24.8.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 197/16

—

meni, da je prihodnost držav Zahodnega Balkana v Evropski uniji, in priznava napredek, ki so ga dosegle potencialne države kandidatke pri izvajanju načrta za uresničevanje svoje evropske perspektive;

—

hkrati priznava, da kljub realističnemu obravnavanju danih pogojev in kljub vsemu doseženemu napredku še vedno ostajajo resne težave na osrednjih političnih in gospodarskih področjih ter v povezavi s civilno družbo, in da bodo za reševanje teh težav potrebna še precejšnja prizadevanja vseh udeležencev;

—

želi poudariti tudi, da je hitrost vstopanja potencialnih držav kandidatk v EU odvisna predvsem od rezultatov procesa reform v posameznih državah. Hkrati je treba upoštevati tudi sposobnost EU za vključevanje novih članic;

—

v zvezi s tem hkrati poudarja, da to ni le „tehnično“ vprašanje: sposobnost vključevanja ne obsega le sposobnosti delovanja institucij EU, temveč vedno tudi podporo prebivalstva v državah članicah pri sprejemanju odločitev;

—

opozarja, da kljub temu, da pri reformah, kot so liberalizacija trgovine, privatizacija, reforma ureditve in spodbujanje tujih naložb, sodelovanje med EU in Zahodnim Balkanom že poteka, še vedno ni jasnega okvira za sodelovanje na lokalni in regionalni ravni. Delovna skupina za Zahodni Balkan, ki jo je Odbor regij ustanovil februarja 2006, naj bi oblikovala takšen okvir, ki naj bi socialni in gospodarski razvoj na lokalni in regionalni ravni uvrstil med pomembnejše teme političnega programa EU;

—

opozarja, da spremljanje širitvenega procesa na nacionalni, regionalni in lokalni ravni predstavlja velik izziv zaradi pomena, ki ga ima za prihodnost EU, in potrebe po stabilizaciji Zahodnega Balkana. Zato je bilo za Odbor regij pomembno ustanoviti politični forum za pospeševanje razvoja tega procesa, ki vključuje spodbujanje dialoga z vsemi akterji, da bi opredelili njegova politična stališča.

1.

meni, da je prihodnost držav Zahodnega Balkana v Evropski uniji, in priznava napredek, ki so ga dosegle potencialne države kandidatke pri izvajanju načrta za uresničevanje svoje evropske perspektive;

2.

hkrati priznava, da kljub realističnemu obravnavanju danih pogojev in kljub vsemu doseženemu napredku še vedno ostajajo resne težave na osrednjih političnih in gospodarskih področjih ter v povezavi s civilno družbo, in da bodo za reševanje teh težav potrebna še precejšnja prizadevanja vseh udeležencev;

3.

se močno zavzema za nadaljevanje reformnih procesov, ki so potrebni za stabilizacijo celotne regije; pri tem se zaveda dileme, ki jo za potencialne države kandidatke predstavljajo dolgoročne možnosti za pristop: čim bolj je oddaljen cilj pristopa, tem je večja nevarnost, da proces reforme izgubi zagon. Vendar to ne sme voditi do odstopanja od pristopnih meril ali odvrnitve od načel strogega upoštevanja pogojev. Odbor ugotavlja, da je treba ustvariti dovolj spodbud in zagotoviti dovolj pomoči, da se proces reform nadaljuje na vseh ravneh;

4.

pozdravlja vse ustrezne ukrepe EU, ki prispevajo k stabilizaciji posameznih držav pri njihovem razvoju, zlasti v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter z zagotavljanjem pomoči pri vzpostavljanju učinkovitih upravnih struktur, ki morajo nujno vključevati tudi lokalno in regionalno raven; v okviru tega prav tako pozdravlja vse ustrezne pobude, ki potencialnim državam kandidatkam pomagajo pri razvoju političnega in gospodarskega sodelovanja v regiji, za katerega bodo odgovorne same;

5.

