1.   Plača, ki jo poslanec prejme iz naslova mandata, ki ga ob mandatu v Parlamentu izvršuje v drugem parlamentu, se odbije od plače iz člena 10 statuta.

2.   Za namene tega člena „drugi parlament“ pomeni vsak parlament, ki deluje v državi članici in ima zakonodajne pristojnosti, vendar se zanj ne uporablja člen 7(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami (3).

3.   Osnova za izračun je znesek vsake posamezne plače pred odbitkom davkov.

4.   Poslanci morajo ob prijavi finančnih interesov navesti vsak mandat v smislu odstavka 1 in kakršno koli plačo, ki jo prejemajo iz tega naslova.

1.   Na podlagi člena 18 statuta in ob smiselni uporabi Skupnih pravil o zdravstvenem zavarovanju za uradnike Evropskih skupnosti (4) (v nadaljnjem besedilu: pravila JSIS) ter njihovih splošnih izvedbenih določb (5) so do povračila dveh tretjin stroškov zaradi bolezni, nosečnosti ali rojstva otroka, upravičene naslednje osebe:

Osebe iz točk (a) in (b) tega odstavka prosto izberejo zdravnike, bolnišnice ali klinike, kot je to določeno v členu 19(1) pravil JSIS.

2.   Kadar gre za osebe iz točk (a) in (b) odstavka 1 tega člena in se uporablja člen 24(2) pravil JSIS, sklic na osnovni mesečni dohodek na podlagi Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 (6) (v nadaljnjem besedilu: Kadrovski predpisi) pomeni plačo, določeno na podlagi člena 10 statuta.

3.   Povračila iz odstavka 1 tega člena se krijejo iz proračuna Evropskega parlamenta. Uporabljata se člen 72(3) in (4) Kadrovskih predpisov ter člen 20(6) pravil JSIS.

4.   Predplačila v smislu člena 30 pravil JSIS se lahko dodelijo samo v obliki kritja stroškov hospitalizacije. Del stroškov v breme upravičencev v skladu z odstavkom 1 tega člena se po uporabi lestvice povračil vrne Parlamentu pod pogoji iz člena 30(2) in (3) pravil JSIS.

5.   Poslanci in nekdanji poslanci, ki prejemajo začasno nadomestilo iz člena 13 statuta ali pokojnino na podlagi členov 14 in 15 statuta, se lahko odpovejo svoji pravici do povračila stroškov zdravstvene oskrbe, kot je določeno v odstavku 1 tega člena, začenši s prvim dnem meseca po datumu vložitve zahtevka. Odpoved ima retroaktivni učinek od datuma začetka prvega mandata zadevnega poslanca, če se ustrezni zahtevek vloži v treh mesecih po tem datumu in če poslanec v tem obdobju ni zaprosil za povračilo stroškov zdravstvene oskrbe.

Kadar se upravičenec odpove pravici do povračila stroškov zdravstvene oskrbe, je upravičen do povračila dveh tretjin prispevka za zdravstveno zavarovanje do najvišjega povračila v višini 400 EUR na mesec.

6.   Vsi poslanci ali nekdanji poslanci, ki se na podlagi odstavka 5 odpovejo svoji pravici do povračila stroškov zdravstvene oskrbe, ne morejo ponovno postati upravičeni do povračila stroškov zdravstvene oskrbe iz odstavka 1, dokler ne preteče dvanajst mesecev od datuma, ko je odpoved začela veljati. Podobno velja, da je vsako naknadno spremembo, ki se nanaša bodisi na vrnitev v sistem za povračilo stroškov zdravstvene oskrbe iz odstavka 1 bodisi na odpoved tej pravici, mogoče uveljaviti šele po najmanj dvanajstih mesecih.

Brez poseganja v prvi pododstavek bodo naknadni zahtevki za spremembo uveljavljeni prvi dan v mesecu, ki sledi datumu njihove predložitve.

7.   Ta člen se uporablja tudi za nekdanje poslance, ki prejemajo začasno nadomestilo v skladu s členom 13 statuta, za čas od prvega dne, ki sledi izteku njihove funkcije, do datuma, ko postanejo upravičeni do začasnega nadomestila.

8.   Ta člen se uporablja tudi za nekdanje poslance, ki prejemajo starostno pokojnino v skladu s členom 52, za čas od prvega dne, ki sledi izteku njihove funkcije, do datuma, ko postanejo upravičeni do pokojnine, če so pred iztekom njihove funkcije izpolnjevali pogoje v skladu s členom 52(1).

1.   Poslanci so pod pogoji iz zavarovalnih pogodb upravičeni do:

2.   Dve tretjini zavarovalne premije sta v breme proračuna Parlamenta, preostalo tretjino krije poslanec. Poslančev prispevek se odtrga neposredno od plače iz člena 10 statuta.

3.   Določbe tega člena se za poslance uporabljajo od začetka njihovega mandata, razen če generalnemu sekretarju pisno sporočijo, da se izrecno odrekajo pravici do zavarovalnega kritja. V tem primeru se njihova pravica do zavarovalnega kritja zaključi zadnji dan meseca, v katerem so sporočili odpoved.

1.   Polica za nezgodno zavarovanje zagotavlja kritje nezgod, ki se poslancem lahko zgodijo kjer koli po svetu v času trajanja njihovega mandata.

2.   V polici za nezgodno zavarovanje je določeno:

3.   Skupna pravila se smiselno uporabljajo za poslance, razen določb o poklicnih boleznih in dosmrtni renti ter določb, katerih izvajanje je neločljivo povezano s statusom uradnikov.

Uporablja se pritožbeni postopek iz člena 76 teh izvedbenih ukrepov.

Pristojnosti organa za imenovanja, kot so opredeljene v skupnih pravilih, glede poslancev izvaja predsednik Parlamenta.

Priznavanje popolne ali delne trajne invalidnosti na podlagi tega člena in skupnih pravil z ničimer ne zadrži uporabe člena 15 statuta. Podobno velja, da uporaba člena 15 statuta ne zadrži priznavanja popolne ali delne trajne invalidnosti na podlagi tega člena in skupnih pravil.

4.   Poleg tega se pod pogoji, določenimi v skupnih pravilih, krijejo stroški zdravstvene oskrbe in zdravil, bolnišnično zdravljenje, kirurški stroški, stroški za proteze, rentgensko slikanje, masaže, ortopedski in klinični stroški in stroški prevoza ter vsi podobni stroški, nastali zaradi nezgode. Pri tem velja, da se ti stroški povrnejo potem, ko oseba, ki jo to zadeva, porabi vsa sredstva, ki jih je prejela na podlagi določb o povračilu stroškov zdravstvene oskrbe na podlagi člena 18 statuta oziroma se povrnejo kot dodatek tem sredstvom.

