7.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

C 302/12

1.1

Evropska komisija je 2. decembra 2003 izdala posvetovalni dokument z naslovom Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu glede novega pravnega okvirja za plačila na notranjem trgu.

1.1.1

Evropska komisija opaža neučinkovitosti pravne in tehnične narave na področju čezmejnih drobnih plačil v evrih. Evropska komisija meni, da je razlog za čezmejne neučinkovitosti neustrezen pravni okvir na evropski ravni. Čeprav so bili sprejeti številni pravni predpisi, ki se nanašajo na plačila – vključno z Uredbo 2560/2001/ES (1), ki vzpostavlja načelo enakih dajatev za nacionalna in čezmejna plačila v evrih, in Direktivo 97/5/ES (2) o zaščiti uporabnikov elektronskih plačilnih instrumentov – pa se ne uporablja noben skladen zakonski okvir. Za ustrezno delovanje notranjega trga za blago in storitve je prvi pogoj možnost uporabe poceni, učinkovitih in varnih plačilnih storitev. Komisija navaja več vodilnih načel, ki jih šteje za posebej pomembna v okviru zakonodaje o plačilih EU. Ta načela so naslednja: 1) Učinkovitost kot stalni cilj; 2) Varnost kot „conditione sine qua non“; 3) Konkurenca: dostop do trgov in enaki konkurenčni pogoji; 4) Zaščita strank (3) na visoki ravni; 5) Zakonske določbe morajo biti tehnično nevtralne; 6) Sprememba plačilne zakonodaje mora dodati vrednost; 7) Narava prihodnjega(-ih) pravnega(-ih) instrumenta(-ov).

1.2

Posvetovalni dokument Komisije je rezultat predhodnega dela, ki je potekalo relativno dolgo in ki bo predvidoma pomladi 2004 pripeljalo do zakonodajne pobude.

1.3

Komisija si z odstranitvijo tehničnih in pravnih ovir prizadeva doseči učinkovitost plačilnih storitev, konkurenčnost pod enakimi pogoji, ustrezno zaščito potrošnikov, varnost plačil kot tudi pravno varnost za vse stranke, ki so udeležene v plačilnem procesu.

1.4

Komisija priznava prizadevanja evropskih bank (4). Evropski svet za plačila (European Payment Council) je bil ustanovljen junija 2002. Sprejel je sklep o obsežnem delovnem programu za enotno plačilno območje evra s predlogi za znatne spremembe načina organizacije plačilnih storitev v Evropski uniji. Ti načrti vključujejo zlasti sklep o prednostni vzpostavitvi nove infrastrukture (5) za bančna nakazila v evrih pri zelo nizkih stroških transakcije in s primernim časom izvršitve, ki znaša največ tri dni.

1.5

Po mnenju Komisije je liberalizacija kapitala poenostavila čezmejna denarna nakazila znotraj EU. Hkrati pa notranji trg, zlasti za drobna plačila, še vedno ni tako učinkovit kot na nacionalni ravni. Razlike obstajajo tudi med nacionalnimi zakonodajami in konvencijami v zvezi s plačilnimi storitvami na notranjem trgu. Nov pravni okvir naj bi odpravil, kjer je to potrebno, pravne ovire za enotno plačilno območje, še zlasti, če te ovire zavirajo pravilno delovanje plačilnih infrastruktur in sistemov po celotni EU, kot na primer pravila, ki se nanašajo na preklic naloga za plačilo, ki se razlikujejo glede na to, kje na notranjem trgu je bil nalog izdan. Povezljivost, uporaba skupnih tehničnih standardov in uskladitev temeljnih pravnih predpisov so bistvenega pomena.

1.6

Pravna negotovost je element, ki ovira izvajalce in uporabnike plačilnih storitev, da opravljajo transakcije brez zadržkov. To drži, na primer, za transakcije z neposredno obremenitvijo, ki še ne obstajajo na ravni EU (glej Prilogo 16). Ravno tako to drži za običajna, ponavljajoča se plačila (npr. trajni nalog za tuj časopis ali komunalne storitve za letoviško hišo v drugi državi članici), za katera 'prevzem stalnega prebivališča' ni mogoče. Če naj bi uporabniki, tj. potrošniki in mala ter srednje velika podjetja, imeli polno korist od notranjega trga, morajo biti čezmejne plačilne storitve ravno tako učinkovite kot zadevne storitve na nacionalni ravni. Nov pravni okvir bi zato moral zapolniti vrzeli in povečati zaupanje ter blaginjo potrošnikov na enotnem plačilnem območju na notranjem trgu.

