |

Predvideni stroški financiranja ukrepa skupaj |

OPO, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | a+c+d+e | 0,366 | 0,366 | 0,366 | 0,366 | 0,366 | 0,366 | 2,196 |

OP, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | b+c+d+e | 0,366 | 0,366 | 0,366 | 0,366 | 0,366 | 0,366 | 2,196 |

Podrobnosti o sofinanciranju

Če so države članice ali drugi organi (treba jih je navesti) vključeni v sofinanciranje, se v spodnjo razpredelnico vpiše predvidena raven tega sofinanciranja (lahko se dodajo vrstice, če ukrep sofinancirajo različni organi):

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Organ, ki sofinancira ukrep | Leto n | n+1 | n+2 | n+3 | n+4 | n+5 in pozneje | Skupaj |

…………………… | f |

OP, vključno s sofinanciranjem, SKUPAJ | a + c + d + e + f | 0,366 | 0,366 | 0,366 | 0,366 | 0,366 | 0,366 | 2,196 |

4.1.2. Skladnost s finančnim načrtovanjem

X Predlog je skladen s sedanjim finančnim načrtovanjem.

( Predlog bo zahteval ponovno načrtovanje ustreznega razdelka v finančni perspektivi.

( Predlog lahko zahteva uporabo določb Medinstitucionalnega sporazuma (tj. instrumenta prilagodljivosti ali spremembe finančne perspektive).

4.1.3. Finančne posledice za prihodke

X Predlog nima finančnih posledic za prihodke.

( Predlog ima finančni vpliv – učinek na prihodke je naslednji:

v mio EUR (na eno decimalno mesto natančno)

Pred ukrepom [Leto n-1] | Stanje po ukrepu |

Število potrebnih človeških virov SKUPAJ |

5. ZNAČILNOSTI IN CILJI

Podrobnosti o ozadju predloga so predstavljene v obrazložitvenem memorandumu. Ta oddelek ocene finančnih posledic zakonodajnega predloga mora vsebovati naslednje posebne dopolnilne informacije:

5.1. Potreba, ki jo je treba kratkoročno ali dolgoročno kriti

V skladu z direktivo mora Komisija uvesti in izvajati metodologijo za izračun stroškovno optimalne ravni minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti za stavbe. Ta metodologija mora postati operativna najpozneje do 31. decembra 2010. Komisija mora tudi opredeliti načela za določanje stavb, pri katerih so poraba energije in emisije ogljikovega dioksida nizke ali enake nič.

V skladu z direktivo morajo države članice uporabljati zgoraj navedeno metodologijo in poročati o rezultatih vsaka tri leta, in sicer od 30. junija 2011. Države članice morajo tudi poročati o svojih nacionalnih načrtih o stavbah, pri katerih so poraba energije in emisije ogljikovega dioksida nizke ali enake nič. Te načrte Komisija analizira in pripravi poročilo o napredku. Države članice morajo poleg tega poročati o enakovrednosti informativnih in prostovoljnih ukrepov o ogrevalnih sistemih ter shemah o pregledih.

5.2. Dodana vrednost zaradi vključitve Skupnosti, skladnost predloga z drugimi finančnimi instrumenti in možne sinergije

Stavbni sektor je največji porabnik energije in onesnaževalec s CO2 v EU in je odgovoren za okoli 40 % skupne končne porabe energije in emisij CO2 v EU. Sektor ima znaten neizkoriščen potencial za stroškovno učinkovite energijske prihranke, ki bi pomenili, da bi leta 2020 EU porabila 11 % manj končne energije.

5.3. Cilji in pričakovani rezultati predloga ter z njimi povezani kazalniki v okviru ABM

Cilj direktive je prihraniti energijo in zmanjšati emisije toplogrednih plinov v stavbnem sektorju.

5.4. Metoda izvedbe (okvirno)

Spodaj se prikaže(-jo) izbrana(-e) metoda(-e) izvedbe ukrepa:

( Centralizirano upravljanje

X neposredno Komisija

( posredno s prenosom na:

( izvajalske agencije

( organe, ki so jih ustanovile Skupnosti, kakor je navedeno v členu 185 finančne uredbe

X nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve

( Deljeno ali decentralizirano upravljanje

( z državami članicami

( s tretjimi državami

( Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (treba jih je navesti)

Opombe:

6. NADZOR IN VREDNOTENJE

6.1. Sistem nadzora

standardno besedilo

6.2. Vrednotenje

6.2.1. Predhodno vrednotenje

6.2.2. Ukrepi, sprejeti po vmesnem/naknadnem vrednotenju (na podlagi podobnih preteklih izkušenj)

6.2.3. Oblika in pogostnost prihodnjega vrednotenja

7. Ukrepi proti goljufijam

standardno besedilo

8. PODROBNOSTI O SREDSTVIH

8.1. Cilji predloga z vidika stroškov financiranja

odobritve za prevzem obveznosti v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto n | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+3 | Leto n+4 | Leto n+5 |

Uradniki | AD | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 |

B*, C*/AST |

Osebje, financirano iz člena XX 01 02 |

Drugo osebje, financirano iz člena XX 01 04/05 |

SKUPAJ | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 |

8.2.2. Opis nalog, ki izhajajo iz ukrepa

Uvesti in izvajati metodologijo za izračun stroškovno optimalne ravni minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti za stavbe.