1.   V polici za zavarovanje proti izgubi in kraji osebnih predmetov je določeno:

2.   Izguba ali kraja izven prostorov Parlamenta se krije samo v primeru, če je do izgube oz. kraje prišlo med poslančevim potovanjem, ki ga financira Parlament ali politična skupina. Če je do kraje prišlo v prostorih Parlamenta, se stroški krijejo le v primeru, da je bil ukradeni predmet varno shranjen.

3.   Izguba ali kraja denarja izven prostorov Parlamenta, ki je bila prijavljena policiji, se krije do najvišjega zneska 250 EUR pod pogojem, da je denar ukraden ali izgubljen skupaj z drugimi ukradenimi ali izgubljenimi osebnimi predmeti. Izguba ali kraja denarja v prostorih Parlamenta se ne krije.

4.   Če je poslanec na potovanju, ki ga financira Parlament ali politična skupina, prevoznik pa zamudi z dostavo njegove prtljage za več kot dvanajst ur, ali če se poslančeva prtljaga izgubi za več kot dvanajst ur, poslanec pa ne potuje v svoj kraj prebivanja, se stroški za osebne predmete, ki jih mora poslanec kupiti ali najeti, krijejo do višine 500 EUR.

5.   Poslanec izgubo ali krajo osebnih predmetov izven prostorov Parlamenta prijavi policiji. Če pride do kraje ali izgube v prostorih Parlamenta, to prijavi službi Parlamenta, pristojni za varnost.

6.   Vsako izgubo in krajo je treba v 8 dneh prijaviti generalnemu sekretarju. Prijavi je treba priložiti račun za izgubljeni ali ukradeni predmet oziroma če to ni mogoče, za nadomestni predmet, če vrednost presega 700 EUR.

7.   Zavarovanje ne krije izgube in kraje predmetov, ki je krita na podlagi zasebne zavarovalne police poslanca.

1.   Poslanci imajo pravico do proste izbire osebnih sodelavcev za pomoč. Parlament krije dejanske stroške, ki izhajajo v celoti in izključno iz zaposlitve enega ali več pomočnikov ali iz uporabe izvajalcev storitev v skladu s temi izvedbenimi ukrepi in pod pogoji, ki jih določi predsedstvo.

2.   Krijejo se samo stroški za pomoč, ki je potrebna in neposredno vezana na izvrševanje parlamentarnega mandata poslanca. V nobenem primeru se ne krijejo stroški, vezani na zasebno življenje poslanca.

3.   Stroški se krijejo za čas trajanja mandata poslancev. Stroški se lahko krijejo le, če niso nastali prej kot:

4.   Najvišji mesečni znesek za kritje stroškov za vse osebne sodelavce iz člena 30 znaša 28 696 EUR z učinkom od 1. julija 2023.

5.   Kadar se mandat poslancu ne začne prvi dan v mesecu ali se ne konča zadnji dan v mesecu, se kritje stroškov za parlamentarno pomoč za ta mesec izračuna sorazmerno.

6.   Neporabljeni deli mesečnega zneska iz odstavka 4, ki se naberejo do konca proračunskega leta, se prenesejo v naslednje proračunsko leto, največ do višine mesečnega zneska iz navedenega odstavka.

1.   Poslanci lahko zaposlijo:

2.   Dva ali več poslancev se lahko poveže v skupino, ki skupaj zaposli ali koristi storitve enega ali več pomočnikov iz odstavka 1, ali enega ali več praktikantov, če to naredijo pisno in pri tem uporabijo tipski sporazum, ki ga odobri pristojni odredbodajalec. V teh primerih zadevni poslanci med seboj določijo enega ali več poslancev, ki so pooblaščeni, da v imenu skupine podpišejo pogodbe ali vložijo zahtevo za zaposlitev. Ime skupine ne sme vsebovati omembe politične stranke, fundacije ali gibanja.

Poslanci pristojni službi Parlamenta predložijo pisno izjavo, v kateri določijo posamezne deleže, ki se odštejejo od zneska iz člena 29(4). Največji delež posameznega poslanca v skupini ne sme presegati 80 %.

Za izračun števila pogodb na poslanca se vsak pomočnik ali praktikant, zaposlen za skupino poslancev, dodeli enemu od sodelujočih poslancev, ki ga določi odgovorni poslanec.

3.   Členi 32 do 40 se ne uporabljajo za akreditirane parlamentarne pomočnike.

4.   Pod pogoji, ki jih določi predsedstvo, se lahko krijejo tudi stroški, nastali iz naslova pogodb o praksi.

5.   Poslanci lahko pri fizičnih osebah ali pravnih osebah, ki imajo sedež oz. so registrirane v državi članici, naročijo specializirane in točno določene storitve, potem ko so z njimi sklenili pogodbo o opravljanju storitev v skladu z upoštevnim nacionalnim pravom in pogoji iz tega poglavja. Ti ponudniki storitev morajo imeti ustrezne kvalifikacije ali izkušnje za opravljanje zadevnih storitev.

Pravne osebe, ki opravljajo storitve, katerih stroški presegajo 60 000 EUR, vključno z DDV, morajo biti registrirane v državi članici in morajo biti na dan začetka veljavnosti pogodbe, sklenjene s poslancem, na zadevnem področju dejavne vsaj eno leto.

Kadar stroški storitev presegajo prag 60 000 EUR, vključno z DDV, se ponudnik storitev izbere s postopkom za oddajo javnega naročila, razen v primeru storitev, ki jih opravljajo lokalni pomočniki na podlagi odstavka 1, točka (b). V primeru pogodb z istim ponudnikom za podobne storitve se znesek tega praga uporablja kumulativno. Postopek za oddajo javnega naročila vključuje najmanj pet popolnoma neodvisnih kandidatov. Odločitev o oddaji naročila se lahko sprejme le, če so bile predložene vsaj tri veljavne ponudbe. Naročilo se odda ponudniku, ki ima najboljše razmerje med ceno in kakovostjo.

6.   Opravljene storitve ne smejo vključevati posredovanja dela, razen če gre za začasne storitve ponudnikov, ki delo posredujejo redno in poklicno in so za opravljanje teh storitev pooblaščeni v skladu z nacionalnim pravom.

Storitve, ki se opravljajo na podlagi odstavka 1, točka (b), se ne smejo oddati v podizvajanje. Storitve, opravljene na podlagi odstavka 5, se lahko oddajo v podizvajanje samo iz ustrezno utemeljenih razlogov, potem ko je bila pristojna služba Parlamenta o tem obveščena, v vsakem primeru pa največ v 20 % skupne vrednosti zadevnega naročila.

