1.

To obvestilo obravnava sodelovanje med Komisijo in sodišči držav članic EU, kadar slednja uporabljajo člena 81 in 82 ES. Za namene tega obvestila so „sodišča držav članic EU“ (v nadaljnjem besedilu „nacionalna sodišča“) tista sodišča v okviru držav članic EU, ki lahko uporabljajo člena 81 in 82 ES in ki so pooblaščena, da Sodišču Evropskih skupnosti v skladu s členom 234 ES postavijo predhodno vprašanje (1).

2.

Nacionalna sodišča so lahko pozvana k uporabi členov 81 ali 82 ES pri pravnih sporih med zasebnimi strankami, kot so tožbe v zvezi s pogodbami ali odškodninske tožbe. Nastopajo lahko tudi kot organi izvrševanja oziroma kot pritožbena sodišča. Dejansko je lahko nacionalno sodišče v skladu s členom 35(1) Uredbe 1/2003 (v nadaljnjem besedilu „Uredba“) (2) imenovano za organ države članice, pristojen za konkurenco (v nadaljnjem besedilu „nacionalni organ, pristojen za konkurenco“). V navedenem primeru sodelovanje med nacionalnimi sodišči in Komisijo ni zajeto le v tem obvestilu, temveč tudi v obvestilu o sodelovanju v okviru mreže organov, pristojnih za konkurenco (3).

3.

Če so nacionalna sodišča pristojna za obravnavo zadeve (4), so pristojna tudi za uporabo členov 81 in 82 ES (5). Poleg tega je treba upoštevati, da člena 81 in 82 ES sodita v okvir javne politike in sta bistvenega pomena za izpolnjevanje nalog, zaupanih Skupnosti, in zlasti za delovanje notranjega trga (6). Sodišče Evropskih skupnosti navaja, da v kolikor morajo nacionalna sodišča, v skladu z domačo zakonodajo, po uradni dolžnosti sprožiti pravna vprašanja na podlagi zavezujočih nacionalnih predpisov, ki jih stranke niso sprožile, velja taka obveznost tudi v primeru zavezujočih pravil Skupnosti, kot so pravila konkurence ES. Enako stališče velja, če imajo nacionalna sodišča v skladu z domačo zakonodajo pravico, da po uradni dolžnosti uporabijo zavezujoča pravna pravila: nacionalna sodišča morajo uporabiti pravila konkurence ES, tudi v kolikor se stranka, ki ji je v interesu uporaba navedenih pravil, nanje ni sklicevala, kadar domača zakonodaja nacionalnemu sodišču dovoljuje takšno uporabo. Vendar pa zakonodaja Skupnosti od nacionalnih sodišč ne zahteva, da po uradni dolžnosti postavijo vprašanje v zvezi s kršitvijo določb zakonodaje Skupnosti, če bi morala zaradi obravnave navedenega vprašanja opustiti pasivno vlogo, ki jim je bila dodeljena, s tem, da bi presegla okvir spora, ki so ga opredelile stranke same, in se oprla na druga dejstva in okoliščine, kot so tista, na katerih je temeljila zahteva stranke, ki ji je v interesu uporaba navedenih določb (7).

4.

Glede na funkcije, ki so nacionalnim sodiščem dodeljene v skladu z nacionalno zakonodajo, so lahko nacionalna sodišča pozvana k uporabi členov 81 in 82 ES v upravnih, civilnih ali kazenskih postopkih (8). Zlasti v primerih, ko fizična ali pravna oseba nacionalno sodišče zaprosi za varovanje svojih individualnih pravic, ima nacionalno sodišče posebno vlogo pri izvajanju členov 81 in 82 ES, ki se razlikuje od izvajanja v javnem interesu s strani Komisije ali nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco (9). Nacionalna sodišča lahko torej izvajajo člena 81 in 82 ES tako, da pogodbe razglašajo za nične ali določajo odškodnine.

5.

Nacionalna sodišča lahko uporabljajo člena 81 in 82 ES, ne da bi jim bilo treba vzporedno uporabljati nacionalno zakonodajo o konkurenci. Če pa nacionalno sodišče uporabi nacionalno zakonodajo o konkurenci za sporazume, sklepe podjetniških združenj ali za usklajena ravnanja, ki lahko vplivajo na trgovanje med državami članicami v smislu člena 81(1) ES (10), ali za katero koli zlorabo, ki je prepovedana s členom 82 ES, mora za te sporazume, sklepe ali ravnanja prav tako uporabiti pravila konkurence ES (11).

