22.9.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 234/32

1.1

Agenda 2000, sprejeta na Evropskem svetu v Berlinu marca 1999, je opredelila politiko razvoja podeželja kot drugi steber skupne kmetijske politike. Njen cilj je spremljati reforme tržne politike na celotnem ozemlju Evropske unije. Nova reforma, sprejeta junija 2003, je utrdila vlogo drugega stebra SKP s tem ko je uvedla nove ukrepe, povezane s promocijo proizvodov, varnostjo živil ter dobrim počutjem živali. Takšno usmeritev mora spremljati povečanje finančnih sredstev za razvoj podeželja.

1.2

Na podlagi sklepnih ugotovitev konference v Salzburgu (novembra 2003) je Komisija v svojem sporočilu o finančnih perspektivah in v predlogu uredbe, obravnavanem v tem mnenju, predstavila tri glavne cilje prihodnje politike razvoja podeželja, ki so:

1.3

Evropski ekonomsko-socialni odbor namenja tem predlogom posebno pozornost. Mnenje na lastno pobudo z naslovom Drugi steber SKP: perspektive prilagajanja politike razvoja podeželskih območij (1) navaja, da vprašanje razvoja podeželja spada med splošnejša vprašanja, kot so:

1.4

Da bi Odbor zajel vsa ta vprašanja, je v že omenjenem mnenju navedel načelna stališča, ki morajo usmerjati prihodnjo politiko razvoja podeželja:

Pri svojem nadaljnjem delu Odbor namerava tudi drugim institucijam posredovati svoje mnenje o predlogu Komisije glede podpore razvoju podeželja.

1.5

Evropska komisija se je podrobno posvetovala z zainteresiranimi akterji in Odbor je lahko večkrat, zlasti v posvetovalnih odborih, predstavil svoje različne predloge. To obširno posvetovanje kaže na odprtost Komisije in Odbor si želi, da bi se odzvala na predloge, podane v teku tega zakonodajnega postopka.

1.6.

Odbor bo oblikoval mnenje o novi pravni podlagi za financiranje različnih ukrepov iz EKSRP in EKJS (COM(2004) 489 final — 2004/0164 (CNS) (2)), v katerem bodo obravnavani upravni vidiki izvajanja programov za razvoj podeželja.

2.1

Cilj predloga Komisije je boljša razumljivost in preglednost politike Skupnosti na področju razvoja podeželja. Zato Komisija predlaga ustanovitev posebnega sklada (Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja — EKSRP), ki bi prispeval k spodbujanju trajnostnega razvoja podeželja po vsej Skupnosti kot dopolnilo tržni in dohodkovni podpori, ki se izvajata v okviru SKP, kohezijske politike in skupne ribiške politike.

2.2

Komisija predlaga izdelavo strateškega načrta Skupnosti za razvoj podeželja, da bi tako izboljšala usklajenost ciljev, določenih na evropski ravni, in izvajanje programov za razvoj podeželja. Ta načrt bi potrdil Svet. Države članice bi bile pristojne za izdelavo svojih nacionalnih strateških načrtov, ob upoštevanju teh usmeritev. Te načrte in programe za razvoj podeželja bi bilo treba izdelati v tesnem sodelovanju med Komisijo, državo članico in organi, ki bi jih določila država članica (regionalni in lokalni organi, socialno-ekonomski in vsi drugi reprezentativni partnerji civilne družbe).

2.3

Poleg spremljanja načrtovanja programov Komisija predlaga, da vsaka država članica izdela letno poročilo, ki bi vsebovalo oceno uspešnosti izvedbe programov za razvoj podeželja glede na kazalce, opredeljene v nacionalnih strateških načrtih, in rezultate tekočih letnih ocen vsakega od programov. Komisija bi letno poročilo predložila Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

2.4

Komisija predlaga združitev 26 obstoječih ukrepov in novih predlogov ukrepov, kot so financiranje programa NATURA 2000, gozdarsko-okoljski ukrepi ali izobraževanje izvoljenih lokalnih predstavnikov za izdelavo prostorskih načrtov, v tri prednostne cilje, vsak od njih pa ima svoje specifične cilje, s tem da je delež minimalnega financiranja pri posameznem prednostnem cilju takšen:

2.4.1

Prednostni cilj 1 je povečevanje konkurenčnosti v kmetijskem in gozdarskem sektorju. Predvidene so štiri skupine ukrepov:

2.4.2

Prednostni cilj 2 „upravljanje zemljišč“ se nanaša na trajnostno uporabo kmetijskih in gozdnih zemljišč. Ukrep „območja z omejenimi možnostmi“ na novo opredeljuje razmejitev vmesnih območij (izključno na podlagi naravnih meril). Poleg tega morajo upravičenci do pomoči izpolnjevati splošni pogoj, da izpolnjujejo obveznosti Skupnosti in nacionalne obveznosti za kmetijstvo in gozdarstvo (kar je tudi pogoj za pridobitev neposrednih pomoči pri prvem stebru SKP).

2.4.3

Prednostni cilj 3 izboljšanje kakovosti življenja na podeželju in diverzifikacija kmetijskega gospodarstva zajema ukrepe, povezane z diverzifikacijo podeželskega gospodarstva s podporo uvajanju nekmetijskih dejavnosti, ki jih opravljajo kmetje ali nekmetje, izboljšanjem kakovosti življenja v podeželskem okolju (bistvene storitve za prebivalstvo, infrastruktura), ter ukrepe, povezane s pridobivanjem znanja in spodbudami lokalnim politikom pri izdelavi in izvajanju lokalne strategije razvoja.

2.5

Pristop LEADER je razširjen na vse tri prednostne cilje in mora pokrivati vsaj 7 % od celote načrtovanih sredstev za razvoj podeželja. Komisija predlaga, da se za ta program dodeli rezerva na podlagi doseženih rezultatov (3 % EKSRP).

2.6

Kar zadeva finančna sredstva, Komisija predlaga, da se za to politiko dodeli 88,75 milijarde eurov za obdobje 2007–2013. Temu je treba prišteti še vsakoletna sredstva iz modulacije, ki bodo na voljo za vse prednostne cilje (približno 8 milijard eurov v celotnem obdobju).

3.1

Odbor izraža zadovoljstvo s predlogom Komisije, ki vsebuje na eni strani ustanovitev posebnega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in na drugi strani sklada za politiko trgov kmetijskih proizvodov ter neposredne pomoči (EKJS). Odbor prav tako poudarja, da ta zakonodajni predlog spada v okvir sklepnih ugotovitev konference v Salzburgu, ki je obravnavala razvoj podeželja v razširjeni Evropski uniji. Vseeno želi opozoriti Evropski parlament in Svet, da bodo zaradi spoštovanja načel politike razvoja podeželja potrebne določene prilagoditve, na katere je Odbor opozoril v mnenju na lastno pobudo.

3.2

Prvič: predlog o ustanovitvi enotnega sklada za razvoj podeželja ni izvedljiv brez povezave z eno od obstoječih politik Evropske unije. Sklepne ugotovitve konference v Salzburgu, izjave Sveta v Luxembourgu junija 2003 in priporočila EESO (3) poudarjajo, da mora politiko razvoja podeželja (drugi steber SKP) spremljati prilagoditev kmetijstva (prvi steber SKP). Zato EESO želi, da se v člen 3 predloga vključi sklicevanje na člen 33 Pogodbe, ki opredeljuje splošne cilje skupne kmetijske politike.

1.

Sklad prispeva k pospeševanju trajnostnega razvoja podeželja na območju Skupnosti ter v duhu dopolnjevanja znotraj dopolnjuje ostale instrumente skupne kmetijske politike pripomore k politikam (politiko tržne in dohodkovne podpore)., h kohezijski politiki in k skupni ribiški politiki.Tako prispeva k uresničevanju ciljev, opredeljenih v členu 33 Pogodbe.

2.

Sklad prav tako deluje v skladu s kohezijsko politiko in skupno ribiško politiko.“

3.3

Odbor meni, da gospodarski razvoj podeželja temelji tudi na dopolnjevanju kmetijskih in nekmetijskih dejavnikov. Pozdravlja predloge ukrepov v prid nekmetijskih dejavnosti in podporo malim in mikropodjetjem, v skladu z Evropsko listino o malih podjetjih, katere pomen pri ustvarjanju novih delovnih mest je treba poudariti. Zahteva, da se ukrepi, predlagani v okviru tretjega prednostnega cilja in prednostnega cilja EKSRP, dejansko izvajajo in da uredba k temu obvezuje države članice, sicer bosta usklajenost in učinkovitost manjši.