7.   Predsedstvo sprejme seznam stroškov, ki se lahko krijejo iz naslova parlamentarne pomoči (9).

8.   Imena pomočnikov in praktikantov, imena ali firme ponudnikov storitev ter imena ali firme plačilnih posrednikov se za obdobje trajanja pogodbe objavijo na spletnem mestu Parlamenta skupaj z imenom poslanca, ki mu pomagajo.

Pomočniki, praktikanti, ponudniki storitev in plačilni posredniki ter zadevni poslanec lahko iz ustrezno utemeljenih razlogov, npr. iz varnostnih razlogov ali ker je bila pogodba začasno ali dokončno prekinjena, čeprav je trenutno še veljavna, v pisnem zahtevku, naslovljenem na generalnega direktorja, zahtevajo, da se njihovo ime ali firma ne objavi na spletnem mestu Parlamenta. Generalni sekretar odloči, ali se tej zahtevi ugodi. Odločitev se sporoči vsem zadevnim osebam.

9.   Pomočnikov, dodeljenih poslancu, ne glede na njihov delovni urnik v nobenem trenutku ne sme biti več kot štiri, če gre za akreditirane parlamentarne pomočnike, lokalnih pomočnikov pa ne sme biti več kot deset. Izjemoma in za največ en mesec se lahko število akreditiranih parlamentarnih pomočnikov poveča na največ pet, kadar je to potrebno za lažji prehod med zaposlitvama dveh pomočnikov.

Akreditirani parlamentarni pomočniki, zaposleni za nadomeščanje ustrezno upravičene odsotnosti akreditiranega parlamentarnega pomočnika na podlagi člena 18(6) izvedbenih ukrepov v zvezi z naslovom VII Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (10), se pri največjem številu iz pododstavka 1 tega odstavka ne upoštevajo.

10.   Poslanci bi morali pri razvrščanju akreditiranih parlamentarnih pomočnikov v razrede upoštevati njihove kvalifikacije in izkušnje, naloge, ki jim bodo dodeljene, možnost poklicnega napredovanja in potrebo po dobrem finančnem poslovodenju.

11.   Najmanj 40 % zneska iz člena 29(4) teh izvedbenih ukrepov se nameni za stroške iz naslova VII Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije. Vsi drugi stroški parlamentarne pomoči, ki niso stroški iz naslova VII Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, tako ne smejo presegati 60 % zneska iz člena 29(4) teh izvedbenih ukrepov.

Poleg tega stroški za opravljanje storitev iz tega člena ne smejo presegati 20 % zneska, določenega v členu 29(4).

Te omejitve se izračunajo za vsako posamezno proračunsko leto s seštevkom mesečnih zneskov iz člena 29(4), k čemur se prišteje neporabljeni znesek, prenesen v naslednje proračunsko leto na podlagi člena 29(6).

12.   Parlament krije stroške za bruto plače ali honorarje (brez DDV) fizičnih oseb, ki jih poslanci zaposlijo kot lokalne pomočnike ali za opravljanje specializiranih storitev, in sicer do višine najvišjega mesečnega zneska. Ta najvišji znesek določi predsedstvo v skladu z odstavkom 13, ki lahko višino najvišjega zneska vsako leto prilagodi. Veljavni najvišji zneski se objavijo na spletnem mestu Parlamenta.

13.   Najvišji zneski so enaki 3,5-kratniku referenčnega zneska. Referenčni znesek je enak eni dvanajstini zneska, ki ga objavi Eurostat kot povprečje bruto letne plače osebe, zaposlene za polni delovni čas v državi članici izvolitve zadevnega poslanca.

Vseeno izračunani najvišji zneski ne smejo biti nižji od osnovne plače akreditiranega parlamentarnega pomočnika v razredu 6 ali višji od osnovne plače akreditiranega parlamentarnega pomočnika v razredu 19.

Vsi dodatki se krijejo le do omenjenega najvišjega zneska, izračunanega na letni osnovi, in ne presegajo šestine bruto letne plače pomočnika.

Najvišji zneski se sorazmerno zmanjšajo, kadar je lokalni pomočnik zaposlen le za krajši delovni čas ali kadar dela ne opravlja cel mesec.

14.   Bruto plača lokalnega pomočnika, ki je zadolžen predvsem za administrativno podporo in tajniške naloge, pa tudi za redakcijske in svetovalne naloge, ne presega 60 % mesečnega najvišjega zneska, ki ga določi predsedstvo v skladu z odstavkom 13.

Bruto plača lokalnega pomočnika, ki je zadolžen predvsem za redakcijske in svetovalne naloge, pa tudi za administrativno podporo in tajniške naloge, ne presega 70 % mesečnega najvišjega zneska, ki ga določi predsedstvo v skladu z odstavkom 13, razen če ima lokalni pomočnik diplomo o uspešnem zaključku najmanj triletnega univerzitetnega študija ali enakovredne delovne izkušnje.

15.   Parlament krije dejanske potne stroške lokalnih pomočnikov, ki na zahtevo poslanca občasno službeno potujejo v zvezi z opravljanjem svojih dolžnosti. Službena potovanja, povezana s plenarnimi zasedanji Parlamenta, se štejejo za občasna potovanja.

Ti stroški se krijejo ob predložitvi dokazil.

Izberejo se najbolj gospodarne in najučinkovitejše oblike prevoza in nastanitve, ki so v danem trenutku razpoložljive in dostopne. Potovanja z vlakom ali letalom se opravijo v drugem oziroma ekonomskem razredu. Za nastanitev se izbere standardna soba. Taksi se uporablja samo v izjemnih primerih in za kratke razdalje, kadar ni ustreznega javnega prevoza.

Kritje stroškov je omejeno na najnižji znesek, ki ga določa upoštevno nacionalno pravo, morebitni stroški nastanitve pa se krijejo do najvišjega zneska, ki velja za uradnike in druge uslužbence Parlamenta.

1.   Pogodbe o zaposlitvi in o opravljanju storitev ter morebitne pogodbe o praksi za praktikante, ki se nahajajo v državi članici izvolitve, ki jih sklene poslanec ali skupina poslancev, upravlja plačilni posrednik s sedežem v državi članici.

2.   Storitve plačilnega posrednika mora opravljati fizična ali pravna oseba, ki ima v državi članici dovoljenje za opravljanje poklicne dejavnosti, ki se ukvarja z davčnimi vprašanji in vprašanji socialne varnosti pri pogodbah o zaposlitvi ali pogodbah za opravljanje storitev v skladu z nacionalnim pravom.

