Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52008AE0977

    Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora opredlogu odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o sodelovanju Skupnosti v programu za raziskave in razvoj, ki ga je sprejelo več držav članic ter je namenjen podpiranju MSP, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem COM(2007) 514 konč. – 2007/0188 (COD)

    UL C 224, 30.8.2008, p. 18–22 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    30.8.2008   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 224/18


    Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora opredlogu odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o sodelovanju Skupnosti v programu za raziskave in razvoj, ki ga je sprejelo več držav članic ter je namenjen podpiranju MSP, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem

    COM(2007) 514 konč. – 2007/0188 (COD)

    (2008/C 224/04)

    Svet je 11. oktobra 2007 sklenil, da v skladu s členom 172 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

    Predlog odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o sodelovanju Skupnosti v programu za raziskave in razvoj, ki ga je sprejelo več držav članic ter je namenjen podpiranju MSP, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem

    Predsedstvo Odbora je 25. septembra 2007 za pripravo dela na tem področju zadolžilo strokovno skupino za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo.

    Zaradi nujnosti postopka je Evropski ekonomsko-socialni odbor na 445. plenarnem zasedanju 28. in 29. maja 2008 (seja z dne 29. maja) za glavnega poročevalca imenoval g. CAPPELLINIJA ter mnenje soglasno sprejel.

    1.   Sklepi in priporočila

    1.1

    Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO), ki podpira cilje skupnega programa Eurostars, poudarja, da je treba pri sprejemanju novih politik in programov EU za raziskave, razvoj in inovacije, prilagojenih malim in srednje velikim podjetjem (MSP) in usmerjenih v njihove dejanske potrebe, upoštevati različne kategorije in velikosti MSP ter različne sektorje, v katerih delujejo.

    1.2

    EESO pozdravlja predlog držav članic za sprejetje skupnega programa Eurostars za podporo MSP, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem (R&R), in ugotavlja, da bi moral biti program na voljo vsem MSP iz držav, ki v njem sodelujejo, in ki želijo biti udeležena pri inovativnih procesih.

    1.3

    EESO poudarja, da je treba določiti instrumente, ki bodo omogočili, da se programu pridružijo vse države članice EUREKA, ki niso vključene v skupni program Eurostars.

    1.4

    EESO ima pomisleke glede merila za sodelovanje (1) v skupnem programu Eurostars, ki omejuje možnost sodelovanja na MSP, dejavne na področju raziskav in razvoja, v katerih se 10 % ali več polno zaposlenih delavcev ukvarja z raziskavami ali ki raziskovalnim dejavnostim namenijo 10 % ali več letnega prihodka. Ta omejitev sicer velja le za MSP, dejavna na področju R&R, ki so pobudniki projekta (vodja projekta), vendar še vedno ostaja dejstvo, da opredelitev MSP, ki se ukvarjajo z R&R, temelji na kodificiranih kazalnikih, ki ne upoštevajo različne vrste „nekodificiranega znanja“ (2), čeprav je za visokoinovativne procese pogosto značilno ravno „tiho znanje“ (tacit knowledge) (3).

    1.5

    Zato EESO znova poudarja načelo, da je za pošteno konkurenco med predlaganimi projekti treba projekte izbirati na podlagi odličnosti njihove vsebine, vodstvenih sposobnosti na področju raziskav in razvoja ter skladnosti s cilji programa, pri čemer se ne sme izključiti velikega deleža inovativnih MSP, ki želijo sodelovati v programu Eurostars. Poleg tega je treba predvideti financiranje programov usposabljanja, ki bi usposobili strokovnjake na področju upravljanja za učinkovit prenos tehnologij z raziskav na izdelke, ki jih je mogoče tržiti.

    1.6

    V zvezi s tem EESO poziva, da se v skladu z ustreznimi postopki v okviru skupnega programa Eurostars oblikuje posebna proračunska postavka za transnacionalne pobude, ki jih izvajajo države članice v sodelovanju z organizacijami MSP, ki so pripravljene podpreti seznanjanje širših krogov MSP z informacijami, koristnimi za MSP, o rezultatih projektov Eurostars. Drug način za večjo „odgovornost“ MSP, ki so zainteresirane za uspeh programa Eurostars, bi bilo oblikovanje skupne baze podatkov in večjezičnih spletnih platform za posamezne sektorje, ki bi jih vzpostavili in spodbujali socialni partnerji in organizacije MSP.