3.4

Postopki ocenjevanja in prilagajanja ciljev tega sklada se ne ujemajo s časovnimi roki razvoja skupne kmetijske politike. Komisija je poudarila, da bo reforma SKP, sprejeta junija 2003, različno vplivala na ozemlja in da bodo v obdobju 2008–2009 nove članice opuščale puščanja poenostavljene režim, obenem pa bo Komisija ocenjevala izvajanje različnih sistemov ločevanja. Zato se zdi primerno, da strateško spremljanje politike razvoja podeželja na evropski ravni upošteva časovne roke prvega stebra SKP.

1.

Prvič leta 2009 in v začetku vsakega leta, Komisija predloži letno poročilo, ki povzema temeljni razvoj, trende in izzive, povezane z izvajanjem nacionalnih strateških načrtov in s strateškimi smernicami Skupnosti ter učinke razvoja SKP ter glavnih trendov mednarodnih trgov s kmetijskimi proizvodi v podeželskih območjih“.

3.5

Odbor je v svojem mnenju na lastno pobudo z dne 1. julija 2004 (4) ugotovil, da je finančni predlog Komisije, glede na objavljene cilje, skromen. Dejansko bi moral skupni proračun za razvoj podeželja obsegati skoraj 96 milijard eurov za EU 25 za obdobje 2007–2013 v primerjavi s 65 milijardami eurov za trenutno obdobje (EU 15). Medtem ko Komisija v preambuli dokumenta COM(2004) 490 final, priznava, da več kot 50 % prebivalstva Evropske unije živi na podeželju, pa bo proračun, odobren EKSRP, enak 28 % izdatkov, odobrenih za regionalno politiko, in 32,5 % izdatkov prvega stebra SKP (vključno z modulacijo). Zato se je treba izogniti temu, da bi ESKRP postal edini finančni instrument v korist podeželskih območij. To bi povzročilo getoizacijo podeželskih območij.

3.5.1

Okrepiti je torej treba dopolnjevanje te politike z regionalno politiko in politiko razvoja človeških virov (Evropski socialni sklad). Zato se Odbor sprašuje ali je treba majhne podeželske infrastrukture financirati izključno iz politike razvoja podeželja in ali je potrebno uvesti sklop usposabljanja lokalnih odgovornih oseb, čeprav to spada v pristojnost ESS.

3.5.2

Odbor izraža zadovoljstvo nad uvedbo minimalnega proračuna za območja s strukturnim razvojnim zaostankom (31 milijard eurov). Ta znesek bo višji od zneska za tekoče obdobje, ki znaša 21 milijard eurov.

3.5.3

Proračun za pobudo LEADER naj bi prešel z 2,2 na 8,8 milijarde eurov (7 % EKSRP + 3 % rezerve na podlagi doseženih rezultatov), kar je največje povečanje v odstotkih. Odbor izraža zadovoljstvo z vključitvijo pobude LEADER med polnopravne prednostne cilje politike razvoja podeželja, ki omogoča stalno udeležbo civilne družbe pri razvoju podeželskih območij. Čeprav je metoda ravno tako pomembna kot cilji, Odbor obžaluje, da ni poudarjen cilj izvajanja inovativnih ali poskusnih ukrepov. Nazadnje Odbor opozarja Komisijo na realno tveganje, ki bi ga lahko prinesla previsoka finančna obveznost. Škoda bi bilo, da bi v zaostrenih proračunskih razmerah pobuda LEADER ne bila uresničena v celoti zaradi upravnih vprašanj ali razpoložljivosti lokalnih javnih sredstev. Zato Odbor predlaga, da bi bila minimalna določena stopnja za vse države članice nižja (minimalna stopnja v višini 4 % bi bila ustreznejša glede na trenutno načrtovanje). Ta minimalna stopnja nikakor ne vpliva na odločitev vsake države članice, da da prednost pristopu LEADER.