Fizična ali pravna oseba, ki opravlja storitve plačilnega posrednika, ne sme biti v kateri od izključitvenih situacij iz člena 136(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 (11) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba).

Plačilni posredniki morajo uporabljati profesionalni računalniški sistem za obračun plač.

3.   Poslanec sklene individualno pogodbo s plačilnim posrednikom po lastni izbiri, ki izpolnjuje pogoje iz odstavka 2.

Stroški, nastali ob uporabi storitev plačilnih posrednikov v skladu z odstavkom 1 tega člena, se krijejo iz zneska, določenega v členu 29(4), in zanje ne velja omejitev za stroške storitev iz člena 30(11), drugi pododstavek.

Honorar plačilnih posrednikov (brez DDV) ne sme presegati 4 % zneska iz člena 29(4).

Najvišji dovoljeni znesek za honorar plačilnih posrednikov se pregleda kumulativno po posameznem koledarskem letu, sorazmerno s trajanjem njihove pogodbe.“

4.   Pogodba med poslancem in plačilnim posrednikom se sklene na osnovi tipske pogodbe, ki jo potrdi pristojni odredbodajalec.

Vsaka nova različica tipske pogodbe je obvezna, potem ko je sporočena poslancem. Nova različica nima retroaktivnih učinkov na obstoječe pogodbe.

Tipska pogodba v skladu s tem poglavjem določa način plačila za pogodbe iz odstavka 1 ter plačilo in odgovornost plačilnega posrednika.

1.   Plačilni posrednik zagotovi, da bo pri pogodbah, ki jih upravlja, ustrezno upošteval nacionalno pravo in pravo Unije, zlasti glede socialne varnosti in davčnih obveznosti.

2.   Plačilnemu posredniku se honorar za opravljene storitve plačuje na podlagi izstavljenih ustreznih računov ali obračunov honorarja.

3.   Poslanci plačilnemu posredniku pošljejo vse dokumente in informacije, ki jih potrebuje za zakonito in pravilno upravljanje pogodb, ki so mu poverjene, zlasti dokumente in informacije iz člena 34(2), člena 35(1), točka (a), člena 38, člena 39(1), točka (a), in člena 40.

4.   Parlament na podlagi predložitve potrebnih dokazil plačilnemu posredniku nakaže zapadle zneske po pogodbah, ki so mu poverjene, vključno s pogodbami o praksi.

5.   Kadar je to predvideno v pogodbi o zaposlitvi ali pogodbi o praksi, Parlament plačilnemu posredniku nakaže predplačilo za stroške, povezane s plačami, prispevki za socialno varnost in davki.

Za obračun predplačil so odgovorni poslanci in njihovi plačilni posredniki, opravi pa se v skladu s temi izvedbenimi ukrepi in upoštevnim nacionalnim pravom.

1.   Zahtevke za kritje stroškov parlamentarne pomoči na podlagi člena 30(1), točka (b), (2), (4) in (5), na katerih so navedeni upravičenci in zahtevani zneski, poslanec ali njegov plačilni posrednik predloži pristojni službi Parlamenta, podpisati pa jih morajo tudi vsi zadevni poslanci in plačilni posrednik. Zahtevkom se priložijo dokazila, ki jih za pogodbe o zaposlitvi navaja člen 35, za pogodbe o opravljanju storitev pa člen 39.

2.   Poslanci svoje plačilne posrednike in pristojno službo Parlamenta takoj obvestijo o vseh spremembah pogodbenih odnosov in navodil v zvezi s plačili ter navedejo spremembe pogodb.

Plačilni posrednik te informacije in dokazila takoj, in ne da bi čakal na obračun plačilnih izkazov, posreduje pristojni službi Parlamenta.

1.   Plačilni posredniki pristojni službi Parlamenta do 31. marca leta, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu, zlasti zaradi obračuna nakazanih predplačil, posredujejo izkaze nastalih stroškov iz naslova plač, davčnih odbitkov in prispevkov delodajalca in delavca za socialno varnost ter drugih povračljivih stroškov za vsakega zaposlenega lokalnega pomočnika in za vsakega praktikanta, ki prakso opravlja v državi članici izvolitve. Poleg tega plačilni posredniki posredujejo dokazila, da so zadevni lokalni pomočniki vključeni v sistem socialne varnosti in iz katerih je razvidno, da je delodajalec poslanec, potrdilo o zavarovanju za primer nesreče pri delu, kadar upoštevno nacionalno pravo zahteva tako obliko zavarovanja, in letni izkaz dohodkov. Prav tako potrdijo, da so poravnane vse obveznosti, ki izhajajo iz upoštevnega nacionalnega prava, in na zahtevo pristojne službe Parlamenta predložijo vse plačilne liste, izdane za obdobje poročanja, ter dokazila o plačilu plače, prispevkov za socialno varnost in davkov.

V primeru prenehanja pogodbe med plačilnim posrednikom in poslancem ter ob izteku poslančevega mandata morajo biti te obveznosti poravnane najpozneje v treh mesecih.

Izkazi iz prvega pododstavka se pripravijo v skladu z navodili Parlamenta.

2.   Če se izjave iz odstavka 1 ne predložijo v predpisanem roku, se vsa zadevna plačila štejejo za plačila z nepravilnostmi. Po preverbi izkazov iz odstavka 1 ali v primeru, da izkazi niso na voljo, pristojna služba Parlamenta plačilnemu posredniku pošlje obvestilo, ter kopijo poslancu, o pravilnosti ali nepravilnosti izvedenih plačil in o morebitnih manjkajočih dokumentih, ki jih mora še predložiti.

Kadar je v obvestilu iz prvega pododstavka tega odstavka navedeno, da so pri plačilih nepravilnosti, se dokumenti, ki dokazujejo odpravo nepravilnosti, predložijo pristojni službi Parlamenta v roku enega meseca od datuma obvestila. Kadar v tem roku ti dokumenti niso predloženi, Parlament uporabi člen 71, člen 72 ali oba, kot je ustrezno.

1.   Plačilni posrednik za obdobje, določeno v upoštevnem nacionalnem pravu, in za najmanj pet let po izteku zadevnega parlamentarnega obdobja vodi register plačilnih list, v katerem so po postavkah navedeni zneski izplačil ter, kadar je ustrezno, davkov in prispevkov delodajalca in delavca za socialno varnost.

Brez poseganja v prvi pododstavek plačilni posrednik ob prenehanju pogodbe s poslancem takoj posreduje overjeno kopijo celotne dokumentacije v zvezi z obračunom plač poslancu, kot tudi usposobljenim strokovnjakom po njegovi izbiri..