    1.7

    EESO izraža pomisleke glede merila za določitev prispevka MSP k skupnim stroškom projektov, povezanih z dejavnostmi R&R. Pojasniti je treba, da bi v skladu s sedanjimi zahtevami skupnega programa Eurostars MSP morala skupaj prispevati najmanj 50 % stroškov projekta, povezanih z raziskavami in razvojem. Ker bo to merilo izločilo mnogo tržno usmerjenih MSP, je treba pri vmesni oceni programa Eurostars razmisliti o možnosti znižanja tega praga na 25 % (4).

    1.8

    Poleg tega bi morale zainteresirane države članice in nacionalni organi držav EU v različnih fazah spremljanja učinka in razširjanja rezultatov upoštevati pomisleke EU in nacionalnih organizacij MSP ter drugih akterjev s področja raziskav. Redna preverjanja svetovalne skupine EU za MSP ter raziskave in razvoj bi lahko postala stalno sredstvo tehničnega svetovanja za države članice in druge organe na evropski ali nacionalni ravni. V zvezi s tem bi lahko med spremljanjem, izvajanjem in razširjanjem rezultatov pri dejavnostih svetovalne skupine sodelovala tudi opazovalna skupina EESO za enotni trg skupaj z interesno skupino malih in srednjih podjetij.

    1.9

    EESO poudarja, da je treba skupni program Eurostars izvajati pregledno in nebirokratsko, da bodo MSP lažje prejemala informacije, bila udeležena in zlasti aktivno sodelovala pri spremljanju z ustreznimi institucijami, zainteresiranimi za raziskave in razvoj. V skladu s tem bi financiranje projektov moralo potekati v obliki pavšalnih zneskov, če pa pavšalni zneski niso v skladu z nacionalnimi programi, pa v obliki pavšalne stopnje.

    1.10

    Za učinkovito izvajanje programa Eurostars je treba okrepiti regionalne inovacijske mreže, da bodo lahko pri podpori inovativnim MSP zagotavljale storitve „vse na enem mestu“ in jim omogočale učinkovit dostop do evropskih finančnih sredstev za raziskave in razvoj. Za boljše poznavanje posebnih programov financiranja za MSP, ki se ukvarjajo z R&R, bi bilo na primer treba okrepiti in bolje usklajevati povezave med mrežami EUREKA, drugimi obstoječimi javnimi ali zasebnimi telesi ter evropskimi, nacionalnimi in regionalnimi organizacijami MSP. Financirati bi bilo treba niz dogodkov, ki bi jih pripravile organizacije, ki zastopajo MSP, na katerih bi MSP in zainteresirane organizacije seznanjali s smislom in pomenom inovacij ter vlogo, ki jo bodo imele za prihodnost EU.

    1.11

    Rezultate izbire projektov, ki so jih v okviru programa Eurostars predlagala MSP iz različnih sektorjev (5), bi mreža EUREKA morala objaviti na spletu. Pripraviti bi bilo treba tudi kratek seznam projektov z izredno inovativno vsebino, ki sicer izpolnjujejo pogoje, vendar niso prejeli finančne podpore. Seznam bi vseboval nacionalne javne in zasebne vlagatelje za primer, če bi program potreboval dodatna finančna sredstva.

    1.12

    Učinkovito usklajevanje med nacionalnimi organi, pristojnimi za MSP in politike R&R, in mrežo EUREKA mora biti dosledno ter v skladu s potrebami, ki jih izrazijo organizacije MSP in druge zainteresirane strani (med drugim javne in zasebne raziskovalne ustanove). EESO poziva ustrezne evropske institucije, države članice ter slovensko in francosko predsedstvo EU, naj zagotovijo, da bo usklajevanje potekalo v skladu s pričakovanji MSP in cilji programa.

    1.13

    EESO opozarja, da je treba v zvezi z udeležbo MSP v programih financiranja R&R in skupnem programu Eurostars skrajšati dolgo obdobje med oddajo predloga in odobritvijo s strani EU, kar bi MSP spodbudilo k predložitvi projektov.

