Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52008AE0984(01)

    Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah Direktiv 2002/21/ES o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve, 2002/19/ES o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju in 2002/20/ES o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev COM(2007) 697 konč. – 2007/0247 (COD)

    UL C 224, 30.8.2008, p. 50–56 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    30.8.2008   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 224/50


    Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o

    predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah Direktiv 2002/21/ES o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve, 2002/19/ES o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju in 2002/20/ES o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev

    predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2002/22/ES o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami, Direktive 2002/58/ES o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij in Uredbe (ES) št. 2006/2004 o sodelovanju na področju varstva potrošnikov

    predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi organa za trg evropskih elektronskih komunikacij

    COM(2007) 697 konč. – 2007/0247 (COD)

    COM(2007) 698 konč. – 2007/0248 (COD)

    COM(2007) 699 konč. – 2007/0249 (COD)

    (2008/C 224/11)

    Evropska komisija je 10. decembra 2007 sklenila, da v skladu s členom 95 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjih dokumentih:

    Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah Direktiv 2002/21/ES o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve, 2002/19/ES o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju in 2002/20/ES o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev

    Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2002/22/ES o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami, Direktive 2002/58/ES o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij in Uredbe (ES) št. 2006/2004 o sodelovanju na področju varstva potrošnikov

    Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi organa za trg evropskih elektronskih komunikacij

    Strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 8. maja 2008. Poročevalec je bil g. HERNÁNDEZ BATALLER.

    Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 445. plenarnem zasedanju 28. in 29. maja 2009 (seja z dne 28. maja) z 80 glasovi za in enim vzdržanim glasom.

    1.   Sklepi in priporočila

    1.1

    EESO se strinja s cilji Komisije, da uporabnikom omogoči čim boljše izkoriščanje trga elektronskih komunikacij, prepreči izkrivljanje ali omejevanje konkurence, spodbuja učinkovita vlaganja v infrastrukturo in podpira inovacije ter spodbuja učinkovito rabo in upravljanje radijskih frekvenc in številskih virov.

    1.2

    Glede na visoko stopnjo tehnološke inovativnosti in veliko dinamičnost trgov v sektorju elektronskih komunikacij EESO sprejema regulativni model za okvir elektronskih komunikacij in predlagane prilagoditve, ki temeljijo na naslednjih vidikih:

    1.2.1

    decentralizirana ureditev v državah članicah, ki nacionalnim organom nalaga odgovornost za nadzor trgov v skladu s skupnimi načeli in postopki. S tem se krepijo tudi neodvisnost, vsakodnevno upravljanje in diskrecijska pravica nacionalnih regulativnih organov (NRO), kar jim zagotavlja lastne proračune, ustrezne človeške vire in večja izvršilna pooblastila, ki jih potrebujejo za boljše izvajanje regulativnega okvira;

    1.2.2

    krepitev notranjega trga, dodelitev nekaterih pristojnosti Komisiji za transnacionalne trge, ki so zunaj odgovornosti države članice;

    1.2.3

    izboljšanje zakonodajne skladnosti, posodobitev posebnih določb zaradi uskladitve s tehnološkim in tržnim razvojem, vključno s črtanjem nekaterih zastarelih ali odvečnih določb;

    1.2.4

    opredelitev učinkovite strategije upravljanja spektra, da se doseže enotni evropski informacijski prostor;

    1.2.5

    v izjemnih primerih funkcionalna ločitev, ki jo na podlagi odobritve Komisije odobrijo NRO, da se zagotovijo popolnoma enakovredni proizvodi z dostopom vsem operaterjem poproizvodnih storitev, vključno z lastnimi poproizvodnimi enotami vertikalno integriranega operaterja;

    1.2.6

    uresničitev zanesljivega in varnega sporočanja informacij po elektronskih komunikacijskih omrežjih. V ta namen organ prispeva k usklajevanju ustreznih tehničnih in organizacijskih varnostnih ukrepov tako, da nudi strokovne nasvete;

    1.2.7

    okrepitev pravic potrošnikov glede nekaterih vidikov pogodb, preglednost in objavljanje informacij, razpoložljivost storitev, informacijske storitve in storitve nujne pomoči ter prenosljivost številk. Predlogi pa ne zagotavljajo visoke stopnje varstva potrošnikov, ki je določena v pogodbi o varstvu potrošnikov, saj ne pokrivajo drugih vidikov, kot so ureditev storitev za stranke, najnižje stopnje kakovosti, določbe o pogodbeni kazni ali morebitna skupna nabava storitev in terminalov;

    1.2.8

    večje varstvo zasebnosti, čeprav cilji nekaterih predlogov niso dovolj ambiciozni, na primer na področju nezaželene elektronske pošte, ki bi po mnenju EESO moralo nedvoumno temeljiti na načelu pridobitve izrecnega predhodnega soglasja od stranke, da prejema komercialna sporočila.