2.   Pomočniki se vzdržijo kakršnih koli dejanj, ki so v nasprotju z interesi poslancev, ki jim pomagajo, in Parlamenta. Zadevnega poslanca nemudoma obvestijo o svoji nameri opravljanja plačane ali neplačane zunanje dejavnosti ali kandidiranja na volitvah.

Pomočniki prebivajo na takšni oddaljenosti od svojega delovnega mesta, ki je združljiva z ustreznim opravljanjem njihovih dolžnosti.

3.   Poslanec pristojno službo Parlamenta nemudoma obvesti o vseh spremembah pogojev zaposlitve, ki vplivajo na stroške parlamentarne pomoči, in o morebitnih namerah pomočnikov, da opravljajo zunanje dejavnosti, razen že navedenih na podlagi člena 35, točka (g), ali kandidirajo na volitvah. Poslanec mora zagotoviti, da zunanje dejavnosti in kandidiranje na volitvah ne vplivajo na opravljanje dolžnosti pomočnikov oziroma da niso v nasprotju s finančnimi interesi Unije, tako da sprejme ustrezne ukrepe, kar lahko vključuje to, da prilagodi delovni čas pomočnika ali da pomočnik vzame letni ali neplačani dopust. Ustrezna služba Parlamenta lahko zahteva dokazila o dogovoru, ki je bil v ta namen sklenjen z zadevnim pomočnikom.

4.   Lokalni pomočniki, ki nameravajo kandidirati na volitvah, spoštujejo nacionalno zakonodajo glede volilnih kampanj. V primeru izvolitve kritje stroškov, povezanih s pomočnikom, preneha, razen če ta lahko dokaže, da je njegov mandat skladen z opravljanjem njegovih dolžnosti parlamentarnega pomočnika.

5.   Pogodbe, sklenjene med poslanci in pomočniki, morajo vključevati pogoje, določene v odstavkih 2 in 4.

6.   Stroški, nastali v zvezi s pogodbami o zaposlitvi, sklenjenimi z lokalnimi pomočniki, se lahko krijejo, če je najkrajši delovni čas 5 ur na teden in če skupni delovni čas, vključno s časom, porabljenim za zunanje dejavnosti, ne presega 48 ur na teden. Za namene tega odstavka se neplačane dejavnosti iz člena 35 upoštevajo le, če so v zadevnih okoliščinah te dejavnosti običajno plačane.

1.   Stroški, ki nastanejo ob prenehanju pogodb o zaposlitvi, ki so jih poslanci sklenili z lokalnimi pomočniki, se lahko krijejo, če:

2.   Stroški iz odstavka 1 tega člena se lahko krijejo do zakonsko določenega najnižjega zneska in v okviru omejitev iz člena 29(4).

3.   Dodatni stroški, ki so posledica tega, da je bil med strankama sklenjen poseben sporazum, ki presega zakonske obveznosti oziroma obveznosti po kolektivni pogodbi, se lahko ob upoštevanju omejitev iz člena 29(4) krijejo le do zneska, ki ustreza povprečni bruto mesečni plači lokalnega pomočnika v zadnjem letu zaposlitve.

4.   Odstavek 3 se ne uporablja, če:

5.   Kadar poslanca upoštevno nacionalno delovno pravo zavezuje, da pomočniku plača stroške v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, ki znašajo več od trikratnika njegove povprečne bruto mesečne plače, lahko ob predložitvi ustreznih dokazil, ki jih morajo potrditi pristojni nacionalni organi, izjemoma zahteva kritje teh stroškov.

1.   Z izjemo specializiranih storitev, katerih strošek ne presega 500 EUR, vključno z DDV, zahtevek za kritje stroškov v zvezi s pogodbo za opravljanje storitev vsebuje:

2.   Stroški opravljenih storitev se krijejo po tem, ko poslanec pristojni službi Parlamenta predloži račun ali obračun honorarja z natančnim opisom storitev, ki so bile dejansko opravljene, in kopijo pogodbe, sklenjene s ponudnikom storitev. Poslanec računu ali obračunu honorarja priloži svoje potrdilo, da je bila storitev dejansko opravljena. Na zahtevo pristojne službe Parlamenta predloži tudi glavna dokazila.

Kadar so storitve deloma ali v celoti oproščene DDV, lahko pristojna služba Parlamenta zahteva, da plačilni posrednik potrdi pravno podlago za to oprostitev.

1.   Predsedstvo sprejme pravila glede dostopanja poslancev do notranjih storitev Parlamenta, in uporabe materialnih sredstev, zlasti za:

2.   Predsedstvo lahko tudi sprejme določbe o posebnih ugodnostih za nekdanje predsednike Parlamenta med njihovim poslanskim mandatom in za nekdanje poslance glede njihovega dostopa do infrastrukture Parlamenta.

1.   Poslanci so upravičeni do nadomestila splošnih stroškov za kritje stroškov, nastalih v sklopu poslanskih dejavnosti.

2.   V skladu z uvodno izjavo 17 in členom 20(3) statuta poslancev se nadomestilo splošnih stroškov izplača v obliki pavšalnega zneska.

3.   Poslanci so do nadomestila splošnih stroškov upravičeni z mesecem, ko je prejet njihov zahtevek za izplačilo.

4.   Poslanci se lahko odločijo, ali bodo prejeli celotni ali delni znesek nadomestila splošnih stroškov.

1.   Nadomestilo splošnih stroškov se izplačuje za čas trajanja mandata poslancev.

2.   Mesečni znesek nadomestila splošnih stroškov znaša 4 950 EUR.

3.   Poslanci, ki mandat nastopijo po 15. v mesecu, za tisti mesec prejmejo polovično nadomestilo splošnih stroškov.

4.   Polovično nadomestilo splošnih stroškov se izplačuje še tri mesece po mesecu, ko se je končal poslančev mandat, če je poslanec mandat opravljal najmanj šest mesecev in ni bil ponovno izvoljen.

1.   Vsa izplačila iz naslova nadomestila splošnih stroškov se izplačajo neposredno poslancu.

2.   Če je bil poslanec med parlamentarnim letom (od 1. septembra do 31. avgusta) odsoten najmanj polovico dni, določenih za plenarna zasedanja, mora Parlamentu vrniti 50 % nadomestila splošnih stroškov, ki ga je prejel za to obdobje.

3.   Odsotnost v skladu z odstavkom 2 lahko opraviči predsednik Parlamenta v primeru bolezni poslanca, zaradi resnih družinskih razlogov ali v primeru službenega potovanja, ki ga odobri predsednik, predsedstvo ali konferenca predsednikov. Dokazila morajo biti kvestorjem posredovana najpozneje dva meseca po začetku odsotnosti.