    1.14

    EESO poudarja, da mora Evropska komisija za boljšo in večjo uporabo finančnih sredstev za R&R v malih in srednje velikih podjetjih preučiti možnost prenosa neuporabljenih sredstev, namenjenih MSP v poglavju „Sodelovanje“ 7. okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj (7. OP) (ki predstavlja 15 % proračuna za „Tematske prioritete“ v 6. OP), na program „Zmogljivosti“ (CRAFT itd.), ki je bolj osredotočen na MSP.

    1.15

    EESO poziva, naj se več pozornosti nameni nesorazmernim administrativnim bremenom za MSP, ki so lahko do desetkrat večja kot bremena za velika podjetja (6). Zaželeno bi bilo tudi zmanjšanje stroškov upravljanja in poenostavitev prijavnih postopkov za MSP, ki so se odločila sodelovati v programih R&R z drugimi evropskimi in internacionalnimi partnerji. EESO želi, da bi se rešilo tudi vprašanje pravic intelektualne lastnine in evropskih patentov (7), saj trenutno stanje ovira konkurenčnost in inovativnost v Evropi. Poleg tega so lahko dostopno patentiranje in dostopne pravice intelektualne lastnine (8) pomembna prednost pri krepitvi partnerstev med podjetji, ki sodelujejo v mednarodnih projektih.

    2.   Ozadje mnenja

    2.1

    V Evropski listini o malih podjetjih, ki je bila sprejeta leta 2000, so se voditelji držav članic EU dogovorili, da morajo mala podjetja veljati za glavne nosilce inovacij, zaposlovanja ter socialnega in lokalnega povezovanja v Evropi (9). Komisija je oktobra 2007 napovedala tudi pripravo zakona o malem gospodarstvu za Evropo (10), v katerem bo določen paket ukrepov za spodbujanje podjetništva, podjetniške kulture ter dostopa do znanja in sposobnosti (11). V letu 2008 bo Komisija poleg tega preučila vrsto pobud v zvezi z MSP (12), da bi povečala njihovo sodelovanje v programih EU.

    2.2

    Na podlagi tega je bil pripravljen predlog za poseben skupni program Eurostars. Program je bil razvit v skladu s členom 169 Pogodbe ES in naj bi dopolnjeval ter se osredotočal na dejavnost „Raziskave v korist MSP“ v okviru 7. OP. Upravlja ga EUREKA, vpeljalo pa ga je skupaj 22 držav članic in pet drugih držav EUREKA (Islandija, Izrael, Norveška, Švica in Turčija). Trenutno ima program Eurostars 30 članic: Avstrija, Belgija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Islandija, Irska, Italija, Izrael, Latvija, Litva, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Madžarska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, Turčija, Združeno kraljestvo.

    2.3

    V 7. OP je bilo prevzetih mnogo ukrepov, ki so bili predlagani ob pregledu 6. OP (13), da bi zapolnili vrzel v politikah za MSP. 7. OP vključuje strategijo za MSP s tako kvalitativnimi kot kvantitativnimi ukrepi za spodbujanje ukrepanja na nacionalni in regionalni ravni. Cilj je ustvariti grozde in mreže podjetij, izboljšati vseevropsko sodelovanje med malimi podjetji z uporabo informacijske tehnologije, razširjati najboljše prakse v zvezi s sporazumi o sodelovanju in podpirati sodelovanje med malimi podjetji (14).

    2.4

    23 milijonov MSP, ki so registrirana v EU, predstavlja 99 % vseh podjetij in ustvari dve tretjini evropskega prihodka, so pa tudi glavni akterji na področju trajnostnega razvoja (15). Vendar je treba ta podjetja za večjo konkurenčnost racionalizirati in ponovno organizirati v povezano celoto s kritično maso, da bodo lahko izkoristila razvoj posebnih skladov tveganega kapitala, znanstvenih parkov, inkubatorjev in regionalnih inovacijskih politik (16).

    2.5

    Poleg tega je bilo v poročilu Flash Eurobarometer poudarjeno, da nenaklonjenost Evropejcev tveganju in njihovo pomanjkanje podjetniškega duha lahko ovira rast MSP (17). Posebej pomembno je zato tudi ukrepanje za povečanje veljave poklica podjetnika in ozaveščenosti javnosti o njegovi odločilni vlogi pri inovacijah, gospodarskem napredku in blaginji na splošno. Lizbonske cilje bo mogoče doseči le z odgovornim, energičnim in domiselnim podjetništvom, ki se lahko čim bolje razvija (18).

