28.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 120/12

—

ocenjuje, da so strategije vključevanja priseljencev povezane z evropsko politiko priseljevanja, ki mora, če želi biti učinkovita, zlasti ustrezno podpirati razvoj v državah izvora in tranzitnih državah;

—

poudarja, da morajo politike vključevanja priseljencev zajemati popolno in brezpogojno sprejetje kulturnih vrednot Evrope, kot so spoštovanje človekovih pravic in raznolikosti, boj proti diskriminaciji ter spodbujanje strpnosti in enakih možnosti;

—

poudarja, da je potreben celosten pristop, ki ne bo upošteval zgolj gospodarskih in družbenih vidikov vključevanja, temveč tudi vprašanja zgodovinske, kulturne in verske raznolikosti, državljanstva, političnih pravic ter udeležbe zakonitih priseljencev v javnem življenju; in meni, da sta za dosego rezultatov potrebna skupen pristop in sodelovanje vseh vpletenih akterjev na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni;

—

za uspešno vključevanje priseljencev priporoča upravljanje na več ravneh, kar je v skladu z načelom subsidiarnosti, ki ureja sodelovanje med Evropsko unijo, državami članicami ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi; in se strinja s stališčem, izraženim na 3. ministrski konferenci o vključevanju, ki je bila 3. in 4. novembra 2008 v Vichyju, da je lokalne in regionalne oblasti treba vključiti v pripravo, izvajanje in ocenjevanje politik vključevanja, ter da je njihova vloga bistvena pri vključevanju priseljencev v družbo držav gostiteljic;

—

poudarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti odločilno vlogo pri izvajanju politik vključevanja zaradi njihovih včasih izključnih pristojnosti. Ta odgovornost tem regijam in krajem povzroča znatne izdatke, saj stroške vključevanja krijejo iz lastnih proračunov; in poziva k povečanju sredstev Evropskega sklada za vključevanje ter k večji podpori ukrepom vključevanja na regionalni in lokalni ravni;

—

prosi za možnost polnopravnega sodelovanja na Evropskem forumu za vključevanje, ki bo predvidoma organiziran v letu 2009, ter na vseh drugih podobnih dogodkih, organiziranih v okviru evropskega sodelovanja; in predlaga uvedbo „nagrad za vključevanje“ državljanov tretjih držav.

Poročevalec

:

Dimitrios Kalogeropoulos (EL/EPP), župan Egalea (Atene)

1.

ocenjuje, da delovni dokument služb Komisije o krepitvi ukrepov in instrumentov za soočanje z izzivi vključevanja spada v okvir sklepov sveta ministrov za pravosodje in notranje zadeve iz junija 2007 o krepitvi politike vključevanja v Evropski uniji;

2.

meni, da je zaradi povečanja pojava migracij v zadnjem desetletju nujno izvajati učinkovito politiko družbenega, gospodarskega in kulturnega vključevanja zakonitih priseljencev iz tretjih držav;

3.

opaža, da povečanje števila priseljencev spremljata porast in večja raznolikost priseljencev, strukture migracijskih tokov ter spektra odnosov med državami gostiteljicami in državami izvora;

4.

opozarja, da je vključevanje priseljencev v prvi vrsti v pristojnosti držav člani (na nacionalni ali regionalni ravni), ki so odgovorne za izvajanje politik na področjih izobraževanja, zdravja, stanovanjskih zadev in trga dela. Lizbonska pogodba predvideva okrepitev vloge Evropske unije na področju migracijske politike in politike vključevanja državljanov iz tretjih držav, ne predvideva pa usklajevanja določb zakonodaje in predpisov držav članic;

5.

opaža, da so si v zadnjih letih številne države članice močno prizadevale razvijati nacionalne politike vključevanja priseljencev (tako za novo prispele priseljence kot tudi za prvo in drugo generacijo priseljencev). Vendar dosedanje politike v mnogih državah članicah niso prinesle želenih rezultatov, saj se družbeno vključevanje priseljencev še vedno sooča z določenimi ovirami, kot so na primer brezposelnost, nizka stopnja izobrazbe in/ali usposobljenosti ter nepripravljenost za vključevanje ali pomanjkanje sodelovanja med akterji na tem področju;

6.