    1.3

    EESO pozdravlja vključitev terminalske opreme v sklop regulativnega okvira, saj bo to izboljšalo elektronski dostop za končne uporabnike invalide. Pozdravlja tudi uvedbo zavezujočih ukrepov za končne uporabnike invalide na področju univerzalnih storitev, izboljšanja dostopnosti javno razpoložljivih telefonskih storitev, vključno s storitvami nujne pomoči, imeniškimi storitvami in imeniki, enakovrednih storitvam, ki so na voljo drugim končnim uporabnikom, skupaj z drugimi posebnimi ukrepi.

    1.4

    Poenostavitev in zmanjšanje upravnih stroškov je pomembno, pri čemer bo večja prilagodljivost nalog upravljanja spektra olajšala upravne postopke ter uporabo spektra za operaterje. EESO meni, da bi moralo obstajati omejeno število tehničnih izjem, skupaj s širšimi izjemami za doseganje ciljev splošnega interesa (ki jih določijo države članice) na področjih, kot so kulturna in jezikovna raznolikost, svoboda izražanja in pluralnost v medijih, spodbujanje socialne in ozemeljske kohezije in človekova varnost, ob upoštevanju tehničnih, socialnih, kulturnih in političnih potreb vseh držav članic, na podlagi določb nacionalne zakonodaje in v skladu s pravnim redom Skupnosti.

    1.5

    Ustanovitev organa za trg evropskih elektronskih komunikacij, kot organa, ki je neodvisen od Komisije in ki krepi pooblastila NRO, bi lahko bila koristna, saj je ta lahko sredstvo za vzpostavljanje učinkovitega partnerstva med Komisijo in nacionalnimi regulatorji glede zadev, pri katerih je potrebna evropska usklajenost, kot so tržne opredelitve, analize in rešitve, usklajevanje uporabe radijskih frekvenc in opredelitev čezmejnih trgov.

    2.   Uvod

    2.1

    Leta 2002 je bila odobrena reforma trga telekomunikacijskih storitev, ki je privedla do vzpostavitve zakonodajnega okvira za elektronske komunikacije (vključno z vsemi satelitskimi in zemeljskimi omrežji, tako stacionarnimi kot brezžičnimi), in je zajeta v okvirni direktivi, direktivi o dostopu, direktivi o odobritvi in direktivi o univerzalnih storitvah ter v direktivi o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti v tem sektorju.

    2.2

    Ta zakonodajni okvir EU je bil vzpostavljen, da novim operaterjem olajša dostop do obstoječe infrastrukture, spodbudi vlaganja v drugačne vrste infrastrukture ter strankam ponudi večjo izbiro in nižje cene.

    2.3

    Poleg tega regulativni model okvira temelji na načelu decentralizirane ureditve v državah članicah, ki nacionalnim organom nalaga odgovornost za nadzor nad trgi v skladu s skupnimi načeli in postopki.

    2.4

    Okvir določa najnižjo raven uskladitve, pri čemer dopušča nacionalnim regulativnim organom (NRO) ali državam članicam, da opredelijo izvedbene ukrepe.

    2.5

    Cilj regulativnega okvira je postopna omilitev predpisov, predhodno določenih posebej za ta sektor, vzporedno z razvojem konkurence na trgu; to se izvede tako, da se v priporočilu Komisije določijo proizvodni ali storitveni trgi, na katerih bi predhodne regulativne obveznosti lahko bile upravičene.

    2.5.1

    Cilj vsakega predhodnega regulativnega posega je ustvariti koristi za potrošnika in zagotoviti konkurenčnost maloprodajnih trgov. Opredelitev upoštevnih trgov se sčasoma spreminja zaradi razvoja značilnosti proizvodov in storitev ter spreminjanja možnosti za nadomestitev povpraševanja in ponudbe, kakor je določeno v priporočilu Komisije z dne 17. decembra 2007 (1).