    2.6

    Vendar pa posebni ukrepi, ki jih sprejmejo države članice za podporo MSP, niso vedno spodbudni in v podporo transnacionalnemu sodelovanju na področju raziskav in prenosa tehnologije. Zaradi sprememb na trgih in internacionalizacije vrednostnih verig se morajo evropska MSP sedaj prilagoditi močni svetovni konkurenci in si prizadevati za stalne inovativne procese v vse širšem mednarodnem okviru. Skupni program Eurostars bi moral nagraditi MSP ter javne in/ali zasebne raziskovalne ustanove, ki si posebej prizadevajo za podporo projektov R&R, razširjanje njihovih rezultatov ter prenos znanja in pomoč pri dostopu do njega. Zlasti bi moral nagraditi projekte z ustanovami ali skupinami in/ali posameznimi MSP, ki običajno manj sodelujejo v takih programih ali imajo težave pri dostopu do njih. EESO poudarja pomen razširitve prispevanja k skupnemu programu Eurostars na vse države članice EUREKA, zlasti na tiste države, ki so k EU pristopile pred kratkim in jim transnacionalni pristop lahko koristi.

    2.7

    Ciljna skupina skupnega programa Eurostars so MSP, ki se ukvarjajo z R&R, posebno pozornost pa program namenja tržno usmerjenim projektom R&R in transnacionalnim projektom z več partnerji (z najmanj dvema neodvisnima udeležencema iz različnih sodelujočih držav). Pomemben vidik programa je pristop od spodaj navzgor, ki MSP, dejavna na področju R&R, spodbuja k lastni pobudi in strateškim poslovnim inovacijam. Pod takimi pogoji lahko MSP ohranijo svoj nadzor in vplivajo na rezultate raziskav v skladu s poslovnimi priložnostmi.

    3.   Cilji skupnega programa Eurostars

    3.1

    Sodelovanje pri raziskovalnih in razvojnih programih v skladu s členom 169 Pogodbe pomeni, da sodelujoče države članice EU v okviru skupnega raziskovalnega programa združijo svoje nacionalne raziskovalne programe. Komisija je na podlagi člena 169 opredelila štiri možne pobude, med katerimi je Eurostars, skupni raziskovalni program za MSP in njihove partnerje.

    3.2

    Program Eurostars sestavljajo projekti, ki jih predlaga eno ali več MSP, ki se dejavno ukvarjajo z raziskavami in razvojem ter imajo sedež v eni od sodelujočih držav članic. Projekti se lahko izvajajo na vseh področjih znanosti in tehnologije (vendar le v civilne namene). Projekti morajo biti skupni in vključevati najmanj dva udeleženca iz dveh različnih držav, sodelujočih pri projektu Eurostars, ki izvajata različne dejavnosti s področja raziskav, tehnološkega razvoja, predstavitev, usposabljanja in razširjanja ustreznih informacij. Glede na značilnosti MSP gre za kratke projekte, ki lahko trajajo največ tri leta. V dveh letih po zaključku projekta mora biti rezultat raziskav pripravljen za trg.

    3.3

    Skupni program Eurostars lahko zagotovi pomemben učinek finančnega vzvoda za financiranje Skupnosti: države članice in pet drugih držav članic EUREKA (Islandija, Izrael, Norveška, Švica in Turčija) bo prispevalo 300 milijonov EUR. Skupnost bo temu dodala tretjino prispevka držav članic, kar pomeni, da bo v proračunu programa 400 milijonov EUR javnih sredstev. Če bi stopnje financiranja projektov znašale med 50 in 75 %, bi lahko program Eurostars med svojim trajanjem mobiliziral od 133 do 400 milijonov EUR dodatnih zasebnih sredstev (učinek finančnega vzvoda). Pričakovana udeležba je izračunana na podlagi ocene povprečnih stroškov posameznega projekta Eurostars, ki naj bi znašali 1,4 milijona EUR. S splošno stopnjo financiranja v višini 50 %, javnimi finančnimi sredstvi v višini 0,7 milijonov EUR na projekt in skupnim proračunom za program v višini približno 400 milijonov EUR se lahko financira 565 projektov.