meni, da je zaradi gospodarskih in demografskih sprememb treba pripraviti skupno evropsko strategijo uravnoteženega upravljanja migracijskih tokov, spodbujati vključevanje in se boriti proti nezakonitemu priseljevanju ter trgovanju z ljudmi;

7.

poudarja potrebo po razvoju usklajene evropske politike priseljevanja in pozdravlja sprejetje evropskega pakta o priseljevanju in azilu 15. oktobra 2008;

8.

ocenjuje, da so strategije vključevanja priseljencev povezane z evropsko politiko priseljevanja, ki mora, če želi biti učinkovita, zlasti ustrezno podpirati razvoj v državah izvora in tranzitnih državah. Ta podpora naj bo usmerjena predvsem v osnovno izobraževanje, zdravstvo in gospodarsko infrastrukturo;

9.

meni, da je treba družbeno vključevanje razumeti kot rezultat procesa, v katerem državljani tretjih držav, ki zakonito prebivajo v eni od držav članic, postanejo sposobni živeti neodvisno od zunanje pomoči ter pridobijo družbeni položaj, primerljiv položaju državljanov države, v kateri živijo, in položaju drugih evropskih državljanov;

10.

opozarja, da je vključevanje dvosmerni proces, ki zahteva vzajemna prizadevanja in zajema pravice in dolžnosti tako družbe, ki priseljence sprejema, kot tudi priseljencev. Zato morajo biti priseljenci pripravljeni prevzeti odgovornost za svoje vključevanje v družbo države gostiteljice (tako, da se naučijo jezika ter sprejmejo pravni sistem in vrednote družbe države gostiteljice), družbe držav gostiteljic pa morajo biti pripravljene priseljence sprejeti in jih vključiti medse;

11.

poudarja, da morajo politike vključevanja priseljencev zajemati popolno in brezpogojno sprejetje kulturnih vrednot Evrope, kot so spoštovanje človekovih pravic in raznolikosti, boj proti diskriminaciji ter spodbujanje strpnosti in enakih možnosti. Poleg tega morajo biti skladne s temeljnimi politikami EU na področju kohezije, zaposlovanja, razvoja, zunanjih odnosov ter svobode, varnosti in pravice;

12.

meni, da je izvajanje načela enake obravnave odločilnega pomena za kakovost demokratičnih sistemov. Dejstvo, da so vsi ljudje enakovredni in da jih je treba obravnavati enako, je sestavni del kulture EU.

13.

meni, da mora biti vključevanje priseljencev ena temeljnih prednostnih nalog Evropske unije;

14.

poudarja, da je potreben celosten pristop, ki ne bo upošteval zgolj gospodarskih in družbenih vidikov vključevanja, temveč tudi vprašanja zgodovinske, kulturne in verske raznolikosti, državljanstva, političnih pravic ter udeležbe zakonitih priseljencev v javnem življenju;

15.

za uspešno vključevanje priseljencev priporoča upravljanje na več ravneh. Tak pristop bi bil v skladu z načelom subsidiarnosti, ki ureja sodelovanje med Evropsko unijo, državami članicami ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi;

16.

meni, da sta za dosego rezultatov potrebna skupen pristop in sodelovanje vseh vpletenih akterjev na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni. Vključiti je treba ustrezne institucije Evropske unije, nacionalne, regionalne in lokalne oblasti, NVO (nevladne organizacije), socialne partnerje ter predstavnike civilne družbe, vključno s priseljenci – tako novimi kot s priseljenci prve ali druge generacije – ter vse akterje, ki učinkovito delujejo na področju športa, kulture in socialne kohezije;

17.

podpira spodbujanje ukrepov za lajšanje dostopa priseljencev na trg dela in pridobivanje poklicnih kvalifikacij. Za priseljence je zaposlitev bistven element procesa celovitega vključevanja v družbo države gostiteljice;

18.

poudarja vlogo, ki jo ima pri vključevanju izobrazba in zlasti učenje uradnega jezika ali uradnih jezikov države gostiteljice;

19.

podpira učenje jezikov držav izvora, ki lajša tako učenje uradnega jezika ali uradnih jezikov držav gostiteljic kot tudi pridobivanje znanja na drugih področjih;

20.

podpira spodbujanje ukrepov in dejavnosti, usmerjenih v to, da bi vzgojno-izobraževalni proces postal kulturni most med družbo in državljani tretjih držav;

21.