3.5.4

Ostalo bi torej okoli 50 milijard eurov za financiranje „klasičnih ukrepov“ iz sklada za razvoj podeželja. Ta znesek se bo povečal za samo 8 milijard eurov s finančnim prenosom iz prvega v drugi steber SKP. Odbor torej zahteva, da se sredstva iz modulacije namenijo samo za prednostna cilja 1 in 2, da bi se lahko odzvali na cilj spremljanja prilagoditve kmetijstva. Ta dodelitev prav tako ne bo vplivala na zneske, ki jih bo lahko vsaka država članica pri sprejemanju programov za razvoj podeželja namenila različnim prednostnim ciljem. Poleg tega bi morala sredstva, ki izhajajo iz modulacije, smiselno izpolnjevati načelo pogojenosti, opredeljeno v členu 10 Uredbe 1782/2003. Vendar pa je pogoje mogoče uporabiti samo pri ukrepih prednostnih ciljev 1 in 2.

6.

Poleg zneskov, navedenih v odstavku 5, države članice za namen programiranja upoštevajo zneske, ki so posledica modulacije, kakor je določeno v členu 12(2) Uredbe (ES) št.…/…[financiranje SKP]. Ti zneski bodo preneseni na prednostna cilja 1 in 2 Uredbe (ES) št. …/… [EKSRP]“.

3.5.5

Komisija predlaga, da se uvede sistem kazni za kmete na podlagi pogojenosti pomoči iz prvega stebra SKP za ukrepe prednostnega cilja 2. Ker pa se ta pogojenost uporablja samo za kmete, Odbor ne more podpreti tega predloga, ki namerava uvesti razlikovanje samo na podlagi poklicnega statusa. Odbor ponavlja, da zagovarja načelo enake obravnave upravičencev pri dodeljevanju javne podpore.

3.5.6

Po finančnih ocenah, ki jih je predstavila Komisija, naj bi izvajanje direktive o mreži NATURA 2000 znašalo 6,1 milijarde eurov na leto, od tega bo velik del prispevala EU v okviru sofinanciranja. Prispevek Skupnosti bi lahko financiral Sklad za razvoj podeželja, kot na primer izdatke za nadomestila, ki bodo nakazana lastnikom in uporabnikom zemljišč. Odbor je predložil mnenje o predlogu Komisije za financiranje NATURA 2000 (5). V njem ugotavlja, da predstavlja financiranje NATURE 2000 novo in dodatno nalogo, za katero je predviden instrument financiranja. Navzlic političnim obljubam se je njegov obseg komaj kaj povečal. Jasno navaja, da je predlog Komisije zanj sprejemljiv le, če:

3.5.6.1

Zato Odbor predlaga ohranitev ukrepov, predvidenih v členih 36 in 43, glede nadomestil za izgubo dohodka zaradi omejitev območij, ki jih pokriva Natura 2000, a priporoča, da se v členu 53 črta del, ki se nanaša na financiranje upravljanja območij NATURA 2000, saj bi to moral zagotavljati poseben program.

3.6

Odbor izraža zadovoljstvo, da je Komisija priznala potrebo po izplačilih gorskim območjem zaradi naravnih omejitev, hkrati pa se sprašuje o rešitvi, ki jo je predlagala Komisija za navadna območja s slabšimi naravnimi pogoji. Ta rešitev obsega hkrati omejitev razdelitve na območja in zmanjšanje intenzivnosti pomoči Skupnosti. Zato Odbor opozarja, da je pri razvrščanju območij z naravnimi omejitvami treba naravne dejavnike (kmetijske, podnebne, vodne) združiti. Seštevek lahkih naravnih omejitev lahko pomeni resnično oviro za razvoj podeželskih območij. Poleg tega Odbor za območja, ki ne bi bila več razvrščena med območja z naravnimi omejitvami, predlaga postopno zniževanje pomoči Skupnosti, kot je predvideno za regionalno politiko. Ta program „postopnega ukinjanja“ bi omogočil ublažitev gospodarskih motenj na kmetijskih gospodarstvih.

5.