    3.4

    Prispevek Skupnosti torej zapolnjuje vrzel v financiranju v zgodnji fazi R&R, ko so inovativne dejavnosti še zelo tvegane in bi težko privabile samo zasebne vlagatelje (19). Podpora Skupnosti v obliki javnih naložb v program Eurostars bo več MSP, ki se ukvarjajo z R&R, spodbudila k iskanju zasebnih naložbenih sredstev za razvoj inovativnih izdelkov ali storitev.

    3.5

    V zvezi s financiranjem bi bilo treba razmisliti o davčnih olajšavah za vlaganja v R&R v državah članicah, ki bi bile privlačne za vlagatelje celo v najbolj neugodnih primerih, saj bi ti lahko izkoristili vsaj te olajšave. Prednost za MSP pa je alternativna možnost financiranja.

    3.6

    Vendar obstaja zaskrbljenost, da velik delež MSP ne bo mogel sodelovati pri pobudi EU za konkurenčne inovacije. V skladu z merili, ki jih določa program Eurostars, mora MSP, ki se ukvarja z R&R in ki predlaga projekt, raziskovalnim dejavnostim namenjati najmanj 10 % prihodka ali pa se mora najmanj 10 % polno zaposlenih delavcev ukvarjati s temi dejavnostmi. Tudi če ta omejitev velja le za vodilnega partnerja projekta, lahko še vedno mnogo malih podjetij odvrne od tega, da bi predlagala inovativne projekte. Zato se lahko zgodi, da bo program privabil zgolj že uveljavljena podjetja s področja visoke tehnologije, ki bi si lahko zagotovila druge primernejše oblike financiranja.

    3.7

    Poleg tega so stroški R&R v nekaterih državah EU zelo pogosto vključeni v druge operativne stroške in jih zato ni mogoče ločeno ugotoviti (20). Opredelitev kazalnikov R&R, ki jih uporablja Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ima torej nekaj pomanjkljivosti, ko se uporablja za inovativna mala podjetja, saj ne upošteva tistih dejavnosti, ki se obravnavajo kot „nekodificirano znanje“, ki ga je težko izraziti s številkami (21).

    3.8

    V skladu z merili OECD spadajo v visokotehnološki sektor tista podjetja, ki več kot 4 % prihodka namenijo za R&R. Ta sektor celo v visoko razvitih gospodarstvih ustvari približno 3 % BDP, kar pomeni, da 97 % vseh gospodarskih dejavnosti in večina inovativnih procesov poteka v sektorjih, ki jih OECD opredeljuje kot sektorje „srednje“ ali „nizke tehnologije“ (22). Te številke kažejo, da bi bil visok odstotek inovativnih podjetij izključenih, če bi dostop do programa financiranja omejili z 10-odstotnim pragom. Tako ta evropska pobuda ne bi spodbudila pozitivnega odnosa do inovacij.

    3.9

    Zato EESO meni, da bi bilo treba projekte izbirati na podlagi odličnosti in skladnosti s cilji programa ter odpraviti 10-odstotni prag v zvezi z R&R.

    3.10

    Še ena zahteva programa Eurostars se glasi, da morajo biti sodelujoča MSP, ki se ukvarjajo z R&R, sposobna opraviti večino dela, povezanega z R&R. Sodelovanje s partnerji, ki so lahko druga MSP, lokalni grozdi, velika podjetja, ki sprejemajo cilje programa, raziskovalne ustanove ali univerze, ne bi smelo biti izključeno. Poleg tega bi moral pojem „grozd“ upoštevati tudi potrebo, da imajo MSP, ki izvajajo dejavnosti R&R, lokacijo v bližini univerz ali visokošolskih ustanov, da bi tako okrepili interakcijo med partnerjema, ki bi koristila obema.

    3.11

    V zvezi s posameznimi prispevki inovativnih MSP, ki sodelujejo v programu Eurostars, je pomembno pojasniti, da morajo MSP, ki se ukvarjajo z R&R, skupaj pokriti najmanj 50 % stroškov R&R v okviru projekta. Ker to merilo lahko izključi mnogo tržno usmerjenih MSP, je treba pri vmesni oceni programa Eurostars razmisliti o možnosti znižanja tega praga na 25 % (23).