6.

Uredba za uporabo zakonodaje ES o konkurenci ne pooblašča le nacionalnih sodišč. Vzporedna uporaba nacionalne zakonodaje o konkurenci za sporazume, sklepe podjetniških združenj in za usklajena ravnanja, ki vplivajo na trgovanje med državami članicami, ne sme privesti do drugačnega rezultata od tistega, ki ga ima zakonodaja ES o konkurenci. Člen 3(2) Uredbe določa, da sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja, ki ne kršijo člena 81(1) ES ali ki izpolnjujejo pogoje iz člena 81(3) ES, tudi v okviru nacionalne zakonodaje o konkurenci ne smejo biti prepovedani (12). Po drugi strani je Sodišče Evropskih skupnosti odločilo, da se sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja, ki kršijo člen 81(1) ES in ne izpolnjujejo pogojev iz člena 81(3) ES, ne morejo odobriti v skladu z nacionalno zakonodajo (13). Kar zadeva vzporedno uporabo nacionalne zakonodaje o konkurenci in člena 82 ES v primeru enostranskega ravnanja, člen 3 Uredbe ne določa podobne konvergenčne obveznosti. Vendar pa morajo nacionalna sodišča v primeru nasprotujočih si določb v skladu z načelom primarnosti prava Skupnosti razveljaviti katero koli določbo nacionalne zakonodaje, ki je v nasprotju s pravilom Skupnosti, ne glede na to, ali je bila ta določba nacionalne zakonodaje sprejeta, preden je bilo sprejeto pravilo Skupnosti ali naknadno (14).

7.

Nacionalna sodišča so poleg uporabe členov 81 in 82 ES pristojna tudi za uporabo aktov, ki jih institucije EU sprejmejo v skladu s Pogodbo ES ali v skladu z ukrepi, sprejetimi za uveljavljanje Pogodbe, v kolikor imajo ti akti neposredni učinek. Obstaja torej možnost, da morajo nacionalna sodišča izvrševati odločbe (15) ali uredbe Komisije, ki za nekatere kategorije sporazumov, sklepov ali usklajenih ravnanj uporabljajo člen 81(3) ES. Nacionalna sodišča pri uporabi teh pravil konkurence ES delujejo v okviru zakonodaje Skupnosti in so zato zavezana k spoštovanju splošnih načel zakonodaje Skupnosti (16).

8.

Uporaba členov 81 in 82 ES s strani nacionalnih sodišč je pogosto odvisna od zahtevnih ekonomskih in pravnih ocen (17). Nacionalna sodišča pri uporabi pravil konkurence ES zavezuje sodna praksa sodišč Skupnosti, pa tudi uredbe Komisije, ki uporabljajo člen 81(3) ES za nekatere kategorije sporazumov, sklepov ali usklajenih ravnanj (18). Poleg tega uporaba členov 81 in 82 ES s strani Komisije v določenem primeru zavezuje nacionalna sodišča, če slednja vzporedno s Komisijo ali naknadno uporabljajo pravila konkurence ES v isti zadevi (19). Poleg tega in brez poseganja v končno razlago Pogodbe ES s strani Sodišča Evropskih skupnosti lahko nacionalna sodišča najdejo usmeritve v uredbah in odločbah Komisije, ki vsebujejo elemente, podobne obravnavani zadevi, pa tudi v obvestilih in smernicah Komisije v zvezi z uporabo členov 81 in 82 ES (20) ter v letnem poročilu o konkurenčni politiki (21).

9.

Postopkovni pogoji za izvajanje pravil konkurence ES s strani nacionalnih sodišč in kazni, ki jih sodišča lahko nalagajo v primeru kršitve navedenih pravil, so v veliki meri zajeti v nacionalni zakonodaji. Vendar pa zakonodaja Skupnosti do neke mere tudi določa pogoje, pod katerimi se izvajajo pravila konkurence ES. Te določbe zakonodaje Skupnosti lahko nacionalnim sodiščem zagotovijo pravico do uporabe nekaterih instrumentov, npr. možnost, da Komisijo zaprosijo za mnenje o vprašanjih glede uporabe pravil konkurence ES (22), ali pa oblikujejo pravila, ki imajo obvezni učinek na postopke, ki tečejo pred sodišči, na primer da se Komisiji in nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco, omogoči predložitev pisnih pripomb (23). Te določbe zakonodaje Skupnosti prevladajo nad nacionalnimi pravili. Nacionalna sodišča se morajo zato vzdržati uporabe nacionalnih pravil, ki bi bila, če bi se uporabila, v nasprotju s temi določbami zakonodaje Skupnosti. Kadar se takšne določbe zakonodaje Skupnosti neposredno uporabljajo, iz njih neposredno izhajajo pravice in dolžnosti za vse, na katere se nanašajo, in jih je treba v vseh državah članicah v celoti in enotno uporabljati od datuma začetka njihove veljavnosti (24).