1.7

Na notranjem trgu je zaupanje potrošnikov v plačilne transakcije še posebej pomembno, saj gre v veliko primerih za čezmejno razsežnost in je zaupanje pri izkoriščanju možnosti e-poslovanja na trgu EU bistvenega pomena. Člen 153 Pogodbe zato zahteva visoko stopnjo varstva potrošnikov, ki je vodilno načelo za nov pravni okvir. Vendar pa je treba stroške takega varstva oceniti, saj jih bodo tako ali drugače na koncu krili potrošniki.

1.8

V korist varstva potrošnikov je treba imeti skladne in uporabniku prijazne zahteve po informacijah pred in po izvedbi plačilne transakcije. V zvezi s tem v sedanji plačilni zakonodaji EU že obstajajo številne določbe, ki jih je treba revidirati. Ena od najtežjih nalog je vzpostaviti ustrezno ravnotežje v zvezi z vsebino in obsegom informacij, tako da jih uporabnik plačilnih storitev, ki jih bere, lahko razume in se zaveda teh pravic in obveznosti.

1.9

Komisija meni, da so pravne varovalke za varstvo potrošnikov za primere neizvršenih, pomanjkljivih ali neodobrenih plačilnih transakcij ravno tako zelo pomembne.

1.10

Bistven del sporočila je 21 prilog, od katerih vsaka obravnava posebno pravno in/ali tehnično vprašanje v zvezi z učinkovitim delovanjem notranjega trga za plačila.

2.1

Cilj pobude Komisije za vzpostavitev skladnega in celovitega pravnega okvirja za enotno plačilno območje evra je skupen tudi Odboru. Čeprav obstajajo ovire za plačila na notranjem trgu, so te ovire posledica razlik v nacionalnih zakonodajnih sistemih. Plačila na notranjem trgu so danes še vedno v veliki meri urejena z nacionalnimi predpisi in/ali konvencijami. Glede na to, da je 98 % vseh evropskih drobnih plačil opravljenih na domačem trgu (6), je povpraševanje potrošnikov za čezmejna plačila v EU seveda omejeno.

2.2

Številni evropski domači trgi za plačila so zelo učinkoviti. Zato je treba zakonodajo omejiti na odpravo ovir za čezmejna plačila, da se doseže skupna raven učinkovitosti. Izboljšanje sistemov čezmejnih plačil zato ne sme imeti negativnih posledic za obstoječe učinkovite nacionalne plačilne sisteme.

2.3

Komisija bi morala odpraviti vse zakonske ovire, ki preprečujejo oblikovanje evropskih tržnih konvencij in sporazumov, ne pa uvesti regulacijo za vidike, ki jih lahko pokrivajo zadevne konvencije in sporazumi. Vzpostaviti je treba ustrezno ravnotežje med samoregulacijo/koregulacijo in zakonodajo EU.

2.4

Po mnenju Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) (7) je treba podpreti tako samoregulacijo kot koregulacijo. Na vseh področjih, kjer se izkaže, da sta samoregulacija in koregulacija neprimerni oz. nezadostni ali nepravilno uporabljeni, bo potrebno oblikovati obvezujoče predpise.

2.5

Odbor podpira načelo visoke skupne ravni varstva potrošnikov na podlagi dejstva, da je najpomembnejši cilj iz Pogodbe.

2.6

Notranji trg za plačila mora biti mednarodno konkurenčen. Če bo novi zakonodajni okvir EU pripeljal do povečanja stroškov, povezanih s plačili, obstaja resna nevarnost, da bodo plačilne storitve vse bolj opravljali neevropski akterji izven Evrope in da zakonodaji ne bo uspelo doseči ciljev.

2.7

Po mnenju Odbora čeki ne bi smeli biti izključeni iz področja uporabe novih instrumentov za plačilni promet, saj je v nekaterih državah članicah to plačilno sredstvo še vedno v redni uporabi.

2.8

V novi ureditvi moramo s samoregulacijo omogočiti, da je s kreditnimi ali bančnimi plačilnimi karticami, izdanimi ali avtoriziranimi pri finančnih institucijah, ki jih priznava država članica, možen dvig na bančnih avtomatih v vseh drugih državah članicah.

3.4.1

Valutacija ni zgolj vprašanje plačil; datumi valute pogosto niso izrecno povezani s plačilno transakcijo – izhajajo lahko iz katerega koli poslovanja računa.