    3.   Predlogi Komisije

    3.1

    Komisija predlaga obsežno revizijo evropske zakonodaje, ki ureja elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu „regulativni okvir“), s skupno predložitvijo:

    dveh predlogov direktiv: ene, ki spreminja okvirno direktivo, direktivo o dostopu in direktivo o odobritvi, ter druge, ki spreminja direktivo o univerzalnih storitvah in direktivo o varstvu zasebnosti;

    predloga uredbe o ustanovitvi organa za trg evropskih elektronskih komunikacij (v nadaljnjem besedilu „organ“).

    3.2

    Če povzamemo, namen teh predlogov je urediti „spremenjeni“ evropski regulativni okvir za elektronske komunikacije, da se uskladi z zahtevami nacionalnih regulativnih organov ter operaterjev in potrošnikov proizvodov in storitev.

    3.3

    Cilj je torej vzpostaviti usklajen „spremenjeni regulativni okvir“ za digitalno gospodarstvo, ki bo na najboljši možni način izkoristil napredek, dosežen z razvojem notranjega trga. Predlogi bodo imeli naslednje učinke:

    3.4

    Predlog, ki spreminja okvirno direktivo, direktivo o odobritvi in direktivo o dostopu:

    a)

    na področju upravljanja spektra zagotavlja, da se države članice posvetujejo z zainteresiranimi stranmi, kadar razmišljajo o izjemah v zvezi z načeli tehnološke nevtralnosti in nevtralnosti storitev, tudi takrat, kadar si prizadevajo za uresničevanje ciljev splošnega interesa;

    b)

    povečuje usklajenost regulativnega okvira z racionalizacijo nekaterih postopkovnih sestavin v procesu pregledovanja trga, vključno z možnostjo, da Komisija prevzame analizo trga, če NRO znatno zamuja z izpolnjevanjem svojih obveznosti;

    c)

    izboljšuje celovitost in varnost omrežij s krepitvijo obstoječih obveznosti in razširja veljavnost zahtev po celovitosti s telefonskih omrežij na mobilna omrežja in omrežja IP;

    d)

    krepi pravna jamstva zainteresiranih strani z opredelitvijo različnih meril v zvezi z neodvisnostjo NRO ter dopušča pravico do pritožbe zoper odločitve NRO in možnost odložitve ukrepov, ki jih ti sprejmejo, za preprečitev resne in nepopravljive škode v nujnih primerih;

    e)

    upošteva potrebe ranljivih skupin z vključitvijo tehničnih zahtev za terminalsko opremo za izboljšanje e-dostopnosti za invalide in s posodabljanjem ciljev NRO v zvezi s starejšimi uporabniki in uporabniki s socialnimi potrebami;

    f)

    NRO omogoča, da naložijo obveznost za funkcionalno ločitev na podlagi predhodnega soglasja Komisije;

    g)

    uvaja skupni izbirni postopek;

    h)

    krepi izvršilna pooblastila NRO, ki bodo imeli pristojnost, da določijo posebne pogoje za splošne odobritve, da zagotovijo dostopnost za invalidne osebe, zavarujejo avtorske pravice in pravice intelektualne lastnine in zajamčijo komunikacijo javnih organov v primeru neposredne nevarnosti.

    3.5

    Predlog, ki spreminja sistem univerzalnih storitev, obdelavo osebnih podatkov ter varstvo zasebnosti in pravic uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijami in tudi sodelovanje na področju varstva potrošnikov, gradi na napredku, ki ga je zakonodajni pristop Komisije že dosegel v tem sektorju.

    3.5.1

    Znano je, da konkurenca kot taka ni dovolj za izpolnitev potreb vseh državljanov in zaščito pravic uporabnikov; zato so vključene posebne določbe, ki ščitijo univerzalno storitev, pravice uporabnikov in varstvo osebnih podatkov.

    3.5.2

    Predlog je usmerjen zlasti v izboljšanje preglednosti cen in objavljanje informacij za končne uporabnike, in sicer z zahtevo, da operaterji objavljajo primerljive, ustrezne in ažurne informacije v lahko dostopni obliki, in z dodelitvijo pristojnosti NRO, da operaterjem zakonsko naložijo izpolnitev teh obveznosti.

    3.5.3

    Vključene so tudi določbe o prenosljivosti številk, ki potrošnikom omogočajo, da brez težav zamenjajo ponudnika (najdaljši rok za učinkovit prenos številk je en delovni dan, NRO pa imajo izvršilno moč, da preprečijo ravnanja ponudnikov, ki bi potrošnike odvračala od tega); izboljšane so bile tudi zahteve po informacijah o lokaciji oseb, ki kličejo dežurne službe, kot je obveznost posredovanja informacij dežurnim organom.