10.

Če ni določb zakonodaje Skupnosti glede postopkov in kazni v zvezi z izvajanjem pravil konkurence ES s strani nacionalnih sodišč, slednja uporabljajo nacionalno procesno pravo in – v mejah svojih pristojnosti – nalagajo kazni v skladu z nacionalno zakonodajo. Vendar pa mora biti uporaba teh nacionalnih določb združljiva s splošnimi načeli zakonodaje Skupnosti. V zvezi s tem je koristno opozoriti na sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti, v skladu s katero:

Nacionalno sodišče v skladu z načelom primarnosti prava Skupnosti ne sme uporabljati nacionalnih pravil, ki so nezdružljiva s temi načeli.

11.

Nacionalno sodišče lahko uporablja zakonodajo ES o konkurenci za sporazum, sklep, usklajeno ravnanje ali za enostransko ravnanje, ki vpliva na trgovanje med državami članicami, istočasno s Komisijo ali naknadno (29). Naslednje točke opozarjajo na nekatere obveznosti, ki jih morajo nacionalna sodišča spoštovati v teh okoliščinah.

12.

Kadar nacionalno sodišče sprejme odločitev, preden to stori Komisija, se mora izogibati sprejetju odločitve, ki bi bila v nasprotju z odločbo, ki jo namerava sprejeti Komisija (30). Zato lahko nacionalno sodišče Komisijo vpraša, ali je začela postopke v zvezi z istimi sporazumi, sklepi ali ravnanji (31), in v takem primeru poizve o poteku postopka in verjetnosti, da se sprejme odločitev v navedenem primeru (32). Zaradi pravne varnosti lahko nacionalno sodišče prav tako predvidi prekinitev svojega postopka, dokler Komisija ne sprejme odločitve (33). Sama Komisija si bo prizadevala dati prednost zadevam, za katere se je odločila začeti postopek v smislu člena 2(1) Uredbe Komisije (ES) št. 773/2004 in ki so predmet tako prekinjenih nacionalnih postopkov, zlasti če je od njih odvisen izid civilnega spora. Vendar kadar nacionalno sodišče ne more upravičeno dvomiti glede odločitve, ki jo namerava sprejeti Komisija, ali kadar je Komisija že sprejela odločitev v zvezi s podobnim primerom, lahko nacionalno sodišče odloči v postopku, ki teče pred njim, v skladu z nameravano odločitvijo ali predhodno odločitvijo, ne da bi bilo treba Komisijo zaprositi za zgoraj navedene informacije ali počakati na odločitev Komisije.

13.

Kadar Komisija o določeni zadevi sprejme odločitev, preden to stori nacionalno sodišče, le-to ne more sprejeti odločitve v nasprotju z odločitvijo Komisije. Zavezujoči učinek odločitve Komisije seveda ne posega v razlago zakonodaje Skupnosti s strani Sodišča Evropskih skupnosti. Če torej nacionalno sodišče dvomi glede zakonitosti odločbe Komisije, se ne more izogniti zavezujočim učinkom navedene odločbe, ne da bi Sodišče Evropskih skupnosti sprejelo nasprotno odločitev (34). Zato mora nacionalno sodišče, kadar namerava sprejeti odločitev, ki je v nasprotju z odločitvijo Komisije, vprašanje predložiti v predhodno odločanje Sodišču Evropskih skupnosti (člen 234 ES). Slednje bo nato odločilo o združljivosti odločitve Komisije z zakonodajo Skupnosti. Če pa se v skladu s členom 230 ES odločitev Komisije izpodbija pred sodišči Skupnosti in je izid spora pred nacionalnim sodiščem odvisen od veljavnosti odločitve Komisije, mora nacionalno sodišče prekiniti svoj postopek, dokler sodišča Skupnosti ne izrečejo končne sodbe v ničnostni tožbi, razen če meni, da okoliščine zadeve utemeljujejo postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropskih skupnosti glede veljavnosti odločitve Komisije (35).