4.   Poslanka, ki pričakuje otroka, je tri mesece pred porodom tega otroka opravičena udeležbe na uradnih sejah Parlamenta. V ta namen predloži zdravniško potrdilo, v katerem je naveden predvideni rok poroda. Po rojstvu otroka je poslanka opravičena udeležbe na uradnih sejah za obdobje šestih mesecev. Poslanka mora predložiti kopijo otrokovega rojstnega lista.

1.   Nadomestilo splošnih stroškov je med drugim namenjeno kritju stroškov delovanja in vzdrževanja pisarne, pisarniških potrebščin in dokumentacije, pisarniške opreme, reprezentančnih dejavnosti ali administrativnih stroškov.

2.   Če so zneski iz drugih nadomestil na podlagi teh izvedbenih ukrepov ali drugih pravil Parlamenta izčrpani, lahko poslanci nadomestilo splošnih stroškov uporabijo tudi za neposredno plačilo dejavnosti, ki se sicer krijejo s temi drugimi nadomestili.

1.   Da bi se za poslance olajšalo upravljanje in spremljanje odhodkov, Parlament nadomestilo splošnih stroškov izplača na namenski račun, na katerega ne nakazuje nobenih drugih sredstev. Za ta račun veljajo običajna jamstva, ki so del mandata.

2.   Za porabo sredstev, izplačanih na podlagi tega poglavja, so odgovorni izključno poslanci.

3.   Poslanci lahko porabo tega zneska sami ali s pomočjo zunanjega revizorja dokumentirajo podrobno ali glede na vrsto stroškov, kot so navedeni v odstavku 4 tega člena, in te informacije v skladu s členom 11 Poslovnika Parlamenta v celoti ali delno objavijo na svoji spletni strani na spletnem mestu Parlamenta.

4.   Vrste stroškov iz odstavka 3 so naslednje:

5.   Predsedstvo sprejme dodatne ukrepe, če meni, da so potrebni, da bi poslancem olajšali izvajanje njihovih odločitev v zvezi z odstavkom 3.

1.   Kadar imajo nekdanji poslanci, ki so upravičeni do začasnega nadomestila, mandat v drugem parlamentu ali če opravljajo javno funkcijo, se plača, do katere so upravičeni, odbije od začasnega nadomestila.

2.   Za začasno nadomestilo se smiselno uporablja člen 2(3).

3.   Za namene tega člena „drugi parlament“ pomeni vsak parlament, ki je ustanovljen v državi članici in ima zakonodajne pristojnosti.

4.   Za namene tega člena „javna funkcija“ pomeni opravljanje katere koli od naslednjih funkcij:

1.   Kadar je nekdanji poslanec sočasno upravičen do nakazila začasnega nadomestila iz člena 13 statuta in do starostne pokojnine v skladu s členom 14 statuta ali invalidske pokojnine v skladu s členom 15 statuta, se zanj uporabi režim, ki ga sam izbere. O odločitvi obvesti generalnega sekretarja najkasneje tri mesece po koncu svojega mandata. Odločitev je nepreklicna.

2.   Če se nekdanji poslanec odloči za začasno nadomestilo, se izplačevanje starostne ali invalidske pokojnine prekine za čas, v katerem je upravičen do začasnega nadomestila.

1.   Da bi bil nekdanji poslanec upravičen do prejemanja začasnega nadomestila, mora v roku treh mesecev po koncu svojega mandata vložiti zahtevek, ki mu priloži pisno izjavo, v kateri navede, ali opravlja katero od funkcij iz člena 49 teh izvedbenih ukrepov. Po tem obdobju se za datum začetka izplačevanja začasnega nadomestila šteje prvi dan meseca, v katerem so zahtevek prejele pristojne službe Parlamenta. Obdobje upravičenosti do začasnega nadomestila se določi v skladu s členom 13(2) statuta.

2.   Pisni izjavi iz odstavka 1 tega člena se po potrebi priloži odločitev poslanca iz člena 50(1).

3.   Vsaka sprememba pogojev, ki upravičujejo prejemanje začasnega nadomestila, zaradi katere bi se pravica nekdanjega poslanca do tega nadomestila lahko spremenila, se takoj sporoči pristojni službi Parlamenta. V primeru dvoma lahko generalni sekretar nekdanjega poslanca, ki ga to zadeva, zaprosi za pojasnilo.

4.   Če generalni sekretar na podlagi preverljivih dejstev iz javno dostopnih virov ugotovi, da nekdanji poslanec opravlja katero od funkcij iz člena 49, prekine izplačevanje začasnega nadomestila in o tem obvesti nekdanjega poslanca, ki ga to zadeva.

5.   Nekdanji poslanec se lahko kadar koli odpove pravici do začasnega nadomestila. Svojo odločitev sporoči generalnemu sekretarju.

1.   Poslanci, ki so svoj mandat opravljali vsaj eno polno leto, so v skladu s členom 14 statuta po koncu mandata upravičeni do doživljenjske starostne pokojnine, ki se začne izplačevati prvi dan meseca, ki sledi mesecu, v katerem so dopolnili 63 let.

Nekdanji poslanci ali njihovi pravni zastopniki vložijo vlogo za izplačevanje starostne pokojnine v šestih mesecih po izpolnitvi pogojev, razen v primerih višje sile. Po tem roku se za datum začetka izplačevanja starostne pokojnine šteje prvi dan meseca, v katerem je bila vloga prejeta.

2.   Izplačevanje starostne pokojnine se prekine, če je prejemnik pokojnine ponovno izvoljen v Parlament. Pravice do starostne pokojnine, ki jih pridobi z novim mandatom, se prištejejo pokojninskim pravicam, pridobljenim pred njegovo ponovno izvolitvijo. Starostna pokojnina se začne ponovno izplačevati takoj, ko se poslancu izteče mandat v Parlamentu.

3.   Kadar je isti poslanec opravljal več mandatov, vendar s prekinitvijo, se obdobje vseh mandatov pri izračunu starostne pokojnine sešteje.

1.   Starostna pokojnina, ki jo nekdanji poslanec prejema iz naslova mandata, ki ga je ob mandatu v Parlamentu opravljal v drugem parlamentu, se odbije od starostne pokojnine na podlagi člena 14 statuta.