3.4.2

Kot priznava tudi Komisija, je datum valute prvotno vprašanje oblikovanja cen (tj. upravljanja proizvodov ali odnosov s strankami). Kot vprašanje upravljanja proizvodov so datumi valute neodvisni od knjiženj, ki se uporabljajo za izračunavanje prometa na računu.

3.4.3

Datumi valute se razlikujejo glede na banko, glede na stranke znotraj iste banke in celo glede na različne vrste poslovanja iste stranke znotraj iste banke.

3.4.4

Odbor pozdravlja zamisel o zahtevah po transparentnosti za ponudnike plačilnih storitev pri uporabi datuma valute. Prizadevati si je treba za ublažitev finančnega vpliva valutacije na potrošnika. Prizadevati si moramo za zbliževanje sistemov valutacije v Evropi. Čeprav so nacionalni sistemi držav članic zelo različni, naj bo zbliževanje sistemov valutacije zastavljeno kot kratkoročni cilj.

3.4.5

V postopku konvergence naj datum valute plačilne operacije ustreza datumu monetarnega pretoka, ki ustreza denarnemu nakazilu pri ponudniku storitev.

3.5.1

Obstoječa Uredba 2560 se nanaša na IBAN (8) in BIC (9), ki ju pospešujejo in podpirajo evropski organi, vključno z ESCB (Evropski sistem centralnih bank). Številčni standard IBAN je sprejet in dobro deluje po celotni EU, kar dokazuje njegov uspeh. Ta kodni sistem ne omogoča prenosljivosti. Banke bi morale strankam zagotoviti vsaj to, da lahko obdržijo svojo številko računa, ko se premaknejo k drugi podružnici iste banke.

3.10.1

Za zagotavljanje pravne varnosti stranke bi bil za to prilogo bolj ustrezen pristop, če bi obravnavala definicijo in obvestilo o „točki nepreklicnosti“ glede na uporabljeni plačilni instrument. Odbor podpira informiranje stranke o pogojih nepreklicnosti v zvezi z različnimi plačilnimi sistemi in zadevnimi plačilnimi instrumenti.

3.10.2

Poleg tega se je treba zavedati, da stranke plačila tako pošiljajo kot tudi prejemajo. Prekomerno dolga obdobja preklicnosti bi zato imela nasproten učinek in bi bila v škodo strank, ki ta plačila pričakujejo.

3.10.3

Poleg tega je treba razlikovati med preklicnostjo strank in preklicnostjo sistemov. Zaradi jasnosti in pravne varnosti se poravnava plačilnih nalogov praviloma ne sme preklicati, potem ko se enkrat vnese v sistem, kot to opredeljuje Direktiva o dokončnosti poravnave.

3.10.4

Odbor meni, da je vprašanje preklicnosti zapleteno in da je o njem potrebna nadaljnja razprava. Vendar pa mora izvajalec plačilnih storitev stranko na zahtevo obvestiti o točki nepreklicnosti glede zadevnega posameznega plačila.

3.12.1

Odbor se strinja, da mora biti izvajalec plačilnih storitev odgovoren za natančno izvršitev plačilnega naloga in zagotovitev dokaza, da je bila transakcija natančno zabeležena, izvršena in nakazana na račun upravičenca. Izvajalec plačilnih storitev je odgovoren za tisti del plačilnega sistema (v tehničnem smislu), ki je pod njegovim nadzorom. Hkrati je jasno, da izvajalec plačilnih storitev ne more biti odgovoren drugače kot civilno, še zlasti, če ni bil malomaren ali v primeru višje sile. Izvajalec storitev naj torej dokaže, da je bila transakcija natančno zabeležena, izvršena in nakazana v skladu z določenimi pogoji in te obveze ne more zaobiti ali jo omejiti s pogodbo.

3.12.2

Odbor verjame, da bi izvajalci plačilnih storitev lahko ponudili odgovornost za zahtevke, ki se nanašajo na zadeve izven njihove kontrole, v obliki storitev z dodano vrednostjo. To bi bilo koristno za stranke in bi vodilo k večji konkurenci.

3.13.1

V zvezi s plačili s plačilno kartico morajo kreditne institucije upoštevati določbe Priporočila 97/489/ES, zlasti glede:

3.13.2

Za goljufivimi transakcijami stoji tudi organiziran kriminal. Prag v višini 150 evrov ima potencial za spodbujanje goljufij. Zato Odbor verjame, da je treba uvesti prag na podlagi tveganja. Odgovornost imetnika plačilne kartice v zgoraj navedenih primerih bi morala znašati odstotek celotnega limita kartice, o katerem da imetnik soglasje v pogodbi. Tak pravičen pristop bi odseval resnično tveganje in stroške, hkrati pa bolj učinkovito preprečeval goljufije, kar bi zmanjšalo skupne stroške.