14.

Če nacionalno sodišče prekine postopek, na primer, da počaka na odločitev Komisije (primer, opisan pod točko 12 tega obvestila) ali na končno sodbo sodišč Skupnosti v ničnostni tožbi ali v postopku predhodnega odločanja (primer, opisan pod točko 13), mora proučiti, ali je treba sprejeti začasne ukrepe, da se zaščitijo interesi strank (36).

15.

Pogodba ES poleg mehanizma sodelovanja med nacionalnimi sodišči in Sodiščem Evropskih skupnosti v skladu s členom 234 ES izrecno ne določa sodelovanja med nacionalnimi sodišči in Komisijo. Vendar pa sodišča Skupnosti v svoji razlagi člena 10 ES, v skladu s katerim morajo države članice olajševati izpolnjevanje nalog Skupnosti, menijo, da ta določba Pogodbe evropskim institucijam in državam članicam nalaga vzajemne dolžnosti lojalnega sodelovanja, da se dosežejo cilji Pogodbe ES. Iz člena 10 ES tako izhaja, da mora Komisija pomagati nacionalnim sodiščem pri njihovi uporabi zakonodaje Skupnosti (37). Enako imajo lahko nacionalna sodišča obveznost, da pomagajo Komisiji pri izpolnjevanju njenih nalog (38).

16.

Prav tako je primerno opozoriti na sodelovanje med nacionalnimi sodišči in nacionalnimi organi, zlasti nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco, pri uporabi členov 81 in 82 ES. Medtem ko sodelovanje med temi nacionalnimi organi urejajo predvsem nacionalna pravila, člen 15(3) Uredbe določa, da lahko nacionalni organi, pristojni za konkurenco, nacionalnim sodiščem svoje države članice predložijo pripombe. Točke 31 in 33 do 35 tega obvestila se smiselno uporabljajo za te predložitve.

17.

Da bi nacionalnim sodiščem pomagala pri uporabi pravil konkurence ES, se Komisija zavezuje, da bo nacionalnim sodiščem zagotovila pomoč, kadar bodo slednja menila, da takšno pomoč potrebujejo pri odločanju v določeni zadevi. Člen 15 Uredbe se sklicuje na najpogostejše oblike takšne pomoči: pošiljanje informacij (točke 21 do 26) in mnenja Komisije (točke 27 do 30), oboje na zahtevo nacionalnega sodišča in z možnostjo, da Komisija predloži pripombe (točke 31 do 35). Ker so te oblike pomoči določene z Uredbo, jih ne more omejevati nobeno pravilo države članice. Če pa v zvezi s tem ni postopkovnih pravil Skupnosti in v kolikor so taka pravila potrebna za lajšanje zagotovitve teh oblik pomoči, morajo države članice sprejeti ustrezna postopkovna pravila, ki bodo nacionalnim sodiščem in Komisiji omogočila, da izkoristijo vse možnosti, ki jih ponuja Uredba (39).

18.

Nacionalno sodišče lahko pošlje svojo pisno prošnjo za pomoč na

ali po elektronski pošti na naslov comp-amicus@cec.eu.int.

19.

Treba je opozoriti, da bo Komisija ne glede na obliko sodelovanja z nacionalnimi sodišči spoštovala neodvisnost nacionalnih sodišč. Zato pomoč Komisije za nacionalno sodišče ni zavezujoča. Komisija mora prav tako poskrbeti, da bo spoštovala svoje dolžnosti varovanja poklicne molčečnosti ter varovati svoje delovanje in neodvisnost (40). Komisija se pri izpolnjevanju svoje dolžnosti po členu 10 ES, tj. pomagati nacionalnim sodiščem pri uporabi pravil ES o konkurenci, zavezuje, da bo pri zagotavljanju pomoči ostala nevtralna in objektivna. Pravzaprav je pomoč, ki jo Komisija zagotavlja nacionalnim sodiščem, del njene dolžnosti, da varuje javni interes. Iz tega razloga ne namerava podpirati zasebnih interesov strank, udeleženih v postopku, ki teče pred nacionalnim sodiščem. Komisija zato ne bo zaslišala nobene stranke v zvezi s pomočjo, ki jo zagotavlja nacionalnemu sodišču. Če je katera koli stranka, udeležena v postopku, ki teče pred sodiščem, stopila v stik s Komisijo glede vprašanj, postavljenih nacionalnemu sodišču, Komisija o tem obvesti nacionalno sodišče, ne glede na to, ali so bili ti stiki vzpostavljeni pred predložitvijo zahteve nacionalnega sodišča za sodelovanje ali po njej.

