7.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

C 302/35

1.1

Program GALILEO je velik izziv za Evropsko unijo, njeno neodvisnost, njene tehnološke in znanstvene sposobnosti, njeno gospodarstvo in predvsem njeno vesoljsko industrijo in sektor telekomunikacij. V bistvu je razvoj vesoljskega sektorja temeljil v zadnjih letih predvsem na trgovskih dejavnostih, povezanih s telekomunikacijami prek satelitov. Težave, ki so hudo pretresle telekomunikacijsko industrijo, so posledično resno prizadele vesoljsko industrijo, ki ni bila dovolj podprta na institucionalni in politični ravni, predvsem v primerjavi z našimi glavnimi konkurenti.

1.2

Zaradi razprav o porazdelitvi „pravičnih dobičkov“ programa med državami članicami Evropske vesoljske agencije in zaradi zunanjih pritiskov na Evropo, je program GALILEO z zamudo končno vstopil v fazo dejanskega začetka po sporazumu z dne 26. maja 2003 znotraj sveta Evropske vesoljske agencije glede posameznih finančnih prispevkov njenih članic.

1.3

Pomembna značilnost programa GALILEO v primerjavi z GPS je dejstvo, da gre za civilni program. Ta velik infrastrukturni projekt je odločilnega strateškega pomena za Evropo in njeno neodvisnost, kot so že poudarili EESO, Evropski parlament in Svet. Odlično se umešča v okvir lizbonske strategije. Pomembnost tako obsežnega programa za napredek evropske izgradnje zasluži močan poudarek.

1.4

Sistem GALILEO bo nudil pet storitev:

1.5

Vendar pa se bo kot civilni sistem uporabljal v glavnem v vsakdanjem življenju, predvsem v prometu. Moral bo torej biti sposoben zagotoviti kontinuiteto in varnost storitve in v primeru odpovedi bo lahko uporabljena njegova civilna odgovornost/zaveza za razliko od GPS.

1.6

Konec koncev bo GALILEO bolj natančen od GPS, predvsem pa bo pokrival ves svet. Poleg tega se lahko integriteta signala preverja v resničnem času, kar je bistvenega pomena za nekatere aplikacije in zlasti za civilno letalstvo.

1.7

Namen tega sporočila je predvsem poudariti napredovanje programa GALILEO, predvideti možnosti v prihodnosti in opredeliti tiste negotovosti, ki še vedno ostajajo pri projektu, ki bi moral zbrati 3,2 milijarde evrov v treh fazah:

—

stanje napredka faze razvoja;

—

napredki v mednarodnem sodelovanju;

—

prehod v fazo razmestitve in izkoriščanja.

—

zadnja dela v fazi opredelitve;

—

osnovno infrastrukturo;

—

EGNOS, ki bo kmalu pričel delovati;

—

evropski načrt radijske navigacije.

2.1.3.1

Šlo je za zelo pomembna vprašanja za Evropsko skupnost, ki je imela dva cilja:

2.1.3.2

Razprave so potekale v razmerah, ki jih je zaznamoval zgodovinski monopol ameriškega sistema GPS, a je Evropska skupnost naposled prejela rezultate, ki jih je pričakovala, tako za pogoje uporabe frekvenčnega območja kot za zahtevano neodvisno večstransko koordinacijo.

2.2.1

Mednarodno sodelovanje je bistveni dejavnik, da bi imeli čimveč koristi iz programa GALILEO, kot je Svet že večkrat poudaril. Sicer pa je prošenj tretjih držav vse več. Zato uporablja Komisija sočasni dvostranski in regionalni pristop.

2.2.2

Prvi sporazum je bil podpisan s Kitajsko 30. oktobra 2003, pogajanja z Indijo in Izraelom še potekajo. Podobni postopki potekajo z Južno Korejo, Brazilijo, Japonsko, Kanado, Avstralijo, Mehiko in Čilom.

2.2.3

Kar zadeva regionalno sodelovanje, poteka dialog z sredozemsko regijo, Latinsko Ameriko in Afriko.

