52008DC0204

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 18.4.2008

COM(2008) 204 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU, ODBORU REGIJ IN EVROPSKI CENTRALNI BANKI

Uvedba eura na Cipru in Malti

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU, ODBORU REGIJ IN EVROPSKI CENTRALNI BANKI

Uvedba eura na Cipru in Malti

1. UVOD

Svet je 10. julija 2007 odločil, da za Ciper in Malto odpravi odstopanje za sprejetje enotne valute z učinkom od 1. januarja 2008.

Uspešen prehod obeh držav je potrdil, da s temeljito pripravo štiritedensko obdobje dvojnega obtoka zadostuje, tudi za države z zelo visokim zneskom gotovine v obtoku[1].

Večina Ciprčanov (95 %) in Maltežanov (90 %) je prehod v svojih državah zaznala kot nemotenega ali dokaj nemotenega in učinkovitega.

To sporočilo zajema najpomembnejše vidike procesa prehoda, zlasti gotovinski prehod, preoblikovanje upravnih in finančnih sistemov, dejanski in zaznani vpliv uvedbe eura na cene ter mnenja državljanov o informacijskih in obveščevalnih kampanjah; poleg tega vsebuje nekaj zaključkov, ki so lahko dragoceni za nadaljnje prehode.

2. PREHOD NA EUROGOTOVINO

Prehod na eurogotovino predstavlja najvidnejši element procesa prehoda, saj dejansko vključuje vse finančne institucije, podjetja in državljane. Uspeh te operacije je odvisen od pravočasne dobave eurogotovine vsem sodelujočim strankam in natančne priprave za vračilo nacionalnih valut.

2.1. Preddobava in posredna preddobava pred dnem uvedbe eura

A) Ciper

Ciprska centralna banka (CBC) je poslovnim bankam 22. oktobra 2007 začela preddobavljati eurokovance, 19. novembra 2007 pa eurobankovce. Pred dnevom uvedbe eura je bilo bančnemu sektorju dobavljeno približno 80 % vrednosti eurobankovcev (v vrednosti 950 milijonov EUR) in 64 % vrednosti eurokovancev (v vrednosti 64 milijonov EUR). V preddobavo so se vključile vse bančne podružnice na Cipru (približno 900).

Istočasno se je začela posredna preddobava eurogotovine trgovcem na drobno. Čeprav je ciprska centralna banka sem podjetjem, ki imajo opraviti z gotovino, aktivno razložila potrebo po posebni preddobavi, so bila prva naročila eurogotovine znatno pod pričakovanji. Veliko malih podjetnikov je trdilo, da je bilo težko in drago izpolniti zahteve za posredno preddobavo. Da bi odpravili to težavo, so banke v soglasju z ciprsko centralno banko 31. decembra podjetjem dovolile posredno preddobavo po poenostavljenem postopku. Skoraj 58 % podjetij od skupno 1 377, ki so bila oskrbljena s posredno preddobavo, je uporabilo ta poenostavljeni postopek in si tako zagotovilo skupno 3,3 milijona EUR (v primerjavi z 11,1 milijoni EUR, pridobljenih po standardnem postopku).

Poleg tega so nekatere banke po menjalnem tečaju svojim klientom začele menjavati ciprske funte za eurobankovce s 1. novembrom in s tem omogočile podjetjem, ki ne bi prenesla bremena posredne preddobave, da so vnaprej kupila eurogotovino.

Podjetjem je bilo na voljo okoli 40 000 vnaprej pripravljenih paketov eurokovancev (začetnih paketov), vsak v vrednosti 172 EUR, vendar je bilo prodanih le 22 000. Ker so ti začetni paketi vsebovali kovance v zvitkih, bi lahko preostale pakete banke z lahkoto porabile po dnevu uvedbe eura.

Drugih 250 000 mini paketov, vsak v vrednosti 10 CYP (17,09 EUR), je bilo na voljo splošni javnosti od 3. decembra 2007. Prodanih je bilo okoli 189 000 mini paketov. Raziskava Eurbarometra[2] kaže, da je več kot 70 % državljanov, ki so kupili mini paket, tega odprlo in kovance po prehodu porabilo, 20 % državljanov pa mini paketov sploh ni uporabilo.