želi poudariti tudi, da je hitrost vstopanja potencialnih držav kandidatk v EU odvisna predvsem od rezultatov procesa reform v posameznih državah. Hkrati je treba upoštevati tudi sposobnost EU za vključevanje novih članic;

6.

v zvezi s tem hkrati poudarja, da to ni le „tehnično“ vprašanje: sposobnost vključevanja ne obsega le sposobnosti delovanja institucij EU, temveč vedno tudi podporo prebivalstva v državah članicah pri sprejemanju odločitev; odgovorne v EU želi spomniti, da je pomembno prisluhniti javnosti in hkrati opozoriti na pomen vodstva, ki mora zagotoviti javno podporo za nadaljnje širitve, če je splošna ocena za širitev pozitivna;

7.

predlaga, da institucije spodbujajo ukrepe v korist državljanov in njihovih združenj, da bodo lahko javno oblikovali in si izmenjavali svoja stališča o širitvenem procesu;

8.

priznava pomen, bogastvo in vrednost, ki jih bodo Evropski uniji prinesli Zahodni Balkan, posamezne države in narodi;

9.

zato podpira vsa prizadevanja za izvajanje predpristopnih in pristopnih procesov, pri čemer je treba strogo upoštevati vsa zastavljena merila, in jih – tudi glede možnih posledic na skupne politike – oblikovati na čim bolj pregleden način, ki bo omogočal širšo politično razpravo o prihodnjih širitvah. Le na podlagi tega bo možno doseči, da javnost sprejme širitev. OR bo skupaj s svojimi člani dejavno sodeloval v tej razpravi z zavestjo, da ravno prihodnost držav Zahodnega Balkana predstavlja pomembno preizkušnjo za vizijo o skupni Evropi;

10.

poziva vse zainteresirane strani v regiji, da dejavno in ustvarjalno sodelujejo pri reševanju spornih vprašanj, ki še vedno ovirajo skupno perspektivo; pri tem je vprašanje Kosova zagotovo zelo velikega pomena, saj vpliva na celotno regijo;

11.

v obdobju pred pristopom k EU se močno zavzema za ustrezne ukrepe, ki bodo – ob nujnem ohranjanju možnosti za pristop – prispevali k trajnemu spodbujanju možnosti ustvarjalnega razvoja ustreznih držav Zahodnega Balkana in izboljšanju predpristopnega procesa s pomočjo praktičnih ukrepov;

12.

v zvezi s tem priznava pomen, ki ga prebivalstvo Zahodnega Balkana pripisuje perspektivi vizumskih olajšav, in močno podpira željo po spodbujanju neposrednih stikov tudi z zagotavljanjem več štipendij za študente in mlade delavce iz te regije;

13.

podpira ustrezne ukrepe za čezmejno in medregionalno sodelovanje z lokalnimi in regionalnimi skupnostmi v državah članicah EU, pa tudi pristope za meddržavno sodelovanje v regiji Zahodnega Balkana, ki naj bi se razširilo na čim več političnih področij;

14.

opozarja, da kljub temu, da pri reformah, kot so liberalizacija trgovine, privatizacija, reforma ureditve in spodbujanje tujih naložb, sodelovanje med EU in Zahodnim Balkanom že poteka, še vedno ni jasnega okvira za sodelovanje na lokalni in regionalni ravni. Delovna skupina za Zahodni Balkan, ki jo je Odbor regij ustanovil februarja 2006, naj bi oblikovala takšen okvir, ki naj bi socialni in gospodarski razvoj na lokalni in regionalni ravni uvrstil med pomembnejše teme političnega programa EU;

15.

opozarja, da spremljanje širitvenega procesa na nacionalni, regionalni in lokalni ravni predstavlja velik izziv zaradi pomena, ki ga ima za prihodnost EU, in potrebe po stabilizaciji Zahodnega Balkana. Zato je bilo za Odbor regij pomembno ustanoviti politični forum za pospeševanje razvoja tega procesa, ki vključuje spodbujanje dialoga z vsemi akterji, da bi opredelili njegova politična stališča;

16.

poudarja, da namerava OR s to delovno skupino OR spodbujati stalen dialog z lokalnimi in regionalnimi političnimi predstavniki na Zahodnem Balkanu. Poleg tega bo spodbujal in podpiral organizacijo informativnih in komunikacijskih kampanj o širitvenem procesu v lokalnih skupnostih in regijah EU in Zahodnega Balkana.