    3.5.4

    „Možnost“, da države članice sprejemajo posebne ukrepe v korist uporabnikov invalidov, je nadomeščena z izrecno „obveznostjo“, da to naredijo, kar NRO omogoča, da od operaterjev zahtevajo, da objavijo informacije, ki so v interesu uporabnikov invalidov.

    3.5.5

    Poleg tega bodo NRO imeli pooblastila, da preprečijo poslabšanje kakovosti storitev z določitvijo najnižje stopnje kakovosti za storitve prenosnih omrežij za končne uporabnike, in možnosti, da spremljajo maloprodajne cene, če bi nobenega podjetja, ki bi bilo imenovano za ponudnika univerzalnih storitev.

    3.5.6

    Sprejeti bodo tudi ukrepi, ki bodo zagotavljali, da bodo končni uporabniki obveščeni o kršitvah varnosti, ki vodijo do izgube ali drugačne vrste ogroženosti njihovih osebnih podatkov, ter poučeni o previdnostnih ukrepih, ki jih lahko sprejmejo, da čim bolj zmanjšajo s tem povezano škodo.

    3.5.7

    V skladu s tem je „vohunska“ in druga škodljiva programska oprema prepovedana, ne glede na način, ki je bil uporabljen za njeno namestitev na uporabnikovi strojni opremi; boj proti nezaželenim komercialnim sporočilom v Evropi je okrepljen z določbo, ki ponudnikom internetnih storitev omogoča, da sprožijo sodne postopke zoper pošiljatelje neželenih elektronskih sporočil.

    3.6

    Na koncu je vredno izpostaviti predlog za ustanovitev „organa“, odgovornega Evropskemu parlamentu, v okviru katerega bo deloval odbor regulatorjev, sestavljen iz vodij NRO vseh držav članic, in bo nadomestil skupino evropskih regulatorjev (2).

    3.6.1

    Ta organ bo svetoval Komisiji pri sprejemanju določenih odločitev, deloval kot središče strokovnega znanja na področju elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev na ravni EU ter prevzel naloge Evropske agencije za varnost omrežij in informacij (ENISA).

    4.   Splošne ugotovitve

    4.1

    EESO pozdravlja predloge Komisije, zlasti ker je njihov namen odzvati se na potrebo po ureditvi in upravljanju vseevropskega trga elektronskih komunikacij.

    4.1.1

    EESO podpira cilj Komisije, da še naprej odpira trge telekomunikacijskih storitev za konkurenco in da spodbuja vlaganja v visokohitrostna omrežja (vključno z vsemi stacionarnimi, mobilnimi in satelitskimi tehnologijami (3)) ter internet prihodnosti (internet stvari in semantični splet) in optimizirano upravljanje spektra na notranjem trgu, med drugim tudi v okviru digitalizacije avdiovizualnih storitev. To je v skupnem interesu potrošnikov in podjetij, ki potrebujejo dostop do visokozmogljivih telekomunikacijskih omrežij in storitev.

    4.1.2

    EESO opozarja, da na podlagi sedanjih predpisov regulativni okvir v sektorju telekomunikacij omogoča naslednje:

    bistven napredek v smeri bolj odprtih in dinamičnih trgov, kot je poudarila Komisija v svojem 12. poročilu o izvajanju telekomunikacijskega regulativnega paketa;

    boj proti velikim neenakostim med operaterji, ki so dediščina prednosti starih državnih monopolistov.

    4.2

    EESO pozitivno ocenjuje tudi dejstvo, da je regulativni sistem, določen v predlogih, razširjen na področje elektronskih komunikacij in posledično na vsa prenosna in storitvena omrežja, ki jih obsega.

    4.3

    Poleg izboljšanja zgoraj navedenih izključno tehničnih in upravljavskih vidikov Odbor pozdravlja tudi številne določbe s konkretnim namenom krepitve pravic uporabnikov elektronskih komunikacijskih storitev ter postopkovna in upravna jamstva operaterjem, ki zagotavljajo ustrezno izvajanje teh določb (pravica prizadetih strank, da izrazijo svoje mnenje, obvezna utemeljitev odločitev, previdnostni ukrepi in pravica do pritožbe). Uvedba teh zagotovil je v skladu s „pravico do dobrega upravljanja“, določeno v členu 41 Listine o temeljnih pravicah.