3.13.3

Omejena dopolnitev Priporočila 97/489/ES v skladu z novim zakonskim okvirjem je pozitiven korak naprej. Odbor meni, da je treba to prilogo brati v povezavi z možnostmi uporabe elektronskega podpisa v zvezi z Direktivo o e-podpisih.

3.13.4

Sprašujemo se, če lahko izvajalec plačilnih storitev dejansko dokaže – če sploh – ali je bila stranka pobudnik transakcije, izvedene s tehnično varnim elektronskim plačilnim instrumentom. Zlasti v primeru spletnih bančnih transakcij se zdi, da imajo izvajalci plačilnih storitev težave pri zagotavljanju takih dokazov, saj se te transakcije lahko opravljajo na zasebnih osebnih računalnikih, ki so izven področja nadzora izvajalca plačilnih storitev.

3.14.1

Načelo prenosa polnega zneska upravičencu je osrednjega pomena za to prilogo. To načelo je sedaj dobro uveljavljeno po sprejetju Uredbe 2560/2001 za plačila, ki se lahko v celoti obdelajo na STM način (Straight-Through-Processing – avtomatska obdelava plačil), če so ustrezna domača plačila plačana v celoti in brez odbitka na strani upravičenca.

3.14.2

Poleg tega obstaja samoregulacija v obliki ICP (Interbank Convention on Payments – Medbančna konvencija o plačilih) (12), ki danes omejuje obseg za bančna nakazila v evrih. ICP spodbuja ukinitev možnosti za posredniške banke, če se uporabljajo, da odbijejo provizijo od posredovanega zneska.

3.14.3

Vsi pravni okvirji bi se morali odmakniti od tehničnih izrazov, ki se uporabljajo v okviru posebnih formatov sporočil in sistemov (kot so SHARE, BEN, OUR), ki so v večini primerov neustrezni v domačem kontekstu. Odbor meni, da ni treba ustvariti nobenih dodatnih določb za nadomestitev Direktive 97/5/ES. Sedanje opcije obračunavanja obstajajo zato, da strankam ponujajo izbiro, ki je del določb in pogojev, o katerih sta se pogodili stranka in banka. Treba se je izogniti tveganju prekomerne poenostavitve in omejitve izbire, saj so opcije obračunavanja odgovor na tržne potrebe, ki presegajo osnovni(-e) instrument(-e) denarnih nakazil znotraj EU, in so potrebne za podporo različnim vrstam plačil in trgovine na daljavo. Odbor želi, da industrija poveča transparentnost uporabljenih opcij obračunavanja.

3.14.4

Odbor spodbuja Komisijo, da odpravi neskladje med privzeto opcijo 'OUR' Direktive, mehanizmom obračunavanja, ki v večini držav članic ne obstaja, in opcijo 'SHA', ki jo predlaga Uredba.

3.15.1

Odbor opozarja, da so se evropske banke v okviru Evropskega plačilnega sveta dogovorile, da čas izvršitve za bančna nakazila znaša tri (3) bančne delovne dni (po datumu sprejema) prek samoregulacije v okviru konvencije CREDEURO. Trije (3) dnevi so dejansko privzeti čas, ki ga lahko posamezne banke nadalje izboljšajo. Ker je čas izvršitve temeljni element storitve, ga je treba prepustiti konkurenčnim silam za izboljšanje storitev.

3.15.2

O nadaljnji potrebi po zakonodaji je treba razmišljati le, če pobuda sektorja ne uspe.

3.16.1

Zakonodajo, ki jo je treba sprejeti, in/ali pravne ovire, ki jih je treba odpraviti, bo natančno opredelil Evropski plačilni svet (EPS) in jih poslal Komisiji potem, ko bo EPS uradno odobril vseevropsko shemo neposredne obremenitve. Pravni okvir, ki je potreben za podporo vseevropske sheme neposredne obremenitve, bo v veliki meri odvisen od izbranega modela. Zato je Odbor prepričan, da je treba predvideti tesno sodelovanje med industrijo in zakonodajalcem (ES).

3.17.1

Ta priloga ni povezana z vprašanjem plačil in zato ne spada na področje uporabe novega zakonskega okvirja za plačila.

3.17.2

Med regulacijo gotovinskih in negotovinskih plačil ne bi smela obstajati diskriminacija. Številne regulativne in tehnične ovire ovirajo razvoj čezmejnega prevoza denarja na območju evra, zlasti med podružnicami nacionalnih centralnih bank v eni državi in podružnicami finančnih institucij v drugi državi.