Neprodani mini paketi so bili po prehodu izvoženi za zadostitev potreb zbiralcev kovancev v tujini. Ciprski eurokovanci v vrednosti 3,5 milijona EUR so bili izvoženi v prvih treh tednih v januarju.

B) Malta

Preddobava eurogotovine poslovnim bankam se je začela 15. septembra 2007. Okoli 107 bančnih podružnic je pred dnevom uvedbe eura prejelo eurobankovce v vrednosti 540 milijonov EUR in eurokovance v vrednosti 27,81 milijona EUR.

V fazi posredne preddobave, ki se je začela 1. decembra 2007, je bilo 134 podjetij oskrbljenih z eurobankovci v vrednosti 3,9 milijona EUR in s kovanci v vrednosti 1,9 milijona EUR. Razlog za zelo omejeno število podjetij, ki so sodelovala v posredni preddobavi, so verjetno bili strogi pogoji.

Glede na visok znesek gotovine v obtoku je malteška centralna banka javnost spodbujala, naj od 1. decembra položi odvečno gotovino na banke. Hkrati so banke prevzele brezplačno menjavo bankovcev in kovancev v malteških lirah v eure, da so majhnim podjetjem pred prehodom omogočili preskrbo z eurogotovino.

Veliko podjetij je za to, da so se oskrbela z zadostno količino eurokovancev, raje kupilo začetne pakete. Prodanih je bilo vseh 33 000 začetnih paketov za podjetja (vsak v vrednosti 131 EUR). Banke so zabeležile nekaj povpraševanja po začetnih paketih s kovanci in bankovci ter po začetnih paketih s kovanci z drugačno sestavo, kot so jo ponujali standardni paketi.

Malta je tudi zabeležila velika naročila za malteške kovance od zbirateljev iz tujine. Privatne banke so od dneva uvedbe eura in do 25. januarja izvozile okoli 1 200 000 kovancev vseh apoenov. Istočasno je malteška centralna banka v tujini prodala okoli 32 000 predstavitvenih kompletov eurov in menjala 10 000 kovancev vseh apoenov z drugimi centralnimi bankami euroobmočja.

Dejstvo, da so podjetja pokazala malo zanimanja za posredno preddobavo, potrjuje negativni učinek strogih zahtev glede varnosti in informacij, zlasti za mala podjetja. Zato evropska centralna banka trenutno preučuje možnost poenostavitve smernic za posredno preddobavo pri nadaljnjih prehodih, pri čemer bo zlasti upoštevala poenostavljeni postopek, ki ga je konec decembra uporabil Ciper. Neusklajenost med povpraševanjem in ponudbo paketov eurokovancev poudarja pomen skrbnega načrtovanja proizvedene količine. Priprava enega paketa eurokovancev na gospodinjstvo se zdi primerno merilo. Razmeroma visoka količina izvoženih kovancev opozarja, da je treba upoštevati povpraševanje zbirateljskega trga, zlasti v primeru majhnih držav. Naročila zbirateljev lahko bistveno spremenijo količino kovancev, ki so na voljo v obdobju prehoda. |

2.2. Obdobje dvojnega obtoka

Ciper in Malta sta se odločila za enomesečno obdobje dvojnega obtoka. Nemoten prehod v obeh državah je potrdil, da štirje tedni zadostujejo za uvedbo nove valute in vračilo zadostne količine nacionalne valute. [3]

2.2.1. Razdelitev eurobankovcev in eurokovancev po dnevu uvedbe eura

V prvih dneh po prehodu so se javnost in podjetja z eurogotovino oskrbeli v glavnem na bankomatih in bančnih okencih. Vendar so državljani v obeh državah množično potrošili nacionalno valuto v trgovinah na drobno, kjer so dobili vračilo v eurih.

A) Ciper

Na praznik 1. januarja 2008 je bilo odprtih več bančnih podružnic za lažjo menjavo ciprskih funtov v eure.