Predvideno je petletno obdobje postopnega ukinjanja z zmanjševanjem izplačil za kmete iz območij, ki se zaradi spremembe statistične nomenklature ne uvrščajo več med območja s slabšimi naravnimi pogoji (člen 47(3)(a)).“

3.7

Dvojni namen Komisije, da ne zamrzne pravil o izvajanju uredbe o razvoju podeželja in da uporabi bolj prilagodljiva pravila finančnega načrtovanja, bi moral povzročiti resnično izboljšanje izvajanja nove uredbe o razvoju podeželja. Čeprav Odbor podpira načelo določitve minimalne stopnje za posamičen prednostni cilj, pa meni, da predlog Komisije ni v skladu z njenimi usmeritvami na tem področju. Dejansko je opravljena študija pokazala, da je trenutna poraba sredstev iz uredbe o razvoju podeželja tesno vezana na posebne značilnosti kmetijskih okolij in podeželskih območij držav in regij EU. Prav tako je Komisija poudarila, da bi reforma SKP, sprejeta junija 2003, različno vplivala na podeželska območja. Zato bi moral biti seštevek minimalnih stopenj na prednostni cilj manjši od 50 %, da bi upošteval načelo subsidiarnosti in različne podeželske razmere v Evropi.

3.8

Postopek ocenjevanja programov za razvoj podeželja omogoča, da se zagotovi dobro uporabo in boljšo učinkovitost sredstev Skupnosti. Odbor opozarja, da se cilji javne politike določajo glede na prihodnje izzive in ne samo glede na rezultate načrtovanja različnih programov razvoja podeželja. Zato se upravna poenostavitev, ki jo je predlagala Komisija, izgublja zaradi postopka ocenjevanja in bo imela pri končnem upravičencu le malo neposrednih učinkov.

3.9

Poleg tega Odbor meni, da tema upravne poenostavitve v predlogu Komisije ni obravnavana vse do končnega upravičenca. Čeprav bo to vprašanje obravnavano predvsem v mnenju o „financiranju SKP“ (6), Odbor izraža svojo zaskrbljenost zaradi premajhne poenostavitve postopkov za končnega upravičenca. Na primer, Komisija je v členu 25 predlagala poenostavitev pogojev, potrebnih za modernizacijo kmetijskih gospodarstev s tem, da pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva ni več odvisna od obstoja običajnih možnosti prodaje na trgih (proizvodi, vrsta naložbe in predvidene zmogljivosti). Vendar pa člen 73 določa vračilo, če bi se naložba v sedmih letih bistveno spremenila. To novo pravilo veča nadzor in tako uvaja nova merila ekonomske upravičenosti projektov v fazi načrtovanja. Nazadnje se predvideni rok zdi pretirano dolg glede na naravo in cilje financiranih projektov.

3.10

Odbor izraža zadovoljstvo, da je treba programe razvoja podeželja izdelati, upravljati in ocenjevati v skladu z načelom partnerstva (člen 6), ki vključuje tudi posvetovanje s socialno-ekonomskimi partnerji. Odbor zahteva, da postane ta določba obvezna in da vsi reprezentativni akterji ekonomsko-socialnih krogov podeželja polnopravno sodelujejo pri mreži za razvoj podeželja na evropski, nacionalni in regionalni ravni. Poleg tega želi Odbor sodelovati kot opazovalec v odboru za razvoj podeželja, predvidenem v členu 95, kot to omogoča člen 7 Sklepa Sveta (1999/468/CE), kar bi organizirani civilni družbi omogočilo, da sodeluje v vseh fazah izvajanja politik Skupnosti.

4.1

Odbor poudarja prizadevanje za jasnost, ki se kaže v porazdelitvi 26 ukrepov za razvoj podeželja v tri različne prednostne cilje. Zdi se, da bi bilo nekatere ukrepe bolje uvrstiti v prednostni cilj 3, saj njihova izvedba vedno bolj upošteva urejanje prostora na podeželju v vseh njegovih elementih. Odbor zato predlaga, da se ukrepi iz členov 28 (infrastruktura, povezana z razvojem kmetijskega in gozdarskega sektorja), 38 (neproizvodne kmetijske naložbe) in 46 (neproizvodne gozdarske naložbe) uvrstijo v prednostni cilj 3.

4.2

Odbor je v svojem poročilu o mladih kmetih iz leta 2001 že poudaril kako pomembna je pomoč mladim kmetom za začetek delovanja in za to, da ostanejo v kmetijstvu (7). Zato bi morala biti ta tema ena od prednostnih nalog prihodnjega strateškega načrta za razvoj podeželja, pomoč za začetek delovanja mladih kmetov pa ne bi smela biti omejena na enkratno premijo, kot to predlaga Komisija v členu 21 osnutka uredbe. Predvsem pa je treba poskrbeti, da se zneski dodeljene pomoči ne bi zmanjševali.