17.

opozarja na to, da so še vedno potrebna intenzivna prizadevanja za okrepitev decentraliziranih struktur in s tem pogojev za razvoj lokalne demokracije. Prestrukturiranje in posodobitev uprave ne smeta povzročiti krčenja lokalnih in regionalnih upravnih zmogljivosti, temveč morata prispevati k njihovi krepitvi;

18.

pozdravlja napredek, dosežen na področju varstva manjšin, vendar je hkrati zaskrbljen, da je premalo sredstev namenjenih boju proti trgovini z ljudmi. Zlasti za najšibkejše v družbi, kot so npr. romski otroci, je treba doseči hitro izboljšanje. OR poudarja pomembno vlogo, ki jo imajo odgovorni na lokalni in regionalni ravni pri prenosu pravnih okvirnih pogojev ravno na tem področju;

19.

glede sedanjega osnutka zakona o financiranju občin pozdravlja vse ukrepe, ki prispevajo k povečanju financiranja lokalne in regionalne ravni in razširitvi področja delovanja pri spodbujanju naložb na lokalni in regionalni ravni;

20.

pozdravlja izboljšanja v javni upravi, zlasti tudi na področju javnih naročil (tudi tu je predviden nov osnutek zakona, o katerem potekajo razprave v parlamentu), ki je bilo doslej slabo pregledno, ter predlaga večje vključevanje lokalne in regionalne ravni v nadaljnje oblikovanje predpisov;

21.

pozdravlja vidna izboljšanja gospodarskega položaja in pričakuje nadaljnja prizadevanja za izpolnitev obveznosti iz stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, ki je bil podpisan leta 2006;

22.

glede na rezultate lokalnih volitev, ki so potekale 18. februarja 2007, upošteva sklepe opazovalne misije OVSE in poziva k intenzivnejšemu prizadevanju za to, da bodo prihodnje volitve potekale v skladu z mednarodnimi standardi;

23.

pozdravlja napredek na področju boja proti korupciji in varstva človekovih pravic in manjšin ter pričakuje nadaljnja prizadevanja za izboljšanje na teh področjih.

24.

ugotavlja, da so potrebne ustavne reforme in izpolnitev obveznosti iz stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma z EU, da bo pristopni proces v prihodnjih mesecih lahko potekal hitreje;

25.

podpira vse ukrepe, ki lahko prispevajo k napredku pri stabilizaciji Bosne in Hercegovine, pri tem pa poseben pomen pripisuje krepitvi lokalne demokracije v obeh entitetah. S tem povezano izboljšanje političnih razmer na lokalni ravni bi lahko odločilno prispevalo k stabilizaciji položaja na splošno;

26.

pozdravlja napredek na področju boja proti korupciji ter človekovih pravic in varstva manjšin in poziva k nadaljnji krepitvi dosedanjih prizadevanj na teh področjih. Aktivna lokalna demokracija in krepitev civilne družbe lahko igrata pomembno vlogo v tem procesu;

27.

se močno zavzema za tesno sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem v Haagu;

28.

podpira vse ukrepe, ki lahko prispevajo k oblikovanju pravega notranjega trga v državi, in ugotavlja, da pri tem lahko igrajo pomembno vlogo dejavnosti lokalne ravni;

29.

meni, da je to dodatni razlog za institucionalno in finančno krepitev te ravni, ki mora biti usklajena z razvojem učinkovite uprave;

30.

poziva k resničnim prizadevanjem obeh entitet za ustvarjalno sodelovanje in pozdravlja rezultate dela nevladnih in neprofitnih organizacij, povezane z novo razvojno strategijo lokalne samouprave.