Spremljanje izvajanja direktive s strani držav članic in poročanje o tem. Priprava, organizacija in spremljanje sestankov (komitološkega) odbora.

8.2.3. Človeški viri – viri delovnih mest (po sistematizaciji)

( Delovna mesta, trenutno dodeljena za upravljanje programa, ki se nadomesti ali podaljša

( Delovna mesta, ki so bila predhodno dodeljena pri izvajanju LSP/PPP za leto n

X Delovna mesta, potrebna v naslednjem postopku LSP/PPP

( Delovna mesta, ki se zapolnijo s prerazporeditvijo obstoječih človeških virov znotraj službe (notranja prerazporeditev)

( Delovna mesta, potrebna za leto n, ki niso predvidena pri izvajanju LSP/PPP za zadevno leto

8.2.4. Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek krije (XX 01 04/05 – Odhodki za upravno poslovodenje)

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica (številka in ime postavke) | Leto n | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+3 | Leto n+4 | Leto n+5 in pozneje | SKUPAJ |

Druga tehnična in upravna pomoč |

– notranja |

– zunanja |

Tehnična in upravna pomoč SKUPAJ |

8.2.5. Stroški financiranja človeških virov in z njimi povezani stroški, ki jih referenčni znesek ne krije

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta človeških virov | Leto n | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+3 | Leto n+4 | Leto n+5 in pozneje |

Uradniki in začasno osebje (XX 01 01) | 0,366 | 0,366 | 0,366 | 0,366 | 0,366 | 0,366 |

Osebje, financirano iz člena XX 01 02 (pomožno osebje, napoteni nacionalni izvedenci, pogodbeno osebje itd.) (navesti proračunsko vrstico) |

Stroški za človeške vire in z njimi povezani stroški (ki jih referenčni znesek NE krije) SKUPAJ | 0,366 | 0,366 | 0,366 | 0,366 | 0,366 | 0,366 |

Izračun – Uradniki in začasni uslužbenci |

Izračun – Osebje, financirano iz člena XX 01 02 |

8.2.6. Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno) |

Leto n | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+3 | Leto n+4 | Leto n+5 in pozneje | SKUPAJ |

XX 01 02 11 01 – Misije |

XX 01 02 11 02 – Sestanki in konference |

XX 01 02 11 03 – Odbori[21] |

XX 01 02 11 04 – Študije in konzultacije |

XX 01 02 11 05 – Informacijski sistemi |

2 Drugi odhodki za poslovodenje skupaj (XX 01 02 11) |

3 Drugi odhodki upravne narave (opredeliti, vključno s sklicem na proračunsko vrstico) |

Upravni odhodki, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (ki jih referenčni znesek NE krije), SKUPAJ |

Izračun – Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije |

Potrebe po človeških in upravnih virih se pokrijejo z dodelitvijo sredstev, ki se lahko odobrijo vodilnemu generalnemu direktoratu v okviru letnega postopka dodeljevanja sredstev ob upoštevanju proračunskih omejitev. |

[1] UL L 1, 4.1.2003, str. 65–71.

[2] COM(2007) 1.

[3] UL L 191, 22.7.2005, str. 29–58.

[4] UL L 52, 21.2.2004, str. 50–60.

[5] UL L 114 z dne 27.4.2006.

[6] COM(2008) 30.

[7] UL L 40, 11.2.1989, str. 12–26.

[8] COM(2008) 397/3.

[9] COM(2002) 278 konč.

[10] UL C […], […], str. […].

[11] UL C […], […], str. […].

[12] UL C […], […], str. […].

[13] UL L 1, 4.1.2003, str. 65.

[14] Glej del A Priloge IV.

[15] COM(2006) 545 konč.

[16] UL L 114, 27.4.2006, str. 64.

[17] OJ L 184, 17.7.1999, p.23.

[18] Po potrebi, tj. če ukrep traja več kot 6 let, se dodajo stolpci.

[19] Kakor je opisano v oddelku 5.3.

[20] S sklicevanjem na posebno oceno finančnih posledic zakonodajnega predloga za zadevno(-e) izvajalsko(-e) agencijo(-e).

[21] Opredeliti vrsto odbora in skupino, v katero spada.