2.

Pomoč se dodeli v obliki:

c)

za pomoč bodočim kmetom in potencialnim lastnikom gozdov pri kritju stroškov izdelave ‚poslovnega načrta‘ za razvoj kmetijske ali gozdarske dejavnosti.“

4.3

Odbor opozarja, da v mnogih novih državah članicah poteka zapleten proces preoblikovanja kmetijstva, ki še dolgo ne bo zaključen. Zato je pogoj, ki določa, da se je za pridobitev podpore za predčasno upokojitev treba najmanj deset let ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo, prestrog. Odbor predlaga uvedbo prehodnega obdobja, ko bi zadostovalo krajše obdobje ukvarjanja s kmetijstvom, pod pogojem, da se je posameznik poleg tega večji del svojega delovnega življenja ukvarjal s kmetijstvom.

4.4

Komisija predlaga, da bi pomoč naložbam izboljšala konkurenčnost kmetijskih dejavnosti ali njihovo diverzifikacijo. Odbor želi natančneje določiti, da se pri pomoči naložbam, naložbe ne sme razumeti samo kot fizične. Nematerialne naložbe v širjenje tehnološkega napredka in prenosa v kmetijsko prakso, povezane s kakovostjo, valorizacijo in/ali varstvom okolja, je treba vključiti v vse ukrepe (iz členov 25, 27, 31 in 50).

4.4.1

Za kmetijski sektor je, kot kažejo podatki Komisije, značilna majhna prisotnost žensk. Tako so prejemniki neposrednih in strukturnih pomoči po večini moški. Takšen položaj jasno kaže na potrebo po tem, da ženske dobijo večjo vlogo v procesu odločanja. Zato mora Evropska unija nujno razviti ukrepe, s pomočjo katerih bo odpravila trenuten položaj ter prispevala k vzpostavitvi kmetij, ki jih bodo vodile ženske. Odbor priporoča, da se v okviru strateškega programa Skupnosti temu vidiku nameni posebna točka.

4.5

Člen 27 obravnava naložbe, ki omogočajo dodajanje vrednosti primarni kmetijski in gozdarski proizvodnji. Omejuje upravičenost do pomoči glede na velikost podjetja. Odbor želi poudariti, da je s stališča utrjevanja gospodarskih dejavnosti na podeželju predlagana omejitev prevelika, da bi nudila resnično možnost za razvoj gospodarskih dejavnosti v podeželskem okolju. Podjetja, kot so kmetijske zadruge in agroživilska podjetja, katerih promet je večji od 10 milijonov eurov in ki imajo več kot 50 zaposlenih, dejansko nimajo nujno lažje poti do posojila kot mala podjetja in so pomemben vir zaposlovanja.

4.5.1

Vendar mora biti pomoč, dodeljena v okviru EKSRP na področju dodane vrednosti primarne kmetijske proizvodnje, omejena na predelovalne dejavnosti, ki prinašajo resnično dodano vrednost primarnim kmetijskim lokalnim in regionalnim proizvodnjam in uveljavljajo lokalno znanje, pogoje, tradicijo in inovacije. Zato mora EKSRP dajati prednost sodelovanju in posvetovanju med različnimi akterji lokalnega agroživilskega in gozdarskega sektorja.

2.

Podpora iz odstavka 1 je omejena na mikropodjetja, in majhna in srednje velika podjetja v skladu s pomenom priporočila Komisije 2003/361/ES ter na podjetja, ustanovljena na osnovi združevanja kmetov. V primeru gozdarske proizvodnje je podpora omejena na mikropodjetja.“

4.6

Zdi se, da popravek člena 28 ne zajema vseh ukrepov, ki so upravičeni v sedanji uredbi o razvoju podeželja. Zato Odbor predlaga, da se v tem členu eksplicitno navede komasacija kmetijskih gospodarstev, ki mora upoštevati tudi pokrajino, ne samo kmetijske vidike.

4.7

Odbor poudarja, da besedilo zakonodajnega predloga, zlasti v francoski različici, ne opredeljuje dovolj jasno ali so ukrepi obvezni ali ne. Zato Odbor predlaga, da se člen 37 o kmetijsko okoljskih ukrepih in ukrepih za dobro počutje živali, popravi tako, da se poudari, da so ti ukrepi obvezni, prav tako kot v sedanji uredbi.