    3.12

    Podrobneje je treba pojasniti povezavo z drugimi finančnimi instrumenti Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (CIP). Poleg tega je treba program financiranja oblikovati bolj prožno in ga prilagoditi potrebam MSP, pri tem pa upoštevati pozitivne izkušnje z jamstvenimi skladi za raziskave in razvoj, da bi tako podjetjem ponudili daljšo poslovno perspektivo.

    3.13

    Boljši regulativni okvir z rednim posvetovanjem z organizacijami, ki zastopajo MSP, in drugimi zainteresiranimi stranmi, bo znižal operativne stroške in tveganja, povečal dobiček in pretok tveganega kapitala ter izboljšal delovanje trgov tveganega kapitala, kar bo koristilo zlasti inovativnim MSP. Tovrstno financiranje bo dopolnilo javno podporo v zelo zgodnjih fazah (še pred začetkom) pretvorbe rezultatov raziskav v komercialne predloge.

    3.14

    Komisija se je zavezala, da bo s skladi tveganega kapitala spodbujala ukrepe za več čezmejnih vlaganj (24). Trg tveganega kapitala v Evropi je razdrobljen in trenutno obsega 27 različnih okolij delovanja, kar neugodno vpliva tako na pridobivanje sredstev kot vlaganje.

    3.15

    Zato je treba ustvariti boljše okolje za naložbe tveganega kapitala, države članice pa morajo oblikovati spodbude za zasebne vlagatelje, da se bodo vključili v skupne mednarodne raziskovalne projekte (25), ter spodbujati podporne storitve za MSP, usmerjene v pomoč podjetjem, da uspešno prebrodijo začetno fazo.

    4.   Izboljšanje usklajevanja skupnega programa Eurostars

    4.1

    Cilj programa Eurostars je pomagati MSP v vseh tehnoloških, industrijskih, pravnih in organizacijskih okvirih, potrebnih za širše evropsko sodelovanje med državami članicami na področju uporabnih raziskav in inovacij. Program bo tako povečal možnosti MSP, ki se ukvarjajo z R&R, da na trgu ponudijo nove in konkurenčne izdelke, postopke in storitve.

    4.2

    Z internacionalnizacijo projekta se lahko izognemo podvajanju dela na področju inovacij; ta bi morala biti tudi priložnost za sprejem skupnih politik in uvedbo „hitrega ukrepanja“ za zmanjšanje administrativnih bremen (26). S programom Eurostars bi lahko veliko MSP spodbudili, da izkoristijo mednarodno sodelovanje, seveda če so sposobna predlagati in neposredno upravljati projekt. Sodelovanje pri integriranih projektih in mrežah odličnosti pa je treba skrbno načrtovati, da bi se izognili neravnovesju med udeležbo pri projektu.

    4.3

    Poleg podpore za R&R moramo tudi proučiti, kako lahko vlade z zagotavljanjem ustrezne infrastrukture bolj neposredno podprejo inovacije. Obstaja zelo velika skupnost raziskovalnih „ustanov“, med katerimi so tudi združenja ali raziskovalna podjetja, katerih naloga je podpora inovacijam, zlasti v MSP. Obstajajo tudi znanstvenih parki in „science shops“, inkubatorji, službe regionalnih in lokalnih vlad ter organizacije za prenos znanja. Ti zagotavljajo pomembno podporo mladim MSP s področja visoke tehnologije, pa tudi bolj tradicionalnim podjetjem, ki razmišljajo o prehodu k strategijam, usmerjenim v inovacije. Slovensko predsedstvo EU in za njim francosko bi morali proučiti možnosti za razvoj usklajevanja programa Eurostar na ravni EU in nacionalni ravni. Usklajevanje je treba usmeriti na najboljšo možno raven in se izogniti podvajanju nalog ter tveganju, da bi nastala zmeda med sedanjimi agencijami za MSP.

    4.4

    Poleg tega je Odbor že večkrat priporočil, da bi bilo treba iz strukturnih skladov Skupnosti nameniti bistveno večji del sredstev za razvoj skupne znanstvene infrastrukture, posebej prilagojene MSP. Za ta namen bi lahko bila zelo uporabna tudi sredstva Evropske investicijske banke (27).

