Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52008IP0456

    Svobodni in skupnostni mediji v Evropi Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. septembra 2008 o svobodnih in skupnostnih medijih v Evropi (2008/2011(INI))

    UL C 8E, 14.1.2010, p. 75–79 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    14.1.2010   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    CE 8/75


    Četrtek, 25. september 2008
    Svobodni in skupnostni mediji v Evropi

    P6_TA(2008)0456

    Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. septembra 2008 o svobodnih in skupnostnih medijih v Evropi (2008/2011(INI))

    2010/C 8 E/14

    Evropski parlament,

    ob upoštevanju členov 150 in 151 Pogodbe ES,

    ob upoštevanju Amsterdamske pogodbe, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji, Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti, nekaterih s tem povezanih aktov, podpisanih dne 2. oktobra 1997 in Protokola št. 9 o sistemu javne radiodifuzije v državah članicah (1),

    ob upoštevanju člena 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

    ob upoštevanju Konvencije Unesca o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja, ki priznava legitimnost javne politike za priznavanje in spodbujanje pluralizma,

    ob upoštevanju Direktive 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (Okvirna direktiva) (2),

    ob upoštevanju Direktive 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju (Direktiva o dostopu) (3),

    ob upoštevanju Direktive 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (Direktiva o odobritvi) (4),

    ob upoštevanju Direktive 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalnih storitvah) (5),

    ob upoštevanju Direktive 2007/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi Direktive Sveta 89/552/EGS o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov (6),

    ob upoštevanju Odločbe št. 676/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o pravnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti (Odločba o radijskem spektru) (7),

    ob upoštevanju bele knjige o evropski komunikacijski politiki, ki jo je predložila Komisija (KOM(2006)0035),

    ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 20. decembra 2007 o evropskem pristopu k medijski pismenosti v digitalnem okolju (KOM(2007)0833),

    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. julija 1995 o možnostih strategije zelene knjige za okrepitev evropske programske industrije v okviru avdiovizualne politike Evropske unije (8),

    ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom „Pluralizem medijev v Evropski uniji“ (SEK(2007)0032),

    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. aprila 2004 o nevarnosti kršitev svobode izražanja in obveščanja v EU ter predvsem Italiji (člen 11(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah) (9),

    ob upoštevanju študije Razmere na področju medijev skupnosti v Evropski uniji, ki jo je naročil Evropski parlament,

    ob upoštevanju priporočila Odbora ministrov Sveta Evrope (CM/Rec(2007)2) državam članicam o pluralnosti medijev in raznolikosti medijskih vsebin,

    ob upoštevanju deklaracije Odbora ministrov Sveta Evrope (Decl-31.01.2007 E) o zaščitni vlogi medijev v demokraciji v zvezi s koncentracijo medijev,

    ob upoštevanju skupne izjave o raznolikosti in radiodifuziji, ki so jo pripravili posebni poročevalec ZN o svobodi mnenja in izražanja, predstavnik svobode medijev OVSE, posebni poročevalec organizacije ameriških držav o svobodi izražanja in posebni poročevalec afriške komisije za človekove pravice in pravice ljudstev o svobodi izražanja in dostopu do informacij, sprejete dne 12. decembra 2007,

    ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

    ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0263/2008),

    A.

    ker so svobodni in skupnostni mediji nepridobitne organizacije in so odgovorni skupnosti, ki so ji namenjeni,

    B.

    ker nepridobitnost pomeni, da je glavni cilj takšnih medijev, da sodelujejo pri dejavnostih javnega in/ali zasebnega interesa brez komercialnih ali denarnih koristi,

    C.

    ker odgovornost skupnosti pomeni, da morajo svobodni in skupnostni mediji obveščati skupnost o svojem delovanju in odločitvah, jih upravičiti in biti kaznovani v primeru morebitnih kršitev,

    D.