20.

Komisija bo povzetek svojega sodelovanja z nacionalnimi sodišči v skladu s tem obvestilom objavila v svojem letnem poročilu o konkurenčni politiki. Svoja mnenja in pripombe lahko prav tako objavi na svoji spletni strani.

21.

Dolžnost Komisije, da nacionalnim sodiščem pomaga pri uporabi zakonodaje ES o konkurenci, se v glavnem odraža v obveznosti Komisije, da nacionalnim sodiščem pošilja informacije, s katerimi razpolaga. Nacionalno sodišče lahko, na primer, Komisijo zaprosi za dokumente, s katerimi slednja razpolaga, ali za informacije postopkovne narave, da bi lahko ugotovilo, ali določeni postopek teče pred Komisijo, ali je Komisija začela postopek oziroma ali je že zavzela stališče. Prav tako lahko nacionalno sodišče Komisijo vpraša, kdaj se bo odločitev verjetno sprejela, da lahko tako določi pogoje za katero koli odločitev o prekinitvi postopka oziroma oceni, ali je treba sprejeti začasne ukrepe (41).

22.

Da bi zagotovila učinkovitost sodelovanja z nacionalnimi sodišči, si bo Komisija prizadevala zagotoviti nacionalnim sodiščem zahtevane informacije v enem mesecu od datuma prejema prošnje. Kadar mora Komisija pozvati nacionalno sodišče, da dodatno pojasni svojo zahtevo, ali kadar se mora Komisija posvetovati s strankami, ki jih neposredno zadeva pošiljanje informacij, začne navedeni rok teči od trenutka, ko prejme zahtevane informacije.

23.

Pri pošiljanju informacij nacionalnim sodiščem mora Komisija spoštovati jamstva, ki jih člen 287 ES (42) podeljuje fizičnim in pravnim osebam. V skladu s členom 287 ES člani, uradniki in drugi uslužbenci Komisije ne smejo razkrivati informacij, za katere velja obveznost poklicne molčečnosti. Informacije, za katere velja poklicna molčečnost, so lahko zaupne informacije in poslovne skrivnosti. Poslovne skrivnosti so informacije, katerih razkritje javnosti, pa tudi že samo posredovanje kateri koli drugi osebi, kot je oseba, ki je informacije zagotovila, lahko resno škoduje interesom slednje (43).

24.

Istočasna obravnava členov 10 in 287 ES ne privede do tega, da se Komisiji popolnoma prepove nacionalnim sodiščem pošiljati informacije, za katere velja obveznost poklicne molčečnosti. Sodna praksa sodišč Skupnosti potrjuje, da mora Komisija zaradi dolžnosti lojalnega sodelovanja nacionalnemu sodišču zagotoviti katere koli informacije, ki jih slednje zahteva, vključno z informacijami, za katere velja poklicna molčečnost. Vendar pa Komisija pri zagotavljanju sodelovanja nacionalnim sodiščem v nobenem primeru ne sme ogroziti jamstev, določenih v členu 287 ES.

25.

Zato bo Komisija, preden bo nacionalnemu sodišču poslala informacije, za katere velja poklicna molčečnost, sodišče opozorila na njegovo obveznost, ki jo ima v skladu z zakonodajo Skupnosti, da varuje pravice, ki jih člen 287 ES dodeljuje fizičnim in pravnim osebam, in sodišče vprašala, ali lahko in ali bo zagotovilo varstvo zaupnih informacij in poslovnih skrivnosti. Če nacionalno sodišče takšnega jamstva ne more zagotoviti, Komisija nacionalnemu sodišču ne pošlje informacij, za katere velja poklicna molčečnost (44). Le če je nacionalno sodišče zagotovilo, da bo zavarovalo zaupne informacije in poslovne skrivnosti, bo Komisija poslala zahtevane informacije in opozorila na dele, za katere velja poklicna molčečnost, ter tiste, za katere ne velja in se lahko razkrijejo.

26.