31.

priznava prizadevanja, ki jih je država vložila, odkar je postala neodvisna, da bi razvila državne strukture, in pozdravlja napredek, ki je bil na tej poti že dosežen;

32.

pozdravlja zlasti izvajanje reforme lokalnih oblasti, ki se je začela z vrsto zakonodajnih predlogov, da bi okrepili lokalne upravne enote v skladu z delovnim programom za boljšo samoupravo;

33.

prav tako pozdravlja načrt vlade, da ustanovi usklajevalni organ za spremljanje procesa decentralizacije, katerega naloga bo tudi natančnejše pojasnjevanje pristojnosti in njihove finančne podpore;

34.

končno pozdravlja tudi nov kodeks ravnanja javnih uslužbencev, ki velja tudi za zaposlene v lokalnih upravnih enotah. Prispeval bo k temu, da se v okviru reforme javne uprave še naprej odpravljajo obstoječe pomanjkljivosti, na primer na področju boja proti korupciji;

35.

priznava napredek na področju boja proti korupciji in pozdravlja sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem v Haagu;

36.

poziva k okrepljenim ukrepom za varstvo manjšin. Posebno pozornost je treba nameniti zlasti položaju Romov in beguncev.

37.

se sklicuje na svoje mnenje o Zahodnem Balkanu iz oktobra 2006, kjer navaja, da so vse te države dobrodošle, da se pridružijo Evropski uniji, in ponovno potrjuje, da bo še naprej sodeloval s srbskimi lokalnimi in regionalnimi oblastmi;

38.

obžaluje odločitev srbskega parlamenta za zavrnitev predloga o prihodnjem statusu Kosova, ki ga je predložil odposlanec OZN Martti Ahtisaari, in upa, da bodo med prihodnjimi pogovori našli ustvarjalno rešitev, ki bo sprejemljiva za vse strani; poziva Beograd k dejavni in ustvarjalni udeležbi na posvetovanjih o reševanju kosovskega vprašanja;

39.

pozdravlja napredek, dosežen pri razvoju in izboljšanju učinkovitosti javne uprave, hkrati pa poziva k prizadevanjem v okviru načela subsidiarnosti tudi pri razvoju decentraliziranih in lokalnih upravnih struktur;

40.

priporoča, da Komisija pri pomoči, namenjeni vzpostavljanju institucij, še posebej upošteva lokalne upravne zmogljivosti, zlasti za pomoč pri izvajanju zakonodaje in izboljšanje komuniciranja in sodelovanja med centralno in lokalno upravo;

41.

se zavzema za to, da Srbija čim prej ratificira Evropsko listino o lokalni samoupravi;

42.

pozdravlja napredek v boju proti korupciji in poziva k nadaljnjim prizadevanjem na tem področju;

43.

poziva k polnemu sodelovanju z Mednarodnim kazenskim sodiščem v Haagu;

44.

pozdravlja opazen napredek pri pogajanjih o vizumskih olajšavah in ponovnem sprejemu.

45.

pozdravlja prizadevanja posebnega odposlanca Združenih narodov Marttija Ahtisaarija za določitev prihodnjega statusa Kosova in poudarja, da je v bližnji prihodnosti treba najti ustrezno rešitev vprašanja statusa, ki bo zagotavljala pravice celotnega prebivalstva Kosova;

46.

poziva Prištino k dejavni in ustvarjalni udeležbi na posvetovanjih o reševanju kosovskega vprašanja;

47.

pozdravlja napredek v boju proti korupciji, priznava dosedanja prizadevanja na področju varstva človekovih pravic in manjšin ter poziva k nadaljnjim prizadevanjem na tem področju;

48.

pozdravlja, da so institucije Kosova oblikovale okvirni program za reformo lokalne uprave za izboljšanje varnosti in življenjskih pogojev v občinah;

49.

poudarja, da kljub doseženemu napredku na lokalni ravni še ni dovolj upravnih zmogljivosti, kar velja tako za administrativno področje kot tudi za strateško načrtovanje.