    ker so med državami članicami velike razlike v zvezi z razširjanjem in vplivom svobodnih in skupnostnih medijev, ki sta največja v tistih državah članicah, ki jasno priznavajo njihov pravni status in se zavedajo njihove dodane vrednosti,

    E.

    ker bi morali svobodni in skupnostni mediji omogočati sodelovanje članov skupnosti pri oblikovanju vsebine in tako spodbujati dejavno prostovoljno sodelovanje pri medijski produkciji namesto pasivne uporabe medijev,

    F.

    ker svobodni in skupnostni mediji zelo pogosto ne predstavljajo družbene večine, ampak so namenjeni različnim manjšim posebnim ciljnim skupinam, ki jih drugi mediji prezrejo in so pogosto lokalno ali regionalno usmerjene,

    G.

    ker imajo svobodni in skupnostni mediji široko, a kljub temu večinoma nepriznano vlogo v medijskem prostoru, zlasti kot vir lokalnih vsebin, ter spodbujajo inovacije, ustvarjalnost in raznolikost vsebin,

    H.

    ker morajo imeti svobodni in skupnostni mediji jasno opredeljena pooblastila, na primer zagotavljanje družbenih koristi, kar mora izražati tudi vsebina, ki jo ustvarjajo,

    I.

    ker je ena od glavnih pomanjkljivosti svobodnih in skupnostnih medijev v Evropski uniji, da jih mnogi nacionalni pravni sistemi pravno ne priznavajo, poleg tega pa doslej vprašanje svobodnih in skupnostnih medijev ni bilo obravnavano v nobenem od ustreznih pravnih aktov Skupnosti,

    J.

    ker bi uvedba kodeksa prakse poleg pravnega priznanja pojasnila status, postopke in vlogo sektorja, s čimer bi prispevala k zanesljivosti sektorja ter zagotovila neodvisnost in preprečila kršitve,

    K.

    ker je internet v sektorju začel novo obdobje z novimi možnostmi in izzivi in ker pomenijo stroški prehoda z analognega na digitalni prenos veliko breme za svobodne in skupnostne medije,

    L.

    ker je bilo leto 2008 razglašeno za evropsko leto medkulturnega dialoga, kar pomeni, da imajo mediji v Uniji zlasti pomembno vlogo pri zagotavljanju posebej ustreznih sredstev izražanja in informacij za manjše kulturne subjekte v družbi kot celoti ter pri nadaljevanju medkulturnega dialoga v letu 2008 in pozneje,

    M.

    ker so svobodni in skupnostni mediji pomembno sredstvo krepitve moči državljanov in spodbujanja državljanov k dejavnemu sodelovanju v civilni družbi; ker bogatijo družbeno razpravo, saj predstavljajo sredstvo notranjega pluralizma idej; ker koncentracija lastništva ogroža poglobljeno medijsko pokritje vprašanj lokalnih interesov za vse skupine v skupnosti,

    1.

    poudarja, da so svobodni in skupnostni mediji učinkovito sredstvo za krepitev kulturne in jezikovne raznolikosti, družbene vključenosti ter lokalne identitete, zaradi česar je sektor zelo raznolik;

    2.

    poudarja, da svobodni in skupnostni mediji pomagajo krepiti identiteto posebnih interesnih skupin, medtem ko članom teh skupin hkrati omogočajo, da sodelujejo z drugimi družbenimi skupinami, s čimer imajo pomembno vlogo pri spodbujanju strpnosti in pluralizma v družbi ter prispevajo k medkulturnemu dialogu;

    3.

    poudarja tudi, da svobodni in skupnostni mediji spodbujajo medkulturni dialog z izobraževanjem splošne javnosti, bojem proti negativnim stereotipom in popravljanjem podobe, ki jo ustvarjajo množični mediji v zvezi s skupnostmi znotraj družbe, ki jim grozi izključitev, kot so begunci, migranti, Romi ter druge etnične in verske manjšine; poudarja, da so svobodni in skupnostni mediji eno od obstoječih sredstev, ki olajšajo vključevanje priseljencev in tudi omogočajo prikrajšanim članom družbe, da postanejo dejavni udeleženci s sodelovanjem pri razpravah, ki so zanje pomembne;