3.17.3

Dostop do čezmejnih storitev nacionalnih centralnih bank (NCB) je del naravnega razvoja uporabe enotne valute na območju evra.

3.17.4

Za dosego čim večje učinkovitosti je treba spodbujati konkurenco v sektorju prevozov gotovine na območju evra, vendar Odbor izraža potrebo po pripravi čezmejnega dovoljenja za prevoz gotovine in vzpostavitvi zadostne kontrole njegove uporabe.

3.21.1

Odboru se zdi, da je vprašanje iz Priloge 21 podvprašanje Priloge 12 (neizvršitev ali napačna izvršitev). Treba je priznati, da:

3.21.2

Za izvajalce plačilnih storitev se naj ne uvede nobena obveznost za plačila, ki so bila vnesena v sistem v času okvare. Izvajalec plačilnih storitev ima omejeno odgovornost v skladu s svojo civilno odgovornostjo in mora dokazati, da je sprejel vse potrebne ukrepe za preprečitev okvare.

3.21.3

Po nedavnih napadih „phishing“ po elektronski pošti na banke v Združenem kraljestvu je eden od spletnih izvajalcev kot odgovor na napad prenehal izvajati spletne storitve. Takšni napadi so izven neposrednega nadzora izvajalca zaradi neposrednega kontakta po elektronski pošti med napadalcem in stranko. Izvajalci plačilnih storitev morajo pred zaprtjem sistema iz varnostnih razlogov svoje stranke o tem obvestiti, če je to mogoče. Odbor meni, da je neprimerno kaznovati izvajalca za sprejetje ukrepov za zaščito njegovih strank na tak način. Poleg tega Odbor spodbuja izvajalce plačilnih storitev, da aktivno sodelujejo pri preprečevanju takšnih vrst goljufij.

4.1

Novi pravni okvir mora biti skladen s strategijo evropske potrošniške politike, ki si za ključni cilj zastavlja dosego visoke skupne ravni zaščite potrošnikov.

4.1.1

Odbor podpira poskus Evropske komisije, da poveča zaupanje potrošnikov, pravno varnost in tržno učinkovitost za plačila na notranjem trgu. To je nadalje tudi pozitiven pristop za upoštevanje samoregulacije in koregulacije kot možne prihodnje poti na različnih področjih, navedenih v 21 prilogah.

4.2

Prednost je treba dati zakonodajnim ukrepom, ki pokrivajo priloge 1, 2, 8, 12, 13, 18, in 19. Takojšnjo pozornost zahtevajo zlasti priloge o informacijskih zahtevah v zvezi s potrošniki (2), informacijah o nalogodajalcu (8) in vprašanjih varovanja podatkov (18).

4.3

Predvideti je treba povečano sodelovanje med Komisijo in bančno dejavnostjo v zvezi z vzpostavitvijo vseevropske sheme neposredne obremenitve (Priloga 16), opredelitvijo oseb, ki imajo pravico do izvajanja plačilnih storitev (Priloga 01), kot tudi opredelitvijo oseb, ki imajo pravico do izvajanja plačilnih storitev (Priloga 01) na področju ocene varnosti plačilnih instrumentov in njihovih sestavnih delov (Priloga 07).

4.4

V zvezi z drugimi prilogami se Odboru zdi, da je samoregulacija ali koregulacija bolj ustrezen način za dosego cilja Komisije za učinkovit notranji trg za plačila. Jasno je, da je v primeru neuspeha samoregulativnih ukrepov treba predvideti evropsko uredbo.

4.5

V isti smeri Odbor predlaga, da se mora celovit okvir usmeriti na zagotavljanje transparentnosti potrošnikom in čim bolj graditi na obstoječih praksah in samoregulativnih predpisih. Tako na primer ni treba nadalje regulirati področij, na katerih je trg že dosegel cilje zakonodajalca (npr. ne obstaja takojšnja potreba za dopolnitev Direktive o bančnih nakazilih za skrajšanje časa izvršitve). Vseeno pa je na določenih področjih skupni pristop prava rešitev.

4.6

Področje uporabe sporočila je pogosto veliko širše kot samo plačila in Komisija mora bolj jasno poudariti razliko med trgovskimi storitvami in plačilnimi sistemi. Vsi zakonodajni ukrepi v zvezi s plačili morajo izključevati vprašanja, ki se nanašajo na izpolnjevanje obveznosti z izjemo samih plačil.