V prvih desetih dneh letošnjega leta je banke obiskalo okoli 336 000 Ciprčanov in dvignilo ali menjalo več kot 578 milijonov EUR (povprečno 1 177 EUR na bančni posel).

Vseh 550 bankomatov je bilo 1. januarja do 0.30 zjutraj prilagojenih le za izdajo eurobankovcev. V prvih tednih po prehodu je bilo na bankomatih mogoče dvigovati samo bankovce nižjih apoenov, da se je zmanjšal znesek drobiža, ki so ga morali trgovci na drobno vračati pri poslovanju z gotovino. V prvih desetih dneh po prehodu so Ciprčani dvignili več kot 32 milijonov EUR v približno 251 000 bančnih poslih. V povprečju je dvig znašal 127 EUR.

V Sloveniji in nekaterih državah, ki so sprejele euro leta 2002 (npr. Nemčiji in Španiji), je zelo veliko državljanov v dneh po prehodu novo valuto raje kot na bankomatih pridobilo na bančnih okencih. Če primerjamo številke iz celotnega obdobja dvojnega obtoka (iz januarja 2008) s številkami iz januarja 2007, se je vrednost dvigov in menjav povečala za 55 % skupaj z 61 % povečanjem števila transakcij, opravljenih na okencih, medtem ko je število transakcij na bankomatih naraslo le za 23 %[4].

Glede na razmeroma visoke vrednosti menjav ali dvigov na bančni posel na Cipru (1 177 EUR) lahko domnevamo, da so ljudje hranili gotovinske zaloge visokih vrednosti, kar je v prvih dneh po prehodu povzročilo čakalne vrste v bankah, kljub temu, da so bila 1. januarja bančna okenca izjemoma odprta. Razmere na bankah so se kljub temu hitro vrnile v običajno stanje.

B) Malta

Na okencih je bilo med 1. in 10. januarjem opravljenih skoraj 230 000 menjav v skupnem znesku okoli 165 milijonov EUR. Povprečna vrednost menjave je bila okoli 720 EUR. Na Malti je bilo več dvigov na bankomatih kot bančnih okencih, vendar je bila skupna vrednost eurov, pridobljenih na bančnih okencih, več kot štirikrat višja.

Približno 90 % vseh bankomatov (skupno 154) na Malti je 1. januarja ob polnoči izdajalo le eurobankovce; ostali bankomati so bili prilagojeni v naslednjih urah. Do vključno 10. januarja je bilo opravljenih okoli 316 000 dvigov v skupnem znesku približno 40 milijonov EUR. Podobno kot na Cipru je dvig znašal približno 126 EUR.

Ker so državljani želeli čim prej menjati svoj nacionalni denar v eure in dvigniti eurogotovino, so na nekaterih bančnih podružnicah nastale dolge čakalne vrste. Nekaj bank je odprlo posebna okenca za podjetja, da so zmanjšale čas čakanja. Vendar so dolge čakalne vrste, ki so nastajale tudi še teden dni po prehodu, pokazale, da sprejeti ukrepi niso vedno zadoščali. Banke kljub 600 blagajnikom niso bile popolnoma pripravljene na tako veliko dodatno delovno obremenitev.

2.2.2. Gibanje gotovinskih plačil

Številke o gotovinskih plačilih v eurih kažejo, da je euro hitro postal malteška in ciprska valuta. Njegova uporaba v prvih treh dneh je napredovala veliko hitreje kot v prvi skupini držav (glej diagram 1). V obeh državah je delež gotovinskih plačil v eurih dosegel 70 % vseh gotovinskih plačil 4. januarja, pri prehodu leta 2002 pa je delež gotovinskih plačil v eurih 70 % presegel 6. januarja. Več kot 90 % trgovcev na drobno je od 2. januarja 2008 drobiž vračalo izključno v eurih.

Diagram 1 [pic]

Vir: Službe Komisije

Posledično so plačila v nacionalnih valutah hitro padla s 100 % z dne 29. decembra 2007 na samo 7–10 % vseh gotovinskih plačil z dne 12. januarja 2008. Dne 20. januarja 2008 (tj. deset dni pred koncem obdobja dvojnega obtoka) je bilo le še 3 % plačil v trgovinah opravljenih v nacionalnih valutah (glej diagram 2).