Glede razkritja informacij, ki jih Komisija da na voljo nacionalnim sodiščem, veljajo dodatne izjeme. Zlasti lahko Komisija zavrne posredovanje informacij nacionalnim sodiščem iz pomembnejših razlogov, povezanih s potrebo po zaščiti interesov Skupnosti, ali da prepreči vsakršno oviranje njenega delovanja ali neodvisnosti, ki bi zlasti vplivalo na izpolnjevanje nalog, ki so ji zaupane (45). Zato Komisija nacionalnim sodiščem ne bo pošiljala informacij, ki jih prostovoljno predloži prosilec za prizanesljivost, brez soglasja navedenega prosilca.

27.

Kadar je nacionalno sodišče pozvano k uporabi pravil konkurence ES za postopek, ki teče pred njim, se lahko najprej opre na sodno prakso sodišč Skupnosti ali na uredbe, odločbe, obvestila in smernice Komisije, ki uporabljajo člena 81 in 82 ES (46). Kadar ta orodja ne zagotavljajo zadostnih usmeritev, lahko nacionalno sodišče Komisijo zaprosi za mnenje o vprašanjih v zvezi z uporabo pravil konkurence ES. Nacionalno sodišče lahko Komisijo zaprosi za mnenje o ekonomskih, dejanskih in pravnih vprašanjih (47). Mnenje Komisije pa seveda ne posega v možnost ali obveznost nacionalnega sodišča, da Sodišču Evropskih skupnosti postavi predhodno vprašanje o razlagi ali veljavnosti zakonodaje Skupnosti v skladu s členom 234 ES.

28.

Da lahko Komisija nacionalnemu sodišču zagotovi koristno mnenje, lahko od nacionalnega sodišča zahteva dodatne informacije (48). Z namenom zagotoviti učinkovitost sodelovanja z nacionalnimi sodišči si bo Komisija prizadevala nacionalnim sodiščem predložiti zahtevano mnenje v štirih mesecih od datuma prejema prošnje. Kadar Komisija nacionalno sodišče zaprosi za dodatne informacije, da bi lahko oblikovala svoje mnenje, začne navedeni rok teči od trenutka, ko prejme dodatne informacije.

29.

V svojem mnenju se bo Komisija omejila na to, da bo nacionalnemu sodišču zagotovila dejanske informacije oziroma zahtevana ekonomska ali pravna pojasnila, ne da bi presojalo vsebino zadeve, ki teče pred nacionalnim sodiščem. Poleg tega mnenje Komisije za nacionalno sodišče ni pravno zavezujoče, za razliko od uradne razlage zakonodaje Skupnosti s strani sodišč Skupnosti.

30.

V skladu z navedenim pod točko 19 tega obvestila Komisija ne bo zaslišala strank, preden bo oblikovala svoje mnenje za nacionalno sodišče. Slednje bo moralo mnenje Komisije obravnavati v skladu z ustreznimi nacionalnimi postopkovnimi pravili, ki morajo spoštovati splošna načela zakonodaje Skupnosti.

31.

V skladu s členom 15(3) Uredbe lahko nacionalni organi, pristojni za konkurenco, in Komisija predložijo pripombe v zvezi z vprašanji glede uporabe člena 81 ali 82 ES nacionalnemu sodišču, ki uporablja te določbe. Uredba razlikuje med pisnimi pripombami, ki jih nacionalni organi, pristojni za konkurenco, in Komisija lahko predložijo na lastno pobudo, in ustnimi pripombami, ki se lahko predložijo le z dovoljenjem nacionalnega sodišča (49).

32.

Uredba natančno določa, da Komisija predloži svoje pripombe le, kadar skladna uporaba člena 81 ali 82 ES tako zahteva. Ob upoštevanju tega cilja Komisija svoje pripombe omeji na ekonomsko in pravno analizo dejstev, ki so podlaga postopka, ki teče pred nacionalnim sodiščem.

33.

Z namenom predložitve koristnih pripomb lahko Komisija od nacionalnih sodišč zahteva, da ji pošljejo ali zagotovijo, da se ji pošlje izvod vseh dokumentov, ki so potrebni za oceno zadeve. Komisija v skladu z drugim pododstavkom člena 15(3) Uredbe uporabi te dokumente zgolj za pripravo svojih pripomb (50).

34.