    V Bruslju, 29. maja 2008

    Predsednik

    Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

    Dimitris DIMITRIADIS


    (1)  http://www.eurostars-eureka.eu/

    (2)  Hartmut Hirsch-Kreinsen, „Low-Tech“ Innovations, Industry and Innovation, februar 2008.

    (3)  Projekt PILOT: http://www.pilot-project.org.

    (4)  A6-0064/2008 (sprememba predloga), Evropski parlament, odbor za industrijo, raziskave in energetiko, 2008.

    (5)  http://ec.europa.eu/research/sme-techweb/index_en.cfm?pg=results.

    (6)  Models to reduce the disproportionate regulatory burden on SMEs (Modeli za zmanjšanje nesorazmernih administrativnih bremen za MSP), Evropska komisija, maj 2007, GD za podjetništvo in industrijo.

    (7)  The Cost Factor in Patent Systems (Stroškovni dejavniki v patentnih sistemih), Université Libre de Bruxelles, delovni dokument WP-CEB 06-002, Bruselj 2006, od str. 17 naprej.

    (8)  Izboljšanje patentnega sistema v Evropi, COM(2007) 165.

    (9)  Evropska listina o malih podjetjih, zasedanje Evropskega sveta v Feiri, 19.– 20. junij 2000.

    (10)  Mala in srednje velika podjetja – ključna za zagotavljanje rasti in delovnih mest. Vmesni pregled sodobne politike MSP, COM(2007) 592 konč. z dne 4.10.2007.

    (11)  Luc Hendrickx, UEAPME expectations on the proposal for a European Small Business Act (Pričakovanja združenja UEAPME v zvezi s predlogom za evropski zakon o malem gospodarstvu), 14.12.2007.

    (12)  http://ec.europa.eu/enterprise/entrepreneurship/sba_en.htm.

    (13)  Mnenje UL C 234, 22.9.2005, str. 14; UEAPME Position Paper on a successor to the 6th Framework Programme for R&D (Dokument o stališču UEAPME o nasledniku 6. OP), januar 2005.

    (14)  Vmesni pregled sodobne politike MSP, COM(2007) 592 konč. z dne 4.10.2007.

    (15)  Izvajanje lizbonskega programa Skupnosti: financiranje rasti MSP – dodajanje evropski vrednosti, COM(2006) 349 konč. z dne 29.6.2006.

    (16)  Znanost in tehnologija, ključna pojma za prihodnost Evrope – Usmeritve politike za podpiranje raziskovanja v Uniji, COM(2004) 353 konč. z dne 16.6.2004.

    (17)  Observatorij evropskih MSP, Flash Eurobarometer 196, maj 2007.

    (18)  Naložbe v znanje in inovacije, UL C 256, 27.10.2007, str. 8.

    (19)  Annual Survey of Pan-European Private Equity & Venture Capital Activity, 2004.

    (20)  The 2007 EU R&D Investment Scoreboard (Pregled stanja na področju vlaganj v industrijske raziskave in razvoj v EU za leto 2007), str. 20, Skupno raziskovalno središče (SRS) in generalni direktorat za raziskave (DG RTD).

    (21)  H. Hirsch-Kreinsen, Low-Technology: A forgotten sector in innovation policy (Nizka tehnologija: pozabljen sektor v inovacijski politiki), Ekonomska fakulteta in fakulteta za družbene vede univerze v Dortmundu, 15.3.2006; UAPME, Towards an Innovation Policy for Crafts, Trades and SMEs (Za inovativno politiko v obrtništvu, trgovini in za MSP), 27.10.2004.

    (22)  Towards an Innovation Policy for Crafts, Trades and SMEs (Za inovativno politiko v obrtništvu, trgovini in za MSP), UEAPME, 27.10.2004.

    (23)  Evropski parlament, odbor za industrijo, raziskave in energetiko, A6-0064/2008.

    (24)  Komisija predlaga ukrepe za več čezmejnih vlaganj s skladi tveganega kapitala. IP/08/15, 7.1.2008.

    (25)  Financiranje rasti MSP – dodajanje evropski vrednosti, COM(2006) 349, 29.6.2006.

    (26)  Predlogi Evropske komisije za zmanjšanje administrativnih bremen v letu 2008, MEMO/08/152, 10.3.2008.

    (27)  UL C 65, 17.3.2006, UL C 256, 27.10.2007, str. 17.


    Top