Diagram 2

[pic]

Vir: Službe Komisije

Nekateri trgovci na drobno so imeli prve dni primanjkljaj gotovine, saj so mnogi državljani zaradi dolgih čakalnih vrst v bankah nacionalno valuto raje zamenjali v trgovinah. Tako so blagajniki potrebovali več eurokovancev z visokimi apoeni in bankovcev z nizkimi apoeni, kot je bilo prvotno načrtovano.

Nekaterim trgovcev na drobno in izvajalcem storitev na Malti (npr. voznikom avtobusov) je zmanjkalo kovancev za 1 in 2 eurocenta, potrebnih za natančno vračilo denarja. Ker je bilo zaokroževanje cen zakonsko prepovedano, so bile potrebne večje količine nekaterih apoenov in jih je bilo treba dodatno naročiti pri malteški centralni banki.

Rezultati raziskave Komisije, prikazani v diagramu 3, kažejo, da je že 12. dan po prehodu več kot 90 % Maltežanov in Ciprčanov v svojih denarnicah imelo samo ali večinoma eurokovance in eurobankovce. Prehod je bil presenetljivo hiter, če upoštevamo, da je v primerjavi s Slovenijo pred dnevom uvedbe eura eurogotovino pridobilo manj ljudi. Dne 29. decembra 2007 je imelo 7 % Ciprčanov v glavnem eurobankovce, 8 % pa pretežno eurokovance. Na Malti številke ustrezajo 4 % in 12%. V Sloveniji je bilo v primerljivem obdobju razmerje 20 % eurobankovcev in 27 % eurokovancev.

Diagram 3

[pic]

Vir: Službe Komisije

Državljani so se zelo hitro seznanili s svojo novo valuto. Do začetka februarja 2008 je skoraj 90 % Maltežanov in 95 % Ciprčanov lahko ali precej lahko prepoznavalo eurobankovce. Več kot polovica državljanov Malte (53 %) je pri vsakodnevnih nakupih cene najpogosteje preračunavala v eurih, okoli 40 % je tako ravnalo celo pri izjemnih nakupih. Ciprčani so pri nakupih večjih vrednosti še vedno najpogosteje preračunavali v funtih, pri vsakodnevnih nakupih pa v eurih. [5]

2.2.3. Vračilo nacionalnih valut

Vračanje nacionalnih valut se je začelo zadnje mesece leta 2007. Na Malti je bilo 1. januarja 2008 vrnjene že okoli 40 % vrednosti bankovcev v obtoku in na Cipru 10 %. Postopek je bil pospešen prve dni januarja z vračanjem v višini 5–6 % količine nacionalnih bankovcev v obtoku na Cipru in okoli 3 % na Malti.

Vrnjenih je bilo približno 50 % bankovcev v ciprskih funtih in malteških lirah, ki so še bili v obtoku 1. januarja; ciprski bankovci so bili vrnjeni do 15. januarja, malteški do 17. januarja[6]. V obeh državah je vračanje potekalo hitreje kot leta 2002, ko je bila vrednost 50 % presežena šele 21. januarja. Do konca januarja je bilo v obtoku še vedno okoli 25 % ciprske in 35 % malteške stare valute, rezultat, ki je zelo podoben rezultatu iz leta 2002. [7]

Na splošno podjetja za prevoz denarja in banke niso poročali o težavah glede zbiranja in shranjevanja nacionalne valute.