2.2.4

Pogajanja pa potekajo tudi z državama, ki že imata satelitski navigacijski sistem, se pravi z Rusijo in ZDA, ki sta posebej pomembni, saj želita zagotoviti svojo tehnično kompatibilnost in interoperabilnost njunih sistemov z GALILEOM. Treba je spomniti, da so ZDA najprej spodbijale upravičenost samega programa GALILEO. Vsekakor mora mehanizem dogovora, o katerem se trenutno razpravlja, temeljiti na enakih pravicah in dolžnostih vsakega partnerja, kar zadeva drugega, predvsem pri izvajanju morebitne pravice veta.

2.3.1.1

Ta podelitev je skupna naloga. Postopek se je začel oktobra 2003. Prispele so štiri kandidature in so bile sprejemljive. Izhajale so iz konzorcijev, ki so jih sestavljali glavni partnerji in h katerim se je pridružila skupina pridruženih podjetij. Vsi kandidati so bili mnenja, da bi lahko prihodnji evropski sistem prinašal velik komercialni dobiček, in so ocenili, da lahko financirajo precejšen del prispevkov z lastnim kapitalom.

2.3.1.2

Ta element je še toliko bolj pomemben, glede na to, da Svet želi, da vloženi kapital Skupnosti ne bi presegal tretjine financiranja razvojne faze. Za drugo fazo konkurenčnih pogajanj pa so bili izbrani trije konzorciji (Alcatel/Alenia/Vinci, EADS/Thalès/Inmarsat, Eutelsat).

2.3.1.3

Določenih je šest vrst virov:

2.3.2.1

Komisija je Svetu in Evropskemu parlamentu predala predlog uredbe o strukturah vodenja evropskega satelitskega programa za radijsko navigacijo. Predlagana je bila ustanovitev na eni strani nadzorne službe in na drugi strani centra za varnost in sigurnost, za katerega bi bil neposredno odgovoren generalni sekretar/visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko. Navsezadnje bi morala biti nadzorna služba dobro postavljena in bi bila pristojna za varnost. Center za varnost in sigurnost ne bi bil ustanovljen in sam Svet naj bi v kriznih razmerah sprejemal odločitve v realnem času.

2.3.2.2

Drugo pomembno vprašanje na področju vključevanja sistema zadeva morebitne grožnje za zasebno življenje. Treba je opomniti, da sam sistem GALILEO ne pomeni nikakršne grožnje za zasebno življenje, saj ne prejema nobenih informacij o svojih uporabnikih (ni naraščajoče povezave). Nasprotno pa lahko uporabnik prejete informacije pošilja prek drugih sistemov – prenosnega telefona GSM, na primer, kar omogoči njegovo lokalizacijo. Odgovornosti za ureditev takšne uporabe informacij, ki jih pošilja GALILEO, nimajo evropske strukture za vodenje programa, ampak nacionalne oblasti, ki morajo paziti na predpise, ki jih morajo sprejeti za določitev uporabe GALILEA in že sedaj GPS-a.

3.1

Odbor ceni prostovoljni pristop, o katerem priča dokument Komisije, glede na to, da gre za projekt – kot je znano – izjemne pomembnosti z veliko težavami. V tem duhu, ki ga zaznamuje želja po uspehu, morajo biti določena vprašanja deležna posebne pozornosti:

3.2

Uspeh tega velikega projekta je odvisen od jasno potrjene politične in finančne volje ter vztrajanje Sveta na tem. S tem ko se je obvezal za GALILEO, je pokazal ambicije, ki jih pomeni za Evropsko unijo in njeno vesoljsko politiko.

4.1

V svojem sklepu Komisija izraža nekatere bojazni in negotovosti v zvezi s financiranjem. To vprašanje je bistvenega pomena, saj bi bil celoten program lahko postavljen pod vprašaj, če bi postalo financiranje vprašljivo. EESO lahko samo potrdi veliko strateško pomembnost projekta GALILEO za Evropsko unijo in prihodnost njene vesoljske industrije ter za napredek združene Evrope, kot je to že izrecno in podrobno izražal v svojih mnenjih o Zeleni in Beli knjigi Komisije o evropski vesoljski politiki (1). S Komisijo se veseli resničnega napredka, doseženega pri postavljanju programa na noge, in upa, da izkazanega optimizma ne bodo v zadnjem trenutku skalile težave.