1.

Države članice morajo v skladu s svojimi posebnimi potrebami na svojem območju zagotovitijo možnost podpore iz člena 34(a)(iv).“

4.8

Že v točki 3.4 je poudarjeno, da sklad EKSRP ne sme nadomeščati neprilagojenosti drugih finančnih instrumentov za pomoč podeželskim območjem. Zato Odbor predlaga, da se v členu 57 „Pridobivanje znanja in motivacija“ črtata točki c) in d). Evropski socialni sklad mora biti sposoben sodelovati pri izobraževanju mentorjev in lokalnih predstavnikov, pristojnih za lokalni razvojni projekt. Če projekt spada v okvir pristopa Leader, pa bo imel možnost financirati del lokalne promocijske dejavnosti.

4.9

Odbor se ne strinja s predlogom uvedbe na rezerv, ki bi temeljile na izpolnjevanju določenih kriterijev, po vzoru regionalne politike, ali dodelitve le-te prednostnemu cilju Leader. Izkušnje z rezervami na podlagi rezultatov pri regionalni politiki so namreč pokazale, da države članice ta ukrep pogosteje dojemajo kot frustracijo in ne kot vzpodbudo. Tudi če merila za ocenjevanje ostanejo namenoma široko opredeljena v členu 92, Komisija ne razloži, v čem je takšna rezerva povezana s strateškimi cilji, sprejetimi na ravni Skupnosti. Poleg tega se bo lahko rezerve dodeljevalo kvečjemu šele od leta 2011 naprej na ravni lokalnih akcijskih skupin. Ostali bosta samo dve leti za oblikovanje programov, s katerimi bi poiskali nove projekte za proračunska sredstva, ki niso zanemarljiva (2,6 milijarde eurov), in nove prispevke držav članic, ki niso zajamčeni v trenutku oblikovanja programov. Zato Odbor predlaga črtanje člena 92 in od Komisije zahteva, da se še posebej posveti pristopu Leader v okviru strateškega načrta Skupnosti ter v fazi sprejemanja programov za razvoj podeželja.

4.10

Odbor pozdravlja predlog Komisije za uvedbo službe pomoči pri nadomeščanju na kmetiji. Ta ukrep je v preteklosti pokazal, da prispeva k privlačnosti podeželja in ustvarjanju delovnih mest. Vendar se zdi, da je največ pet let po ustanovitvi premalo, da bi se takšna storitev trajno obdržala.

4.11

Spodbujanje podjetništva in razvoja ekonomskega sistema, navedeno v členu 49, se ne sme nanašati samo na ustanavljanje in razvoj mikropodjetij, ampak tudi na prevzem obstoječih podjetij in na transformacijo. V skladu z različnimi stališči Odbora o politiki na področju podjetij Odbor zahteva, da se k členu 49 a ii) doda „podporo za ustanavljanje, prevzem in razvoj mikropodjetij…“

4.12

Kmetijsko-okoljski načrt prispeva k ustvarjanju z okoljskega stališča pozitivnih zunanjih učinkov (zmanjšanje erozije in dezertifikacije, izboljšanje kakovosti vode in varčevanje z vodnimi viri, izboljšanje biotske raznovrstnosti med drugim tudi po zaslugi ohranitve habitatov vrst), zato je treba ohraniti spodbude, ki bodo temeljile na priznavanju teh zunanjih učinkov.

4.13

V podporo in spodbudo ustanavljanja in prevzema malih in mikropodjetij v podeželskem okolju in v skladu z uvodno izjavo sklepa Sveta in Parlamenta z dne 12. julija 2004 o večletnem programu Odbor od Komisije in Evropskega investicijskega sklada zahteva uvedbo novih ukrepov za spodbujanje in razvijanje uporabe finančnih instrumentov, zlasti garancije za mala in srednje velika podjetja v okviru podeželskih podjetij. Prav tako od Evropskega investicijskega sklada in Komisije zahteva, da preuči možnost komplementarnosti in kombiniranja med EKSRP, ESS in ESRR in instrumenti za večjo in poenostavljeno podporo naložbam ustanoviteljev in prevzemnikov podjetij v podeželskem okolju.