    4.4

    EESO zlasti pozdravlja dejstvo, da predlogi upoštevajo pozive Odbora iz prejšnjih mnenj v zvezi z:

    zahtevo, da države članice sprejmejo posebne ukrepe za pomoč uporabnikom invalidom (4), da izpolnijo cilje Evropske listine o temeljnih pravicah in Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov;

    splošnimi načeli upravljanja spektra (ker je spekter v javnem interesu in ga je treba upravljati z gospodarskega, socialnega in okoljskega vidika), ki bi morali poleg tehnološke nevtralnosti in nevtralnosti storitev zagotavljati tudi kulturno in jezikovno raznolikost, svobodo izražanja in pluralnost v medijih ter upoštevati tehnične, socialne, kulturne in politične potrebe vseh držav članic (5).

    4.4.1

    Sestavni del ohranjanja kulturne in jezikovne raznolikosti je tudi zagotavljanje čitljivosti elektronskih sporočil, ki vsebujejo abecedne črke, opremljene z diakritičnimi znaki, ter črke v cirilici, grščini in druge znake. Pošiljanje kratkih sporočil (SMS), ki vsebujejo te črke, ne bi smelo biti dražje.

    4.5

    EESO podpira tudi predloge Komisije, ki se nanašajo zlasti na:

    a)

    poenostavitev postopkov analize trgov, ki racionalizira upravno breme NRO in zmanjšuje upravne stroške, ki jih imajo operaterji;

    b)

    izboljšanje varnosti in celovitosti omrežij, kar zagotavlja zanesljivo uporabo elektronskih komunikacij;

    c)

    okrepitev neodvisnosti NRO z omejevanjem morebitnega vpliva drugih javnih organov na vsakodnevno upravljanje NRO in zagotovitvijo, da imajo lasten proračun in zadostne človeške vire.

    5.   Posebne ugotovitve

    5.1

    Ker je namen predlogov Komisije v prvi vrsti sprejetje ukrepov za približevanje nacionalne zakonodaje na področju elektronskih komunikacij, poleg tega pa tudi vzpostavitev novega nadnacionalnega organa, želi EESO poudariti, da predlogi temeljijo izključno na členu 95 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

    5.1.1

    Ta določba je morda res ustrezna in zadostna podlaga za zastavljene cilje (6), kljub temu pa bo Komisija morala v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča zagotoviti, da bodo sprejeti ukrepi dejansko imeli vpliv na nacionalne zakone (in s tem omogočili njihovo spremembo), ter na nadnacionalni ravni temeljito urediti vse tiste vidike, ki naj bi prinesli koristi potrošnikom in uporabnikom elektronskih komunikacij, skupaj z vidiki v zvezi s pravnimi in postopkovnimi zagotovili, določenimi v predlogih (7).

    5.1.2

    Skratka, sprejetje prihodnjega nadnacionalnega regulativnega okvira na tem področju ne sme biti zgolj kozmetična predelava sedanjega regulativnega okvira v sektorju elektronskih komunikacij.

    5.1.3

    To velja tudi za ustanovitev organa, katerega obstoj je povsem upravičen, če bo lahko pomagal usklajeno in učinkovito uvesti številne predlagane določbe, za katere tudi odgovarja na podlagi pooblastil, ki so mu dodeljena.

    5.1.4

    Ustanovitev organa je v skladu z načelom subsidiarnosti, ker sedanji sistem sodelovanja:

    a)

    tako rekoč nima strukture, manjkajo pa mu tudi učinkoviti mehanizmi, kar vodi v razdrobljenost notranjega trga;

    b)

    ne zagotavlja enakih pogojev med operaterji, ki imajo sedež v različnih državah članicah;

    c)

    preprečuje ustvarjanje koristi, ki bi jih konkurenca in čezmejne storitve prinesli potrošniku.

    5.1.5

    Organ je tudi v skladu z načelom sorazmernosti, saj bo omogočil vzpostavitev učinkovitega partnerstva med Komisijo in nacionalnimi regulativnimi organi na področjih, kjer je potrebna skladnost na evropski ravni.

    5.2

    Organ bi moral imeti vlogo ekskluzivnega foruma za sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi pri izvrševanju celotnega sklopa njihovih pristojnosti, ki spadajo pod regulativni okvir.

    5.2.1

    EESO čaka na predvideno oceno delovanja organa, ki bo pokazala, ali deluje pregledno, odgovorno in neodvisno. Poleg tega so pooblastila NRO okrepljena s postavitvijo trdnih in preglednih temeljev v pravu Skupnosti.