meni, da je šolanje otrok priseljencev prednostna naloga, in se strinja s spodbujanjem različnosti v nacionalnih šolskih sistemih;

22.

meni, da je treba posebno pozornost nameniti priseljenim ženskam, ne le zato, ker imajo odločilno vlogo pri vzgoji otrok in prenašanju kulturnih vzorcev, temveč tudi zato, ker so najbolj izpostavljene pojavom izključenosti, nasilja in diskriminacije;

23.

meni, da je medkulturni dialog izredno pomembna tema pri vključevanju in da imajo lokalne in regionalne oblasti bistveno vlogo pri spodbujanju tega dialoga ter s tem tudi v boju proti rasizmu in ksenofobiji;

24.

meni, da je vloga medijev odločilna pri osveščanju javnosti o vlogi priseljencev ter omejevanju pojavov marginalizacije, rasizma in ksenofobije;

25.

ugotavlja, da je spodbujanje enakih možnosti priseljencev na področju izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja dober način preprečevanja njihovega družbenega izključevanja. Pozitivna možnost zahtevati enak položaj v družbi države gostiteljice je najboljši način preprečevanja nevarnosti nasilja marginalnih skupin;

26.

meni, da je politike vključevanja treba nujno ocenjevati in v ta namen oblikovati skupne evropske kazalnike in modele vključevanja;

27.

meni, da je ustanovitev Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav posebej pomembna, in ocenjuje, da bo ta odločilno prispeval k pripravi politik vključevanja.

28.

poudarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti odločilno vlogo pri izvajanju politik vključevanja zaradi njihovih včasih izključnih pristojnosti. Opozarja tudi, da lokalne in regionalne oblasti pogosto delujejo kot ponudniki storitev, partnerji drugih ravni upravljanja, zlasti interesnih skupin. Ta odgovornost tem regijam in krajem povzroča znatne izdatke, saj stroške vključevanja krijejo iz lastnih proračunov;

29.

opozarja, da imajo nekatere evropske regije ključno vlogo pri vključevanju mladoletnih priseljencev brez spremstva na njihovem ozemlju; Ti so dani v skrbništvo pristojnih regionalnih organov, kar za mnoge izmed njih pomeni dodatne stroške, saj jim morajo do polnoletnosti zagotoviti učinkovito vključevanje, kriti življenjske stroške, zagotoviti izobraževanje in vse ostalo, kar jim zagotavlja dobro počutje. Zato Odbor regij poziva regionalne, nacionalne in evropske oblasti, da prevzamejo odgovornost za obvladovanje tega pojava in zagotovijo ustrezno porazdelitev finančnega bremena;

30.

poleg tega poudarja, da morajo lokalne in regionalne oblasti dobiti priložnost, da aktivno sodelujejo pri razvoju strategij vključevanja že v zelo zgodnji fazi in skozi njihovo celotno izvajanje;

31.

se strinja s stališčem, izraženim na 3. ministrski konferenci o vključevanju, ki je bila 3. in 4. novembra 2008 v Vichyju, da je lokalne in regionalne oblasti treba vključiti v pripravo, izvajanje in ocenjevanje politik vključevanja, ter da je njihova vloga bistvena pri vključevanju priseljencev v družbo držav gostiteljic;

32.

opaža pomembno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri vrednotenju evropskih izkušenj s pomočjo izmenjave dobrih praks ter širjenja rezultatov, ki izhajajo zlasti iz njihovega sodelovanja pri izvajanju programov Skupnosti (npr. CLIP, ERLAIM, ROUTES, City2City, INTI-EUROCITIES), pa tudi pri delovanju meddržavnih regionalnih mrež;

33.

meni, da lokalne in regionalne oblasti odločilno prispevajo k ustvarjanju pogojev za dostop državljanov tretjih držav do informacij in služb, odgovornih za zaposlovanje, šolanje, zdravje, stanovanja, kulturo, ter do drugih javnih dobrin, kar jim omogoča vzpostaviti trdno vez z družbo države gostiteljice;

34.

ugotavlja, da lokalne in regionalne oblasti posvečajo posebno pozornost sodelovanju, komuniciranju ter izmenjavi informacij z državljani, organizacijami priseljencev in NVO. S tem bistveno prispevajo k ustvarjanju ozračja zaupanja, ohranjanju kohezije v družbah držav gostiteljic ter, posledično, k priznavanju priseljevanja kot dejavnika razvoja in napredka.