2.   Za namene tega člena „drugi parlament“ pomeni parlament, kot je opredeljen v členu 2(2).

3.   Osnova za izračun je znesek vsake posamezne pokojnine pred odbitkom davkov.

4.   Nekdanji poslanci, ki so poleg mandata v Parlamentu opravljali še mandat v drugem parlamentu, prijavijo starostno pokojnino, do katere so upravičeni iz naslova mandata v tem drugem parlamentu.

1.   Poslanec, ki mu je v skladu s postopkom iz člena 59 priznana popolna invalidnost, zaradi katere v preostanku svojega mandata ne more opravljati svojih funkcij in zato odstopi, je brez poseganja v odstavek 3 tega člena upravičen do invalidske pokojnine, ki se izplačuje od dneva, ko njegov odstop začne veljati.

2.   Pravica do invalidske pokojnine preneha, če poslanec svojega odstopa ne sporoči v treh mesecih od dneva, ko mu je bil uradno sporočen sklep o nezmožnosti za delo.

3.   Pravica poslanca do invalidske pokojnine nastane ob koncu parlamentarnega obdobja, med katerim je invalidnost nastala, kadar:

1.   Višina invalidske pokojnine znaša za vsako polno leto izvrševanja mandata 3,5 % plače iz člena 10 statuta, za vsak dodatni polni mesec pa dvanajstino tega zneska, a ne manj kot 35 % te plače in ne več kot skupaj 70 %.

2.   Za izračun invalidske pokojnine se smiselno uporabijo pravila o izračunu starostne pokojnine.

1.   Invalidska pokojnina, ki jo nekdanji poslanec prejema iz naslova mandata, ki ga je ob mandatu v Parlamentu opravljal v drugem parlamentu, se odbije od invalidske pokojnine na podlagi člena 55.

2.   Za namene tega člena „drugi parlament“ pomeni parlament, kot je opredeljen v členu 2(2).

3.   Nekdanji poslanci, ki so poleg mandata v Parlamentu opravljali še mandat v drugem parlamentu, prijavijo invalidsko pokojnino, do katere so upravičeni iz naslova mandata v tem drugem parlamentu.

1.   Poslanec ali njegov pravni zastopnik vloži prošnjo za invalidsko upokojitev, ki jo naslovi na predsednika Parlamenta, prošnji pa priloži zdravniško potrdilo, na katerem je navedeno ime zdravnika, ki ga bo zastopal v invalidski komisiji iz člena 60.

2.   V roku treh mesecev od dne, ko generalni sekretar skliče invalidsko komisijo iz člena 60, ta v okviru mandata, ki ji ga določi Parlament, pripravi zdravniško poročilo z utemeljitvijo in oceno, ali so pogoji za prejemanje invalidske pokojnine, določeni v členu 55(1), izpolnjeni. V izjemnih primerih lahko generalni sekretar ta rok podaljša.

3.   Če je v zdravniškem poročilu ugotovljeno, da je zadevni poslanec upravičen do upokojitve zaradi invalidnosti, predsednik Parlamenta potrdi, da je poslanec upravičen do invalidske pokojnine, mu sporoči sklep ter ga pozove k odstopu. Če je v zdravniškem poročilu ugotovljeno, da zadevni poslanec ni upravičen do upokojitve zaradi invalidnosti, predsednik Parlamenta poslanca obvesti o pravnih sredstvih, ki jih ima na voljo.

1.   Invalidsko komisijo sestavljajo trije zdravniki:

Če v roku dveh mesecev od datuma imenovanja drugega zdravnika ni soglasja o imenovanju tretjega zdravnika, ga na zaprosilo Parlamenta po uradni dolžnosti imenuje predsednik Sodišča Evropske unije.

2.   Stroške dela invalidske komisije, vključno s potnimi stroški, krije Parlament.

3.   Poslanec lahko invalidski komisiji predloži vsa poročila ali potrdila svojega lečečega zdravnika ali zdravnikov, s katerimi se je posvetoval na lastno željo.

4.   Delo invalidske komisije je tajno.

1.   Nekdanji poslanci, ki več ne izpolnjujejo pogojev za prejemanje invalidske pokojnine, določenih v členu 55(1), izgubijo pravico do te pokojnine.

2.   Dokler nekdanji poslanec ne dopolni starosti 63 let, lahko Parlament vsakih pet let naroči, da tega nekdanjega poslanca pregleda imenovani zdravnik, da bi preveril, ali še vedno izpolnjuje pogoje za prejemanje invalidske pokojnine, določene členu 55(1).

3.   Pregled se lahko opravi tudi pred rokom iz odstavka 2, zlasti v primeru, če je Parlament obveščen, da nekdanji poslanec opravlja funkcijo proti plačilu. V tem primeru se položaj oceni na podlagi preverljivih dejstev iz javno dostopnih virov, glede na okoliščine vsakega posameznega primera in po preiskavi, v kateri lahko vsaka stran predstavi svoje stališče in odgovori drugi.

4.   Na predlog zdravnika, ki opravi pregled, lahko invalidska komisija ugotovi, da se je zdravstveno stanje nekdanjega poslanca izboljšalo do mere, da ne izpolnjuje več pogojev za prejemanje invalidske pokojnine, določenih členu 55(1).

5.   Sklep o prenehanju invalidske pokojnine sprejme predsednik Parlamenta na podlagi zaključkov invalidske komisije. Smiselno se uporabljata člena 59 in 60. Če nekdanji poslanec ne določi zdravnika, ki ga bo zastopal v invalidski komisiji, se uporabi člen 60(1), drugi pododstavek.

1.   Ovdoveli zakonec in vzdrževani otroci v trenutku smrti poslanca ali nekdanjega poslanca, ki je ob smrti prejemal starostno ali invalidsko pokojnino oziroma bi postal do starostne ali vdovske pokojnine upravičen v prihodnosti, prejmejo vdovsko oziroma družinsko pokojnino.

2.   Pri uporabi določb tega poglavja se stalni zunajzakonski partnerji obravnavajo kot zakonci, pod pogojem, da par predloži uradni dokument, ki ga je izdal pristojni organ države članice in ki potrjuje njun status zunajzakonskih partnerjev.

3.   Kot vzdrževani otrok se šteje zakonski, nezakonski ali posvojeni otrok poslanca ali nekdanjega poslanca ali otrok zakonskega partnerja poslanca ali nekdanjega poslanca, če ga je poslanec ali nekdanji poslanec dejansko vzdrževal. Kot nepreskrbljeni otrok se prav tako šteje še nerojeni otrok in otrok, za katerega je poslanec ali nekdanji poslanec začel postopek posvojitve in čigar posvojitev se zaključi po poslančevi smrti.