    5.3

    V zvezi z zakonodajnim pristopom predlaganega regulativnega okvira je treba priznati koristi, ki jih prinaša uporaba posebnih meril za ureditev sektorja, vključno z načeli in pravili svobodne konkurence na trgu (8). To velja zlasti za obravnavani sektor, ki zahteva predhodne upravne posege v obliki zahtevnih ekonomskih analiz obravnavanega trga, ki jih v drugih sektorjih notranjega trga ni treba izvajati (9).

    5.3.1

    EESO podpira cilj regulativnega okvira, da postopno omili pravila, ki urejajo sektor, vzporedno z razvojem konkurence na trgu, kar Komisija postopoma tudi dela, na primer s svojim priporočilom z dne 17. decembra 2007. EESO upa, da se bodo lastnosti proizvodov in storitev ter možnosti za nadomestitev glede na dinamiko trga elektronskih komunikacij razvijale v smer, da tovrstni intervencijski ukrepi ne bodo potrebni.

    5.3.2

    EESO meni, da je „funkcionalna ločitev“ izjemen ukrep, ki ga je treba uporabljati čim redkeje. Možnost sprejetja tega ukrepa bi morali imeti samo NRO, in sicer na podlagi predhodne odobritve Komisije, ki bi morala zaprositi za mnenje novoustanovljenega organa.

    5.3.3

    To rešitev je mogoče upravičeno uporabiti kot ukrep, če nikakor ni mogoče doseči učinkovite nediskriminacije na mnogih ustreznih trgih in če je za konkurenco pri infrastrukturi v razumnem časovnem obdobju po uporabi enega ali več ukrepov, ki so se prej zdeli primerni, majhna možnost ali pa je sploh ni.

    5.4

    Posebne določbe, predlagane za ta sektor, pa ne pokrivajo nekaterih pomembnih vprašanj, ki vplivajo na učinkovito, pregledno vzdrževanje svobodne konkurence med operaterji in ponudniki storitev na vseevropskem trgu, niti nekaterih pomembnih vidikov pravic uporabnikov.

    5.5

    Kot prvo bi bilo treba pojasniti pojem „nacionalne varnosti“, katerega zaščita je v izključni pristojnosti držav članice v skladu s členom 3a(2) Pogodbe o Evropski uniji, kakor je bila spremenjena z Lizbonsko pogodbo.

    5.5.1

    Ureditev doslej neurejenih pristojnosti bi prinesla znatno diskrecijsko pravico pri ugotavljanju vzrokov in ukrepov, ki bi lahko zaradi nacionalne varnosti privedle do izjem pri uporabi sektorskih pravil in pravil konkurenčnega prava in načel, navedenih v predlogih Komisije.

    5.5.2

    V sektorju elektronskih komunikacij trenutno obstajajo nacionalni predpisi, ki državam članicam prepuščajo, da same določijo telekomunikacijska omrežja, storitve, objekte in opremo, ki izvajajo dejavnosti, ki so bistvenega pomena za nacionalno obrambo in javno varnost (10). V okviru tega EESO poudarja, da bi bila praksa, pridobljena s projektom Galileo, lahko koristen referenčni okvir.

    5.6

    Da bi ohranili socialno, gospodarsko in ozemeljsko kohezijo pri vzpostavljanju novih vrst omrežne infrastrukture, zlasti „omrežja nove generacije“, morajo javne oblasti spodbujati gospodarski in socialni napredek in visoko stopnjo zaposlenosti ter s tem uravnotežen in trajnostni razvoj, v skladu s pravnim redom Skupnosti in demokratičnimi načeli, za vzpostavitev trga visokotehnoloških elektronskih komunikacij.

    5.6.1

    Intervencijski ukrepi morajo z javnimi sredstvi, zlasti tistimi, ki jih prispevajo lokalne oblasti, spodbujati prihodnji razvoj omrežij nove generacije, da zagotovijo, da ni vplivov na tehnološko nevtralnost in da preprečijo nepotrebno podvajanje omrežnih virov.