4.14

Komisija v svojem predlogu poudarja, da morajo ukrepi iz cilja upravljanja zemljišč kmete in posestnike gozdov spodbujati zlasti k temu, da svoja zemljišča upravljajo po metodah, ki so skladne z zahtevo po ohranjanju krajine. Odbor opozarja, da Komisija ni predlagala ponovne presoje pragov pomoči za kmetijsko-okoljske ukrepe, ki ostajajo enaki kot v predlogu iz leta 1999.

4.15

Odbor meni, da bi morala uredba izrecno navajati, da je mogoče podpreti tudi ukrepe držav članic in regij, katerih cilj je ohranjanje in uporaba genetskih virov na osnovi programa EKSRP, zlasti v kmetijstvu.

5.1

Zakonodajni predlog Komisije glede podpore razvoju podeželja je po večini skladen s sklepi iz Salzburga. Odbor je tej temi posvetil veliko pozornosti in se zahvaljuje Komisiji, ker se je veliko posvetovala s člani Odbora. Predvsem želi poudariti, da EKSRP ne more sam reševati celotne problematike razvoja podeželja. Dopolnjevanje z ESRR (Evropskim skladom za regionalni razvoj) in ESS (Evropskim socialnim skladom) je treba še poglobiti.

5.2

Razvoj podeželskega okolja je očitno povezan z načelom teritorialne kohezije. Vendar Odbor poudarja, da je treba za zagotovitev gospodarske in socialne trajnosti teh območij nujno upoštevati prispevek obeh stebrov skupne kmetijske politike pri ohranjanju in ustvarjanju delovnih mest na celotnem evropskem ozemlju, še posebej z razvojem konkurenčnih kmetijskih in/ali nekmetijskih dejavnosti, ki temeljijo na inovativnosti. Zato Odbor od Komisije in Sveta zahteva, da se v vmesno oceno lizbonske strategije vključijo nove smernice skupne kmetijske politike.

5.3

Vprašanje proračuna ostaja osrednja tema. Odbor meni, da so predlogi Komisije glede proračuna skromni in stabilni (1,24 % BND). Zaradi tega je bil Odbor kritičen do vključitve celotnega programa Natura 2000 v okvir EKSRP, saj bi zahtevala skoraj polovico proračunskih sredstev EKSRP. Ravno tako je potrojitev proračunskih sredstev, namenjenih pobudi Leader, paradoksalna, glede na to, da se sofinanciranje držav članic razvija. Odbor ponovno opozarja tudi na dejstvo, da je finančni predlog Komisije minimalna osnova za razpravo, brez katere se prihodnja politika razvoja podeželja ne bo mogla konkretno vključiti niti v strategijo trajnostnega razvoja niti v lizbonsko strategijo za konkurenčno evropsko gospodarstvo in polno zaposlenost.

5.4

Poleg tega je Odbor zaskrbljen zaradi posledic, ki jih bodo imele razprave o proračunu na izvajanje prihodnje politike razvoja podeželja. Komisija je v svojem terminskem načrtu predvidela sprejetje programov za razvoj podeželja pred koncem leta 2006, vendar bodo države članice težko tako hitro dosegle medinstitucionalno soglasje o finančnih perspektivah. Odbor torej želi, da Komisija čim prej predstavi glavne točke strateškega načrta Skupnosti, tudi če bodo uredbe sprejete kasneje.

5.5

Odbor daje Komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu še nekaj predlogov za spremembe v zvezi s političnimi smernicami konference v Salzburgu, kot so ohranitev povezave med prvim in drugim stebrom SKP, načelo subsidiarnosti pri načrtovanju ukrepov in večja poenostavitev za končnega uporabnika. Zato Odbor poziva Komisijo, da temu posveti posebno pozornost, zlasti med fazo odobritve programov za razvoj podeželja, in vpraša države članice, kako bodo prispevale k poenostavitvi za končnega uporabnika.

5.6

Odbor upa, da bo v prihodnje tesneje sodeloval pri procesu sprejemanja odločitev in pri izvajanju te politike, da bi lahko podal svoje mnenje o strateškem načrtu Skupnosti ter skrbel za ustrezno posvetovanje z organizirano civilno družbo pri izdelavi programov za razvoj podeželja.