Ker Uredba za predložitev pripomb ne določa postopkovnega okvira, je ustrezni postopkovni okvir določen s postopkovnimi pravili in postopki držav članic. Kadar država članica še ni opredelila ustreznega postopkovnega okvira, mora nacionalno sodišče določiti, katera postopkovna pravila so ustrezna za predložitev pripomb v postopku, ki teče pred njim.

35.

Postopkovni okvir mora spoštovati načela, določena v točki 10 tega obvestila. To med drugim pomeni, da postopkovni okvir za predložitev pripomb glede vprašanj v zvezi z uporabo členov 81 ali 82 ES

36.

Ker dolžnost lojalnega sodelovanja prav tako pomeni, da organi držav članic pomagajo evropskim institucijam pri doseganju ciljev Pogodbe ES (52), Uredba določa tri primere takšne pomoči: (1) pošiljanje dokumentov, ki so potrebni za oceno primera, glede katerega bi Komisija želela predložiti pripombe (glej točko 33), (2) pošiljanje sodb, ki uporabljajo člen 81 ali 82 ES, in (3) vloga nacionalnih sodišč v okviru inšpekcijskega pregleda Komisije.

37.

Države članice v skladu s členom 15(2) Uredbe Komisiji pošiljajo kopije vseh pisnih sodb nacionalnih sodišč o uporabi člena 81 ali 82 ES takoj, ko je celotna pisna sodba vročena strankam. Pošiljanje nacionalnih sodb o uporabi členov 81 ali 82 ES in iz njih izhajajoče informacije o postopkih pred nacionalnimi sodišči Komisiji predvsem omogočajo, da je pravočasno obveščena o zadevah, za katere bo morda primerno predložiti pripombe, kadar ena od strank vloži pritožbo zoper sodbo.

38.

Nacionalna sodišča imajo lahko tudi vlogo v okviru inšpekcijskega pregleda podjetij in podjetniških združenj, ki ga vodi Komisija. Vloga nacionalnih sodišč je odvisna od tega, ali se inšpekcijski pregledi vodijo v poslovnih ali drugih prostorih.

39.

Za inšpekcijski pregled poslovnih prostorov lahko nacionalna zakonodaja zahteva dovoljenje nacionalnega sodišča, da lahko nacionalni organ izvrševanja Komisiji pomaga v primeru nasprotovanja zadevnega podjetja. Tako dovoljenje se lahko zahteva tudi kot preventivni ukrep. Pri obravnavi prošnje je nacionalno sodišče pristojno, da preveri verodostojnost odločbe Komisije o inšpekcijskem pregledu in zagotavlja, da predvideni prisilni ukrepi niso niti samovoljni niti pretirani glede na predmet inšpekcijskega pregleda. Pri nadzoru sorazmernosti prisilnih ukrepov lahko nacionalno sodišče neposredno ali prek nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, Komisijo zaprosi za podrobna pojasnila, zlasti o razlogih, na podlagi katerih Komisija sumi kršitev členov 81 in 82 ES, pa tudi o teži domnevne kršitve in o naravi vpletenosti zadevnega podjetja (53).

40.

Za inšpekcijski pregled prostorov, ki niso poslovni prostori, se v skladu z Uredbo za izvršitev odločbe Komisije, ki odreja takšen inšpekcijski pregled, zahteva predhodno dovoljenje nacionalnega sodišča. V navedenem primeru lahko nacionalno sodišče preveri verodostojnost odločbe Komisije o inšpekcijskem pregledu in da predvideni prisilni ukrepi niso niti samovoljni niti pretirani zlasti glede na težo domnevne kršitve, pomembnost dokaznega gradiva, ki ga išče, na vpletenost zadevnega podjetja in na upravičeno verjetnost, da se poslovne knjige in dokumentacija v zvezi s predmetom inšpekcijskega pregleda hranijo v prostorih, za pregled katerih se zahteva dovoljenje. Nacionalno sodišče lahko Komisijo neposredno ali prek nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, zaprosi za podrobno razlago tistih elementov, ki so potrebni za nadzor sorazmernosti predvidenih prisilnih ukrepov (54).

41.

V obeh primerih, navedenih v točkah 39 in 40, nacionalno sodišče ne sme presojati o zakonitosti odločbe Komisije ali potrebnosti inšpekcijskega pregleda niti zahtevati, da se mu zagotovijo informacije iz spisa Komisije (55). Poleg tega mora nacionalno sodišče v skladu z dolžnostjo lojalnega sodelovanja sprejeti svojo odločitev v ustreznem časovnem okviru, ki bo Komisiji omogočil učinkovito vodenje njenega inšpekcijskega pregleda (56).