Diagram 4

[pic]

Vir: ECB

Prehod na eurogotovino na Malti in Cipru potrjuje, da je kratko obdobje dvojnega obtoka tehnično izvedljivo celo v državah, ki imajo v obtoku visoke zneske gotovine. Kljub temu, da so banke sprejele posebne ukrepe za obvladovanje velike dodatne delovne obremenitve, to ni vedno zadostovalo za preprečitev čakalnih vrst v prvih tednih po prehodu. Za lažji prehod je treba pred njegovo izvedbo močno spodbujati vračilo zalog nacionalnih valut pred dnem uvedbe eura, obsežno preddobavo in uporabo negotovinskih plačilnih sredstev. |

3. PREOBLIKOVANJE FINANčNIH IN UPRAVNIH SISTEMOV

V skladu s scenarijem prehoda „velikega poka“, ki sta ga izbrali Malta in Ciper, so do 31. decembra 2007 vsi finančnih in upravni sistemi delovali izključno v nacionalnih valutah svojih držav in na euro prešli 1. januarja 2008.

Po vseh razpoložljivih podatkih so se ciprska in malteška javna uprava ter podjetja ustrezno in pravočasno pripravili. Pri obveščanju in usposabljanjih, ki so jih organizirali Komisija/OLAF, ECB in Europol, so sodelovali strokovnjaki iz obeh držav, da so se bolje seznanili s postopki in metodami za zaščito eura pred ponarejanjem.

Skoraj vsa podjetja, ki so bila vključena v raziskavo septembra 2007[8], so bila o prehodu obveščena in so začela s pripravami.

Banke in trgovci na drobno v obdobju prehoda niso poročali o večjih tehničnih težavah. Prav tako nemoteno je potekalo preoblikovanje bankomatov, plačilnih sistemov s kartico in bančnih računov.

4. GIBANJE CEN

4.1. Spremljanje cen med prehodom

Rezultati raziskave Eurobarometra iz septembra 2007 o tem, kako je javnost zaznavala euro, je pokazala, da se je več kot tri četrtine državljanov na Cipru in Malti balo zlorab in goljufij v obdobju prehoda. Za odpravo teh bojazni sta obe državi določili celovit niz ukrepov.

Na Cipru je pet euroopazovalnic natančno spremljalo pravilnost dvojnega označevanja cen[9], cene pogosto kupljenega blaga pa so opazovali ministrstvo za finance in združenja potrošnikov. Kodeksu o poštenem oblikovanju cen, h kateremu se je zavezalo 7 579 podjetij, je očitno uspelo omejiti rast cen, saj je bila večina zlorab ugotovljena pri podjetjih, ki kodeksa niso podpisala. Euroopazovalnice so navezale stik s trgovci na drobno in izvajalci storitev, katerih cene so izjemno narasle (pretežno brivskih in frizerskih salonov, prodajalcev kebaba, zasebnih parkirišč, zdravnikov, kavarn in kina), da bi raziskale razloge ter na internetu objavile imena tistih, ki so zlorabili prehod.

Na Malti stanje cen spremlja nacionalni odbor za prehod na euro (National Euro Changeover Committee (NECC))[10], ki je z več kot 7 900 podjetji tudi sklenil Kodeks o poštenem oblikovanju cen (pobuda FAIR).

Malta je tudi prva država, kjer je zaokroževanje cen navzgor pri menjavi v eure, zakonsko prepovedano[11]. Vsako poročilo o zaokroževanju cen, ki ga državljani sporočijo po elektronski pošti ali na telefonsko številko za euro, se takoj razišče. V prvih sedmih tednih leta je okoli 107 lastnikov trgovin in izvajalcev (med njimi veliko zdravnikov in nekaj lastnikov zasebnih parkirišč) po opozorilu nacionalnega odbora za prehod, da so zaradi eura neutemeljeno povečali pristojbine ali cene v eurih, cene popravilo navzdol. Kazni za neupravičeno dvigovanje cen so plačala tri podjetja, za ostalih 96 se je izkazalo, da so bile pritožbe neupravičene.

4.2. Gibanja cen

Na razvoj inflacije na Cipru in Malti leta 2007 so v veliki meri vplivali globalni faktorji. Razlog za dokaj nizko inflacijo v prvem delu leta so ugodni bazni učinki cen energije, ki pa so se obrnili avgusta in septembra 2007. Tako so v drugi polovici leta 2007 neugodni bazni učinki cen energije in naraščajoče cene blaga prispevali k naraščanju inflacije.

