30.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 324/47

1.1

Odbor se strinja z Evropskim svetom, ki pripisuje pomen kodifikaciji, saj omogoča pravno varnost v zvezi s pravom, ki se uporablja za določeno zadevo ob določenem času in prispeva k večji preglednosti in dostopu evropskih državljanov do prava Skupnosti.

1.2

Namen tega predloga je začeti kodifikacijo Uredbe Sveta (EGS) št. 4060/89 z dne 21. decembra 1989 o odpravi kontrol na mejah držav članic na področju cestnega prometa in prometa po celinskih vodnih poteh. Po mnenju Odbora bi bilo treba proučiti, v kakšni meri bi bilo treba izvajanje kodifikacije povezati z zakonodajo o drugih vrstah prometa, kot so na primer železniški promet, indermodalni promet, pomorski promet na kratke razdalje in zračni promet.

1.3

Odbor odobrava predlog kodificirane različice, če se povsem ohrani vsebina kodificiranih aktov in se jih združi, tako da se dodajo samo formalne spremembe, ki jih zahteva izvedba kodifikacije.

1.4

Ker je pomembno, da imajo evropski državljani dostop do pregledne zakonodaje Skupnosti, Odbor poziva Komisijo, da prouči, če bi bilo možno — in v kakšnem obsegu — kodificirati tudi druge zakonodajne akte.

1.5

Države članice bi morale uskladiti preglede, preverjanja in nadzore, ki jih izvajajo. Če to ni mogoče, pa bi si morale države članice za nemoten potek prometa vsaj izmenjati rezultate in se tako izogniti temu, da vsaka država članica vedno znova izvaja nove nadzore ali preglede. Z uvedbo rečnih informacijskih storitev (RIS) to ne bi smelo povzročati težav na področju prevoza po celinskih plovnih poteh.

2.1

V Evropi, kjer je pravo Skupnosti obsežno in kjer se obstoječa zakonodaja pogosto spreminja, državljan temu zaradi razdrobljenih informacij težko sledi.

2.2

Evropska komisija je poudarila velik pomen poenostavitve in pojasnitve zakonodaje Skupnosti, ki bi tako postala državljanu dostopnejša.

2.3

Zato je svojim službam dala navodila, da je treba vse zakonodajne akte kodificirati najpozneje po tem, ko bodo desetič spremenjeni.

2.4

Evropski svet je v sklepih iz Edinburga, decembra 1992, poudaril pomen kodifikacije, ker omogoča pravno varnost v zvezi s pravom, ki se uporablja za določeno zadevo ob določenem času in prispeva k večji preglednosti in dostopu evropskih državljanov do prava Skupnosti.

2.5

Ker pri kodifikaciji aktov niso dovoljene nobene vsebinske spremembe, so se Evropski parlament, Svet in Komisija z medinstitucionalnim sporazumom z dne 20. decembra 1994 dogovorili, da se lahko v tem primeru uporabi pospešeni postopek.

2.6

Namen tega predloga je začeti kodifikacijo Uredbe Sveta (EGS) št. 4060/89 z dne 21. decembra 1989 o odpravi kontrol na mejah držav članic na področju cestnega prometa in prometa po celinskih vodnih poteh. Nov predlog uredbe združuje Uredbo (EGS) št. 4060/89 in različne spremembe.

2.7

Predlog Komisije ne spreminja vsebine sprememb, temveč jih le združuje in dodaja oblikovne spremembe, ki jih zahteva samo izvajanje kodifikacije.

3.1

Odbor meni, da se obravnavani predlog nanaša izključno na kodifikacijo Uredbe (EGS) 4060/89 o odpravi kontrol na mejah držav članic na področju cestnega prometa in prometa po celinskih vodnih poteh, in ne na druge vrste prometa, kot so železniški promet, intermodalni promet, pomorski promet na kratke razdalje in zračni promet, za katere še vedno veljajo kontrole na mejah. Po mnenju Odbora bi bilo treba upoštevati tudi druge vrste prometa.

3.2

Odbor poudarja, da se Uredba (EGS) št. 4060/89 in predlog kodifikacije nanašata na odpravo sistematičnih kontrol na mejah držav članic. Še vedno je možno, kot je navedeno v členu 3 predloga uredbe, da se kontrole izvajajo v okviru postopkov običajnih kontrol, ki se brez razlikovanja izvajajo po celotnem ozemlju države članice.

3.3

Odbor pozdravlja pobudo Komisije v zvezi z obravnavanim predlogom kodifikacije. Bolj bo zakonodaja Skupnosti pregledna za državljane, bolje bo. Zato Odbor poziva Komisijo, naj prouči, če bi bilo možno — in v kakšnem obsegu — kodificirati tudi druge zakonodajne akte.

3.4

Čeprav lahko države članice po veljavni zakonodaji Skupnosti in v skladu s četrto uvodno izjavo obravnavanega predloga preglede, preverjanja in nadzore organizirajo in izvajajo kjerkoli želijo, bi jih bilo treba uskladiti; če to ni mogoče, pa bi si morale države članice za nemoten potek prometa vsaj izmenjati rezultate, in se tako izogniti temu, da vsaka država članica vedno znova izvaja nove nadzore ali preglede. Z uvedbo rečnih informacijskih storitev (RIS) to ne bi smelo povzročati težav na področju prevoza po celinskih plovnih poteh.