35.

podpira pobude, ki jih je sprejela Evropska unija od leta 1999 v podporo izvajanju sklepov Evropskega sveta iz Tampereja glede oblikovanja predlogov in izvajanja učinkovitih politik vključevanja priseljencev iz tretjih držav;

36.

pozdravlja dejstvo, da je Evropska komisija pripravila spletno stran o vključevanju, ki bo lajšala dostop do informacij in njihovo izmenjavo;

37.

poziva države članice in Evropsko komisijo, naj sprejmejo pobude za izkoriščanje možnosti, ki jih nudijo nove tehnologije (e-demokracija, e-uprava, e-storitve itd.), s ciljem splošni javnosti in priseljencem olajšati izražanje stališč in predlogov glede politik in ukrepov na področju vključevanja;

38.

poudarja, da je potrebno skupno delovanje ter spodbujanje sodelovanja in dialoga med akterji, ki se ukvarjajo z vključevanjem na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni;

39.

predlaga spodbujanje primerjalnega ocenjevanja rezultatov strategij vključevanja na regionalni in lokalni ravni ter poudarjanje pozitivnih izkušenj pri vključevanju in primere najboljše prakse na regionalni in lokalni ravni, ki bi lahko bili za zgled drugim regijam;

40.

meni, da je treba spodbujati delovanje in ukrepe za vzpostavitev stabilnega ozračja ter osnove za zaupanje med priseljenci in družbo, ki jih sprejema;

41.

meni, da je za oblikovanje in izvajanje učinkovitih in ustreznih politik vključevanja bistveno upoštevati področja izobraževanja, stanovanj in zdravja;

42.

meni, da bi Evropska unija do držav izvora priseljencev morala vzpostaviti odnos, ki bo zagotavljal dejansko podporo in bo prilagojen potrebam;

43.

meni, da je treba oceniti in morebiti preoblikovati obstoječe programe na področju izobraževanja in ponudbe poklicnega usposabljanja, vzgoje in izobraževanja državljanov tretjih držav, posebej za poklice, pri katerih je usposabljanje empirično;

44.

predlaga da se zagotovi pomoč strukturam za prepoznavanje sposobnosti in izkušenj priseljencev, ki že obstajajo v državah članicah EU;

45.

meni, da bi morali v državah članicah ustvariti pogoje za priznavanje in preverjanje usposobljenosti in izobrazbe, ki so jo priseljenci pridobili v državi izvora, ter njeno potrjevanje, kar bi izboljšalo njihove možnosti za nadaljnje izobraževanje in zaposlitev ter nato preživljanje z lastnim delom, obenem pa krepilo človeški kapital države gostiteljice;

46.

poziva Evropsko komisijo, naj podpre izmenjavo dobrih praks med regionalnimi in lokalnimi oblastmi, saj te odločilno vplivajo na skladno in učinkovito vključevanje;

47.

poziva k povečanju sredstev Evropskega sklada za vključevanje ter k večji podpori ukrepom vključevanja na regionalni in lokalni ravni;

48.

poziva Komisijo, naj spodbuja partnerstva med evropskimi lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter ustreznimi organi iz držav izvora priseljencev;

49.

poziva Komisijo in države članice, naj proučijo možnosti za ustanovitev kontaktnih točk za vključevanje na regionalni in lokalni ravni, ki bi bile enakovredne kontaktnim točkam na nacionalni ravni ali bi jih nadomestile;

50.

želi s predstavitvijo dobrih praks lokalnih in regionalnih oblasti prispevati k posodobitvi priročnika Evropske komisije o vključevanju;

51.

prosi za možnost polnopravnega sodelovanja na Evropskem forumu za vključevanje, ki bo predvidoma organiziran v letu 2009, ter na vseh drugih podobnih dogodkih, organiziranih v okviru evropskega sodelovanja;

52.

predlaga uvedbo „nagrad za vključevanje“ državljanov tretjih držav, morebiti v okviru nagrad Odbora regij, namenjenih regijam, ki bi jih podeljevali priseljencem ali/in akterjem v procesu vključevanja priseljencev (lokalne ali regionalne oblasti, podjetja, organizacije, zveze, fundacije, posamezniki, uradniki itd.).