Povprečna letna inflacija leta 2007 na Cipru je znašala 2,2 % z nizkimi vrednostmi v prvi polovici leta in visokimi v drugi. Naraščajoče gibanje inflacije po HICP leta 2007 se je nadaljevalo prve meseca 2008. Tako se je letna inflacija s 4,1% januarja 2008 dvignila na 4,7 % februarja 2008. Povprečna letna inflacija leta 2007 na Malti je bila 0,7 %, medtem ko je bila inflacija zelo nestanovitna: zmanjšanju v prvem delu leta je sledilo pospeševanje inflacije v drugi polovici. Glede na 3,8 % inflacijo januarja 2008 se je februarja letna inflacija povečala na 4 %.

Glede na začasno oceno Eurostata (prehod na euro ter inflacija na Cipru in Malti, april 2008) je bil tako na Cipru kot Malti skupni (enkratni) učinek prehoda na merjeno inflacijo med prehodom in takoj po njem verjetno med 0,2 in 0,3 odstotne točke. Te ocene za Ciper in Malto so tako skladne z izkušnjami, ki so jih imele prve države s prehodom leta 2002 in Slovenija leta 2007. Eurostat tako meni, da so učinki prehoda na euro na Cipru in Malti opazni, vendar ne tako veliki, da bi vplivali na merjeno inflacijo v teh dveh državah. Eurostat bo po potrebi posodobil zaključke v zvezi z učinkom prehoda na Cipru in Malti, ko bodo na voljo dodatne informacije.

4.3. Zaznavanje cen

Podatki služb Komisije kažejo, da je na Cipru in Malti zaznana inflacija v zadnjih letih na splošno sledila gibanju inflaciji po HICP. Na Cipru je zaznana inflacija tesno sledila poteku merjene inflacije, saj sta se obe od začetka leta 2007 gibali navzgor. Tudi na Malti je zaznana inflacija sledila inflaciji po HICP, čeprav manj tesno, saj velikemu padcu inflacije po HICP v aprilu ni sledil ustrezen padec zaznane inflacije.

Podatki, ki so na voljo od prehoda na euro, kažejo, da se inflacija v začetnem obdobju ni zaznala. Ne glede na naraščajočo inflacijo po HICP, se je zaznana inflacija na Cipru s 45,7 odstotne točke decembra lani zmanjšala na 42,3 odstotne točke januarja 2008; na Malti se je zaznana inflacija januarja 2008 zmanjšala na 40,5 odstotne točke z 51 odstotnih točk iz prejšnjega meseca. Tako se zdi, da niti pospeševanje inflacije po HICP niti učinek, ki ga je morda imela uvedba eura na cene, nista vplivala na zaznavanje inflacije s strani potrošnikov. Drugi dejavniki, kot so informacijske kampanje, bi morda lahko pripomogli k zmanjšanju inflacije v teh dveh novih državah članicah euroobmočja. Za Malto je zelo verjetno, da je to povezano s prepovedjo zaokroževanja cen in njeno strogo uveljavitvijo.

Diagram 5

[pic][pic]

Vir: Službe Komisije

Vendar se je podoba delno spremenila februarja 2008. Medtem ko se je zaznana inflacija na Malti še naprej zmanjševala s 40,5 odstotne točke iz januarja 2008 na 34,0 odstotne točke, se je na Cipru z 42,3 odstotne točke januarja 2008 dvignila na 48,2 odstotne točke. Vendar bi bilo prezgodaj sklepati o nadaljnjem razvoju zaznane inflacije na Cipru in Malti.