    5.7

    V zvezi z vplivom predlaganega regulativnega okvira na pravice uporabnikov bo treba v nekaterih primerih posebej analizirati zaščito pravic dostopa za storitve splošnega gospodarskega pomena (11) (ki bodo poleg tega, da so priznane kot temeljna pravica v členu 36 Listine EU o temeljnih pravicah, urejene tudi v členu 16 Pogodbe o Evropski uniji in protokolu (št. 9), priloženemu pogodbam) in zaščito svobodne konkurence, ki sicer ne bo uvrščena med posebne cilje EU v členu 3 Lizbonske pogodbe, bo pa urejena v začasni uredbi, ki bo sledila Protokolu o notranjem trgu in konkurenci, priloženemu pogodbam.

    5.7.1

    Čeprav EESO pozdravlja dejstvo, da predlog o univerzalnih storitvah vzpostavlja posvetovalni mehanizem v državah članicah, ki zagotavlja, da so interesi potrošnikov ustrezno upoštevani v procesu odločanja, obžaluje, da se nobena od določb ne sklicuje na vlogo organizirane civilne družbe, kadar gre za posvetovanje in udeležbo v procesu sprejemanja odločitev nadnacionalnih organov, pristojnih za izbiro ustreznih ukrepov, ki zagotavljajo učinkovito izvajanje v EU.

    5.7.2

    V zvezi s fizičnimi vidiki univerzalne storitve EESO pričakuje predlog Komisije na to temo, ki bo pripravljen letos, preden se dokončno opredeli o tem vprašanju, zato zaenkrat ponavlja (12) načela, za katera meni, da so uporabna:

    a)

    dostop do visokokakovostnih storitev po poštenih, ustreznih in dostopnih cenah;

    b)

    hiter javni širokopasovni dostop do informacij in naprednih telekomunikacijskih storitev v vseh regijah;

    c)

    dostop za vse potrošnike ne glede na njihove prihodke in geografski položaj, vključno s pravico do izravnave cen;

    d)

    pošten in nediskriminacijski prispevek vseh ponudnikov telekomunikacijskih storitev k vzdrževanju in izpopolnjevanju univerzalne storitve;

    e)

    obstoj posebnih, predvidljivih in ustreznih mehanizmov, ki zagotavljajo vzdrževanje in izpopolnitev univerzalne storitve, v skladu s tehnologijo in socialnim razvojem;

    f)

    katera koli dodatna načela, za katere NRO menijo, da varujejo javni interes;

    g)

    ustanovitev telekomunikacijskega foruma ali opazovalne skupine na ravni Skupnosti, ki bo upošteval mnenja vseh ekonomskih in socialnih akterjev ter drugih organizacij civilne družbe.

    5.7.3

    V zvezi z univerzalno storitvijo bi morala direktiva obravnavati vsaj naslednje vidike:

    a)

    potrebo po ureditvi storitev za stranke, ki jih izvajajo operaterji, vključno z možnostjo določitve stopenj kakovosti storitev za stranke, kadar se začne slabšati kakovost storitev;

    b)

    opredelitev kazenskih določb, da se zagotovi večja pravna gotovost;

    c)

    spreminjanje pogodbe;

    d)

    najnižje stopnje kakovosti za nekatere vidike, pri čemer so NRO pooblaščene, da določijo najnižje stopnje kakovosti za vse storitve, če tako želijo;

    e)

    podrobno fakturiranje in višjecenovne storitve, da se zagotovi, da računi vsebujejo razčlenitev morebitnih neelektronskih komunikacijskih storitev;

    f)

    skupno nabavo storitev in terminalov, ki naj bi jo spremljale bolj pregledne pogodbene določbe.

    5.7.4

    Izboljšanje varstva potrošnikov, kot je določeno v predlogu o univerzalni storitvi, potrošnikom ne zagotavlja v celoti visoke ravni zaščite, določene v členu 153 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, saj predlog naročnikom načeloma ne daje pravice, da kadar koli prekinejo pogodbo z elektronskim komunikacijskim omrežjem ali ponudnikom storitev brez pogodbene kazni.

    5.7.5

    Po drugi strani pa je nekaj vidikov, ki izboljšujejo varstvo, kot so:

    informacije o oblikovanju cen, vključno s preglednimi, posodobljenimi ali primerljivimi cenami in informacijami o vrsti storitev, ki se opravljajo;

    revizija Uredbe št. 2006/2004, ki uvaja možnost mednarodnega sodelovanja, da se preprečijo nezaželena ravnanja, kot so „phishing“ (13), „cyberstalking“ (zalezovanje v kibernetskem prostoru) in „spoofing“ (slepljenje).