42.

Namen tega obvestila je pomagati nacionalnim sodiščem pri uporabi členov 81 in 82 ES. Obvestilo ne zavezuje nacionalnih sodišč in tudi ne posega v pravice in obveznosti držav članic EU ter fizičnih ali pravnih oseb v okviru zakonodaje Skupnosti.

43.

To obvestilo nadomesti obvestilo iz leta 1993 o sodelovanju med nacionalnimi sodišči in Komisijo pri uporabi členov 85 in 86 Pogodbe EGS (57).

—

Obvestilo o opredelitvi upoštevnega trga za namene konkurenčnega prava Skupnosti (UL C 372, 9.12.1997, str. 5).

—

Obvestilo o sporazumih majhnega pomena, ki ne omejujejo znatno konkurence po členu 81(1) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (de minimis) (UL C 368, 22.12.2001, str. 13).

—

Obvestilo o konceptu vpliva na trgovino, ki ga vsebujeta člena 81 in 82 Pogodbe (UL C 101, 27.4.2004, str. 81).

—

Smernice o uporabi člena 81(3) Pogodbe (UL C 101, 27.4.2004, str. 2).

—

Uredba (ES) št. 2790/1999 z dne 22. decembra 1999 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj (UL L 336, 29.12.1999, str. 21).

—

Smernice o vertikalnih omejitvah (UL C 291, 13.10.2000, str. 1).

—

Uredba (ES) št. 2658/2000 z dne 29. novembra 2000 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za skupine sporazumov o specializaciji (UL L 304, 5.12.2000, str. 3).

—

Uredba (ES) št. 2659/2000 z dne 29. novembra 2000 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za skupine sporazumov o raziskavah in razvoju (UL L 304, 5.12.2000, str. 7).

—

Smernice o uporabi člena 81 Pogodbe ES za sporazume o horizontalnem sodelovanju (UL C 3, 6.1.2001, str. 2).

—

Uredba (ES) št. 773/2004 z dne 27. aprila 2004 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za skupine sporazumov o prenosu tehnologije (UL L 123, 27.4.2004).

—

Smernice o uporabi člena 81 Pogodbe ES za sporazume o prenosu tehnologije (UL C 101, 27.4.2004, str. 2).

—

Uredba (ES) št. 358/2003 z dne 27. februarja 2003 o uporabi člena 81(3) Pogodbe ES za določene skupine sporazumov, sklepov in usklajenih ravnanj na področju zavarovalništva (UL L 53, 28.2.2003, str. 8).

—

Uredba (ES) št. 1400/2002 z dne 31. julija 2002 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj na področju motornih vozil (UL L 203, 1.8.2002, str. 30).

—

Smernice za uporabo pravil konkurence EGS v telekomunikacijskem sektorju (UL C 233, 6.9.1991, str. 2).

—

Obvestilo o uporabi pravil o konkurenci v poštnem sektorju in o oceni nekaterih državnih ukrepov v zvezi s poštnimi storitvami (UL C 39, 6.2.1998, str. 2).

—

Obvestilo o uporabi pravil o konkurenci za sporazume o dostopu v telekomunikacijskem sektorju – Okvir, upoštevni trgi in načela (UL C 265, 22.8.1998, str. 2).

—

Smernice o tržni analizi in oceni pomembne tržne moči skladno z regulatornim okvirom Skupnosti za omrežja elektronskih komunikacij in storitve (UL C 165, 11.7.2002, str. 6).

—

Uredba (EGS) št. 1617/93 o uporabi člena 85(3) Pogodbe za določene skupine sporazumov in usklajenih ravnanj glede skupnega načrtovanja in usklajevanja voznih redov, skupnega obratovanja, posvetovanj o cenah prevoza potnikov in blaga v rednem zračnem prevozu in dodelitve časovnih blokov na letališčih (UL L 155, 26.6.1993, str. 18).

—

Obvestilo o pojasnitvi priporočil Komisije o uporabi pravil konkurence za nove projekte prometne infrastrukture (UL C 298, 30.9.1997, str. 5).

—

Uredba (ES) št. 823/2000 z dne 19. aprila 2000 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za nekatere vrste sporazumov, sklepov in usklajenih ravnanj med ladjarskimi družbami za linijske prevoze (konzorciji) (UL L 100, 20.4.2000, str. 24).