    4.

    poudarja, da lahko imajo svobodni in skupnostni mediji pomembno vlogo v programih usposabljanja, pri katerih sodelujejo zunanje organizacije, vključno z univerzami, in strokovno neusposobljeni člani skupnosti ter delujejo kot dragoceno vozlišče za delovne izkušnje; poudarja, da usposabljanje ljudi na področju digitalnih, spletnih ter uredniških znanj in spretnosti, tako da sodelujejo pri dejavnostih svobodnih in skupnostnih medijev, zagotavlja koristna ter prenosljiva znanja in spretnosti;

    5.

    poudarja, da svobodni in skupnostni mediji delujejo kot pobudnik za lokalno ustvarjalnost, ker umetnikom in ustvarjalnim podjetnikom zagotavljajo javno platformo za preskušanje novih zamisli in konceptov;

    6.

    meni, da svobodni in skupnostni mediji prispevajo k cilju izboljšanja medijske pismenosti državljanov prek njihovega neposrednega vključevanja v oblikovanje in razširjanje vsebin ter spodbuja enote skupnosti na šolah, da pri mladih razvijajo občutek za skupnost, povečajo medijsko pismenost ter oblikujejo sklope spretnosti, ki se lahko potem uporabijo za sodelovanje pri svobodnih in skupnostnih medijih;

    7.

    poudarja, da svobodni in skupnostni mediji pomagajo krepiti pluralnost medijev, ker zagotavljajo dodatne vidike obravnavanja vprašanj, ki so bistvena za neko skupnost;

    8.

    poudarja, da so v primeru prenehanja delovanja ali neobstoja storitev javnih in komercialnih medijev na nekaterih območjih, vključno z oddaljenimi območji, ter zaradi težnje komercialnih medijev k zmanjševanju lokalnih vsebin, svobodni in skupnostni mediji edini vir lokalnih novic in informacij ter edini glas lokalnih skupnosti;

    9.

    pozdravlja dejstvo, da lahko svobodni in skupnostni mediji državljane bolj ozavestijo o obstoječih javnih službah in lahko spodbujajo sodelovanje državljanov pri javni razpravi;

    10.

    meni, da lahko svobodni in skupnostni mediji delujejo kot uspešno sredstvo približevanja Unije državljanom, tako da so usmerjeni na posebne ciljne skupine; priporoča državam članicam, da dejavneje sodelujejo s svobodnimi in skupnostnimi mediji, da bi z državljani vzpostavile tesnejši dialog;

    11.

    opozarja, da je dobra kakovost svobodnih in skupnostnih medijev bistvena za izkoriščenje njihovega potenciala, in poudarja, da brez ustreznih finančnih sredstev takšna kakovost ni mogoča; ugotavlja, da so finančni viri svobodnih in skupnostnih medijev zelo različni, v splošnem pa dokaj omejeni, in priznava, da bi dodatna sredstva in digitalna prilagoditev sektorju svobodnih in skupnostnih medijev omogočili razširitev njegovega profila inovacij ter zagotovitev novih in nujnih storitev, ki prispevajo k dodani vrednosti obstoječih analognih storitev;

    12.

    ugotavlja, da sektor nima potrebne podpore, ki je potrebna, da bi si lahko bolj prizadeval za izboljšanje svoje zastopanosti v EU in pri nacionalnih nosilcih odločanja ter stika z njimi;

    13.

    poudarja, da morajo biti svobodni in skupnostni mediji politično neodvisni;

    14.

    poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo elemente iz resolucije, tako da opredelijo svobodne in skupnostne medije kot medije, ki:

    a)

    so nepridobitni in neodvisni od nacionalne in lokalne oblasti, sodelujejo predvsem pri dejavnostih javnega interesa in interesa civilne družbe ter si prizadevajo za jasno opredeljene cilje, ki vedno vključujejo družbene koristi in prispevajo k medkulturnemu dialogu;

    b)

    so odgovorni skupnosti, ki so ji namenjeni, kar pomeni, da morajo skupnost obveščati o svojem delovanju in odločitvah, jih upravičiti in biti kaznovani v primeru morebitnih kršitev, tako da storitve še naprej nadzirajo interesi skupnosti in da se prepreči nastanek mrež „od zgoraj navzdol“;

    c)

    omogočajo sodelovanje članov skupnosti pri ustvarjanju vsebine, pri čemer lahko ti sodelujejo pri vseh vidikih delovanja in upravljanja, vendar morajo biti osebe, ki so odgovorne za uredniške vsebine, ustrezno strokovno usposobljene;

    15.

    svetuje državam članicam, brez negativnega vpliva na tradicionalne medije, da pravno priznajo svobodne in skupnostne medije kot ločeno skupino poleg komercialnih in javnih medijev, če tega še niso naredile;

    16.

    poziva Komisijo, da svobodne in skupnostne medije upošteva kot nadomestno možnost, rešitev od spodaj navzgor za povečanje pluralnosti medijev pri oblikovanju kazalnikov za pluralnost medijev;

    17.

    poziva države članice k dejavnejši podpori svobodnih in skupnostnih medijev, da se zagotovi pluralnost medijev, če ta podpora ne škoduje javnim medijem;

    18.

    poudarja vlogo, ki jo lahko imajo lokalni, regionalni in nacionalni organi pri podpori ter spodbujanju svobodnih in skupnostnih medijev, tako da zagotovijo ustrezno infrastrukturo, skupaj s podporo v okviru programov za spodbujanje izmenjave najboljših praks, na primer programa Skupnosti „Regije za gospodarsko spremembo“ (prej Interreg);

    19.

    poziva države članice, da dajo na voljo spekter televizijskih in radijskih analognih in digitalnih frekvenc, ob upoštevanju da se storitve svobodnih in skupnostnih medijev ne ocenjujejo glede na oportunitetne stroške ali upravičene stroške dodeljevanja spektra, ampak glede na njihovo družbeno vrednost;

    20.

    priznava, da ima na eni strani le majhen delež sektorja znanje in izkušnje, da zaprosi za pomoč EU in jo izkoristi, medtem ko na drugi strani finančni uradniki ne poznajo potenciala svobodnih in skupnostnih medijev;

    21.

    priznava, da bi lahko sektor bolje izkoristil programe financiranja Skupnosti, če prispevajo k ciljem svobodnih in skupnostnih medijev, prek izvajanja niza posebnih programov, kot sta Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad, ter možnost izobraževanja in usposabljanja novinarjev s programi vseživljenjskega učenja in drugimi programi; vendar poudarja, da morajo sredstva izhajati predvsem iz nacionalnih, lokalnih in drugih virov;

    22.

    poziva svobodne in skupnostne medije, naj ustanovijo evropsko internetno platformo, prek katere bodo razširjali koristne in pomembne informacije za sektor ter tako spodbujali mrežno povezovanje in izmenjavo najboljših praks;

    23.

    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij ter vladam in parlamentom držav članic.


    (1)  UL C 340, 10.11.1997, str. 109.

    (2)  UL L 108, 24.4.2002, str. 33.

    (3)  UL L 108, 24.4.2002, str. 7.

    (4)  UL L 108, 24.4.2002, str. 21.

    (5)  UL L 108, 24.4.2002, str. 51.

    (6)  UL L 332, 18.12.2007, str. 27.

    (7)  UL L 108, 24.4.2002, str. 1.

    (8)  UL C 249, 25.9.1995, str. 219.

    (9)  UL C 104 E, 30.4.2004, str. 1026.


    Top