Ciper in Malta sta izpostavljena inflacijskim pritiskom od sredine leta 2007, pretežno zaradi globalnega pospeševanja inflacije v podkategorijah energije in živil. Hkrati je zaznana inflacija na splošno sledila gibanju inflaciji po HICP. Prve mesece po prehodu na euro je zaznana inflacija ostala nadzorovana, merjena inflacija pa se je pospešila. Februarja se je zaznana inflacija na Cipru ponovno povečala, medtem ko se je na Malti še bolj zmanjšala. |

5. OBVEščEVALNA KAMPANJA V ZVEZI S PREHODOM IN ODZIV JAVNOSTI

Uradni začetek ciprske kampanje o uvedbi evra in nacionalne spletne strani o euru (www.euro.cy) je 31. maj 2006. Kampanja v sredstvih javnega obveščanja se je začela šele spomladi 2007, deloma zaradi težav z razpisom za izbor za agencijo za odnose z javnostjo. Kampanja je bila osredotočena na MSP, podeželska območja in ranljive skupine. Glavna sporočila so obravnavala časovni razpored prehoda, koristi eura, menjalni tečaj in bojazni pred neupravičenim povečanjem cen. Glavna sredstva, preko katerih je potekala kampanja, so bila radio (10 225 oglasov), televizija (3 260 oglasov) in tiskani reklamni material (206 oglasov v revijah in 241 v časopisih). Po otoku so vozili eurobusi in obveščali ljudi v odmaknjenih območjih. Zaradi nizke podpore euru so ciprski organi v zadnjih mesecih povečali svoja prizadevanja glede obveščanja, ki je bilo osredotočeno zlasti na ranljive skupine. Evropska komisija je podprla številne aktivnosti, vključno s postavitvijo nove razstave o euru, konferenco in seminar za novinarje, državno šolsko tekmovanje ter izdelovanje promocijskega materiala.

Informacijska kampanja je bila zelo uspešna. V skladu z informacijami iz Eurobarometra februarja 2008 je bilo 9 od 10 Ciprčanov zelo dobro ali dokaj dobro obveščenih o prehodu. Sredstva javnega obveščanja so bila glavni vir informacij za večino državljanov (61%), sledile so komercialne banke (16 %) in ciprska centralna banka (10 %). Državljani so bili tudi zelo zadovoljni (49 %) ali dokaj zadovoljni (44 %) z informacijami, ki so jih o euru sporočali nacionalni organi. Osem od desetih Ciprčanov je prejelo euro žepno računalo, ki se jim je zdelo zelo uporabno. Februarja 2008 je okoli 80 % ljudi, vključenih v raziskavo Eurobarometra, še vedno želelo več informacij o poštenem zaokroževanju cen in pravilni določitvi cen, socialnih, ekonomskih in političnih vplivih eura ter njegovih varnostnih značilnostih.

Celovita večfazna kampanja je preobrnila začetno nizko podporo euru na Malti z osredotočanjem najprej na ozaveščenost glede eura in njegovih koristi ter kasneje na praktične vidike prehoda. Kampanja je združila dejavnosti sredstev javnega obveščanja (4 750 televizijskih in 20 125 radijskih oglasov ter 1 465 oglasov v časopisih in revijah) z osebnimi stiki (telefonska številka za euro, stiki s tiskom, stiki z nevladnimi organizacijami, občinskimi sveti in župnijami, podjetniškimi in potrošniškimi organizacijami, šolami in ranljivimi skupinami). Informacijska kampanja je redno posvečala pozornost bojazni ljudi pred nepravičnim ravnanjem. Spletna stran (www.euro.gov.mt) je pojasnjevala vse ukrepe in metodično navajala vse informacije v zvezi z eurom.

Evropska komisija je v okviru partnerskega sporazuma podprla dve razstavi in konferenco o euru, anketo javnosti in anketo o dvojnem obtoku ter državno šolsko tekmovanje.

Dolga in obširna informacijska kampanja je bila zelo uspešna. V skladu z informacijami iz Eurobarometra februarja 2008 je bilo 9 od 10 Maltežanov zelo dobro ali dokaj dobro obveščenih o prehodu. Sredstva javnega obveščanja so bila najpomembnejši vir obveščanja za večino ljudi (68 %), pri čemer je bila televizija najučinkovitejša. Televizijske oglase si je ogledalo 87 % ljudi, 90 % oglasov je bilo po njihovem mnenju dokaj ali zelo uporabnih. Februarja 2008 je okoli 56 % ljudi, vključenih v raziskavo Eurobarometra, še vedno želelo več informacij o poštenem zaokroževanju cen in pravilni določitvi cen, socialnih, ekonomskih in političnih vplivih eura ter o njegovih varnostnih značilnostih.

