21.12.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 312/1

1.

Namen osnutka uredbe Sveta, za katerega se zahteva mnenje Sodišča, je v člen 109 Finančne uredbe uvesti odstopanja, ki se uporabljajo za politične stranke na evropski ravni, pri splošnem pravilu, določenem v istem členu, da „donacija ne sme imeti namena ali učinka ustvarjanja dobička za upravičenca“.

2.

Kot je Računsko sodišče nedavno poudarilo, zapletena pravila ali nejasna merila za upravičenost pomembno vplivajo na zakonitost in pravilnost transakcij (5). Če zakonodajalec meni, da so odstopanja od pravila o neprofitnosti v korist političnih strank na evropski ravni ustrezna, je pomembno, da so takšna odstopanja določena preprosto, natančno in nedvoumno, tako da lahko odredbodajalec ob plačilu donacij in Računsko sodišče ob reviziji plačil brez težav preverijo, ali so bila upoštevana.

3.

Prvo odstopanje od pravila o neprofitnosti politični stranki na evropski ravni, katere prihodki na koncu proračunskega leta, za katero je prejela donacijo, presegajo odhodke, omogoča, da v naslednje leto prenese del tega presežka do višine 25 % celotnih prihodkov tistega leta, pod pogojem, da bo porabljen pred koncem prvega četrtletja tega naslednjega leta. Skladnost s tem pogojem je mogoče preverjati samo, če je v ustreznih izvedbenih pravilih določena obveznost, da mora upravičenec, ki je prenesel presežek v naslednje leto, predložiti dokazila o tem, da so njegovi upravičeni odhodki v prvem četrtletju tega leta vsaj tako visoki kot preneseni znesek. Da lahko odredbodajalec določi vrednost končnega plačila donacije ali po potrebi vnaprej plačanih zneskov donacije, ki jih je treba izterjati, bi bilo treba takšna dokazila predložiti kmalu po koncu četrtletja ali najpozneje skupaj z zahtevkom za poravnavo zneska donacije, v kolikor ta ni poravnan.

4.

Drugo odstopanje od pravila o neprofitnosti omejuje znesek lastnih sredstev, ki se upošteva pri ugotavljanju, ali je nastal presežek, na 15 % upravičenih stroškov stranke, če „finančne rezerve“ stranke ne presegajo 100 % njenega povprečnega letnega prihodka. „Finančne rezerve“ niso opredeljene v računovodskih standardih, ki se na splošno uporabljajo na ravni Evropske unije, zato je mogoče ta izraz različno razlagati, odvisno od okvira finančnega poročanja, s katerim politična stranka pripravi svoje letne izkaze o prihodkih in odhodkih ter sredstvih in obveznostih. Tudi izraz „povprečni letni prihodek“ ni dovolj opredeljen, da bi ga bilo mogoče izračunati, saj ni na primer nobenega sklica na časovno obdobje.

5.

Sodišče zaključuje, da so potrebne večja natančnost glede postopkov iz odstavka 3 in jasni opredelitvi izrazov „finančne rezerve“ in „povprečni letni prihodek“, da se omogočita dosledna uporaba in preverjanje predlaganih odstopanj od pravila o neprofitnosti. Za dosego tega cilja bi bile potrebne nadaljnje spremembe same Finančne uredbe ali podrobnih pravil za njeno izvajanje (6).