    5.8

    Glede zasebnosti elektronskih komunikacij EESO meni, da predlog predstavlja korak naprej od obstoječe zakonodaje, in poziva Komisijo, da okrepi zaupnost sporočil, posredovanih prek javnih komunikacijskih omrežij in javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev, ter zaupnost posredovanih podatkov v skladu z merili, predvidenimi v sodni praksi Evropskega sodišča (14).

    5.8.1

    EESO si prizadeva za krepitev ureditve o temeljnih pravicah v zvezi z elektronskimi komunikacijami, kot so varnost zasebnosti, varnost osebnih podatkov, tajnost sporočil in zaupnost ter nekateri gospodarski vidiki, povezani z intelektualno lastnino.

    5.8.2

    Na področju varnosti (15) bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe, ki bodo zagotovili varnost omrežij (16) in uporabo dovolj zanesljivega šifriranega gradiva za okrepitev varstva zasebnosti.

    5.8.3

    EESO pozitivno ocenjuje dejstvo, da se varstvo, ki ga zagotavlja ta direktiva, nanaša tudi na javna komunikacijska omrežja, ki podpirajo naprave za zbiranje podatkov in identifikacijo (vključno z brezžičnimi napravami, kot so naprave za radiofrekvenčno identifikacijo) (17).

    5.9

    V zvezi z nezaželenimi komercialnimi sporočili („spam“) EESO ponavlja (18) svoje mnenje, da bi morala zakonodaja jasno temeljiti na načelu izrecnega predhodnega soglasja potrošnika: prevladati morajo interesi potrošnika, da se preprečijo nezaželena komercialna sporočila. Zato je treba sprejeti vse potrebne ukrepe, da se zagotovi izpolnjevanje tega načela, skupaj z uvedbo, kjer je potrebno, ustreznih, učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kazni.

    V Bruslju, 29. maja 2008

    Predsednik

    Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

    Dimitris DIMITRIADIS


    (1)  UL L 344, 28.12.2007, str. 65.

    (2)  Ustanovljena s Sklepom Komisije št. 2002/627/ES z dne 29.7.2002, spremenjenim s Sklepom Komisije št. 2004/641/ES z dne 6.12.2007, UL L 323, 8.12.2007, str. 43.

    (3)  Glej mnenje UL C 44, 16.2.2008, str. 50, poročevalec g. RETUREAU.

    (4)  Raziskovalno mnenje o prihodnosti e-dostopnosti, UL C 175, 27.7.2007, str. 91-95.

    (5)  UL C 151, 17.6.2008, str. 25.

    (6)  Sodba Evropskega sodišča z dne 2.5.2006, zadeva C-436/03.

    (7)  Glej predhodno navedeno opombo, Pravni okvir, točki 44 in 45.

    (8)  Glej A. Bavasso, „Electronics Communications: A New Paradigm for European Regulation“, CML Rev. 41, 2004, str. 110 in naslednje strani..

    (9)  A De Streel, „The Integration of Competition Law Principles in the New European Regulatory Framework for Electronics Communications“, World Competition, 26, 2003, str. 497.

    (10)  Za podrobnejšo analizo teh vprašanj glej: Carlos J. Moreiro González, „Las cláusulas de Seguridad Nacional“, Iustel, 2007, str. 26-31 in 53-64.

    (11)  Glej mnenje CESE 267/2008 (sprejeto 14.2.2008) in mnenje CESE 976/2006 (sprejeto 12.7.2006), poročevalec: g. HENCKS.

    (12)  Mnenje EESO, sprejeto na plenarnem zasedanju 28. februarja in 1. marca 2001, UL C 139, 11.5.2001, str. 15.

    (13)  Vrsta goljufije za nepošteno pridobivanje bančnih podatkov posameznikov z namenom dostopa do njihovega računa in odtujitve sredstev.

    (14)  Glej zlasti sodbo Evropskega sodišča z dne 29. januarja 2008 (zadeva C-275/06).

    (15)  EESO pripravlja mnenje (INT/417) DT R/CESE 80/2008 o boju proti goljufijam in ponarejanju negotovinskih plačilnih sredstev.

    (16)  Glej mnenje o varnosti omrežij in informacij, poročevalec g. RETUREAU, UL C 48, 21.2.2002, str. 20.

    (17)  Glej mnenje o radiofrekvenčni identifikaciji (RFID), poročevalec g. MORGAN, UL C 256, 27.10.2007, str. 66.

    (18)  Mnenje, sprejeto na plenarnem zasedanju 24. in 25. januarja 2001, UL C 123, 25.4.2001, str. 53.


    Top