Prehod in z njim povezana informacijska kampanja je v obeh državah potekala nemoteno in učinkovito. To dokazuje, da lahko dobro vodena in celovita obveščevalna kampanja poveča podporo javnosti euru. Poleg tega je malteška kampanja pokazala, da lahko dobro usmerjene in učinkovite dejavnosti obveščanja pomirijo bojazni glede povečanja cen, povezanega s prehodom. |

[1] Ciprski in malteški načrt za prehod na euro sta določila, da se uporabi scenarij takojšnje uvedbe, tako imenovani scenarij „velikega poka“, in enomesečno obdobje dvojnega obtoka. Države euroobmočja iz prvega vala so uvedle euro v skladu z „madridskim“ scenarijem, ki je vseboval prehodno obdobje treh let (eno leto za Grčijo). Slovenija je bila prva država, ki je uporabila scenarij „velikega poka“, pri katerem so se eurobankovci in eurokovanci uvedli istega dne, ko je euro postal zakonito plačilno sredstvo (1. januarja 2007).

[2] Flash Eurobarometer 223, februar 2008.

[3] Obdobje dvojnega obtoka je obdobje, ki se začne z dnem uvedbe eura in sta euro in nacionalna valuta (tj. stara nacionalna valuta ) zakonito plačilno sredstvo. Traja lahko največ šest mesecev, vendar lahko države članice to obdobje skrajšajo. Pri prehodu prve skupine držav je večina izbrala dvomesečno obdobje dvojnega obtoka. Slovenija je izbrala le štirinajstdnevno obdobje dvojnega obtoka.

[4] Glavni razlog, da je vrednost transakcij na bankomatih narasla le za 15 % je, da so januarja 2008 bankomati izdajali izključno bankovce nižjih apoenov.

[5] Flash Eurobarometer 222 za Ciper in Flash Eurobarometer 223 za Malto, oba iz februarja 2008.

[6] Skupna vrednost bankovcev in kovancev v ciprskih funtih v obtoku 1. januarja 2008 je znašala 994 milijonov EUR v bankovcih in 66 milijonov EUR v kovancih. V malteških lirah ustrezne številke znašajo 635 milijonov EUR in 44 milijonov EUR.

[7] Ciprska centralna banka bo še naprej brez provizije menjala nacionalne bankovce do deset let in kovance do dve leti po dnevu uvedbe eura. Malteška centralna banka bo še naprej menjala kovance in bankovce v malteških lirah, in sicer kovance do 2. februarja 2010 in bankovce do 1. februarja 2018.

[8] Flash Eurobarometer 218 (september 2007) za Ciper, NECC Business Survey (september 2007) za Malto.

[9] Dvojno označevanje cen v ciprskih funtih in eurih je postalo obvezno 1. septembra 2007 ter bo obvezno do 30. septembra 2008. Na Malti je dvojno označevanje cen v malteških lirah in eurih je postalo obvezno 11. julija 2007 ter bo obvezno do 30. junija 2008.

[10] Spremljanje cen se bo nadaljevalo do junija 2008.

[11] Glede na malteški zakon o sprejetju eura (CAP.485) je zaokroževanje denarnih zneskov dovoljeno le, če je denarni znesek v eurih manjši od ustreznega denarnega zneska v malteški liri pred pretvorbo. V primeru denarnih zneskov, ki tvorijo del neprekinjenega toka za določevanje mejnih vrednosti, je pretvorba takšnih zneskov v eure, če je to potrebno, lahko zaokrožena, da se zagotovi kontinuiteta mejnih vrednosti sosednjih razdelkov, da se jasno razmeji razdelek mejne vrednosti. Kjer tehnične omejitve povzročijo izjemne okoliščine, in s prošnjo naslovljeno na euroopazovalnico, lahko ta odobri koncesijo, s katero dovoli zaokroževanje na drug način, pod pogoji, ki jih lahko sama določi.