1.   Najvišji znesek vdovske in družinske pokojnine ne more biti višji od zneska starostne pokojnine, do katere bi bil poslanec upravičen ob koncu parlamentarnega obdobja, če se upošteva čas od dneva smrti do dneva zaključka tega parlamentarnega obdobja.

2.   V primeru nekdanjih poslancev najvišji znesek vdovske pokojnine in družinske pokojnine ne more biti višji od starostne pokojnine, ki jo je prejemal poslanec oziroma do katere bi bil ta poslanec upravičen.

3.   Višina vdovske pokojnine za zakonca znaša 60 % zneska v skladu z odstavkoma 1 ali 2 tega člena in najmanj 30 % plače iz člena 10 statuta, tudi če je ta znesek višji od zneskov v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena.

Ponovna poroka ovdovelega zakonca ne vpliva na njegovo pravico do pokojnine. Ovdoveli zakonec ni upravičen do vdovske pokojnine, če okoliščine, ki izhajajo iz posameznega primera, nedvomno nakazujejo na dejstvo, da je bil zakon sklenjen izključno z namenom pridobitve pokojnine. V tem primeru se položaj oceni na podlagi preverljivih dejstev iz javno dostopnih virov, glede na okoliščine vsakega posameznega primera in po preiskavi, v kateri lahko vsaka stran predstavi svoje stališče in odgovori drugi.

4.   Višina družinske pokojnine za nepreskrbljenega otroka znaša 20 % zneska iz odstavka 1 ali 2.

5.   Z odstopanjem od odstavka 4 se v primeru, da je število vzdrževanih otrok višje od dveh, pokojnina za vsakega vzdrževanega otroka določi tako, da se znesek, ki ustreza 40 % najvišjega zneska iz odstavka 1 ali 2, kot je ustrezno, deli s številom vzdrževanih otrok.

6.   Kadar je potrebno, se najvišji znesek izplačljive pokojnine po deležih v skladu z odstavki 3, 4 in 5 porazdeli med zakoncem in nepreskrbljenimi otroki.

7.   Kadar preživelega zakonca ni, z odstopanjem od odstavkov 4 in 5 pokojnina vsakega vzdrževanega otroka znaša 20 % najvišjega zneska iz odstavka 1 ali 2, kot je ustrezno. Kadar pa je vzdrževanih otrok več kot pet, se najvišji znesek iz odstavka 1 ali 2, kot je ustrezno, v enakomernih delih porazdeli med vzdrževane otroke, ki so upravičeni do družinske pokojnine.

1.   Vdovska ali družinska pokojnina se izplačuje od prvega dne koledarskega meseca, ki sledi dnevu smrti poslanca oziroma nekdanjega poslanca.

2.   V primeru smrti upravičenca njegova pravica do vdovske pokojnine preneha z zadnjim dnem meseca, v katerem je upravičenec umrl.

3.   Pravica do družinske pokojnine preneha z zadnjim dnem meseca, v katerem je vzdrževani otrok dopolnil 21 let.

Družinska pokojnina se podaljša za čas šolanja ali poklicnega usposabljanja vzdrževanega otroka, vendar najdlje do zadnjega dne meseca, v katerem je dopolnil 25 let.

Pokojnina se še naprej izplačuje vzdrževanemu otroku, ki se zaradi bolezni ali invalidnosti ni zmožen sam preživljati. Bolezen ali invalidnost mora potrditi zdravnik Parlamenta. Upravičenec lahko odločitvi zdravnika oporeka in zahteva sklic komisije, sestavljene po zgledu invalidske komisije iz Priloge II, oddelek 3, Kadrovskih predpisov.

Pravica preneha, če se je vzdrževani otrok ponovno zmožen sam preživljati. Parlament lahko vsakih pet let naroči, da vzdrževanega otroka pregleda imenovani zdravnik, da bi preveril, ali še vedno izpolnjuje zahtevane pogoje za prejemanje družinske pokojnine.

4.   Preživeli zakonci in vzdrževani otroci, upravičeni do pokojnine, vložijo zahtevek za izplačevanje pokojnine v šestih mesecih od začetka upravičenosti do pokojnine. Po tem obdobju se za datum začetka izplačevanja pokojnine šteje prvi dan meseca, v katerem so zahtevek prejele pristojne službe Parlamenta.

1.   Pri izvajanju teh izvedbenih ukrepov in obravnavi zahtevkov za izplačilo, predloženih v skladu z njimi, se upošteva finančna uredba.

2.   Kadar ti izvedbeni ukrepi predvidevajo sklenitev pogodb med Parlamentom in tretjimi stranmi, je za njihov podpis pooblaščen pristojni odredbodajalec.

1.   Zneski, izplačani na podlagi naslova I, poglavja 4, 5 in 6, so namenjeni izključno financiranju dejavnosti, vezanih na izvrševanje mandata poslancev, in se ne uporabljajo za kritje osebnih stroškov ali kot subvencije oziroma darila v politične namene.

2.   Pri uporabi sredstev, ki so na voljo v skladu s temi izvedbenimi ukrepi, se poslanci vzdržijo vsakršnega dejanja, ki bi lahko privedlo do nasprotja med njihovimi lastnimi interesi in finančnimi interesi Unije.

Nasprotje interesov se pojavi, kadar na dejanja poslanca vplivajo razlogi, povezani z družino, čustvenim življenjem, ekonomskimi interesi ali katerimi koli drugimi neposrednimi ali posrednimi osebnimi interesi.

3.   Poslanci neporabljena sredstva vrnejo Parlamentu, razen kadar so izplačana v obliki pavšalnih plačil.

1.   Izplačila v skladu s temi izvedbenimi ukrepi se izvedejo z bančnim nakazilom v skladu z Direktivo (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta (12). Parlament poravna stroške, ki jih mora plačati plačnik. Vse druge stroške plača prejemnik plačila.

2.   Izplačila se izvedejo v eurih, razen če prejemnik, izvoljen ali s krajem prebivanja v državi članici, katere valuta ni euro, zaprosi za celotno ali delno izplačilo v valuti te države članice.

3.   Pretvorba med eurom in drugo valuto se izračuna po mesečnem menjalnem tečaju za euro, določenem v skladu s členom 19(3) finančne uredbe.

4.   Pri nakazilih stroškov parlamentarne pomoči z odstopanjem od odstavka 3 se pretvorba med eurom in drugo valuto izračuna po mesečnem računovodskem deviznem tečaju za euro za mesec december preteklega leta. Vendar pa tekom parlamentarnega obdobja najvišji mesečni znesek za kritje stroškov, s katerim razpolaga poslanec, izražen v valuti, ki ni euro, po upoštevanju letne indeksacije in morebitnih povišanj, o katerih odloči predsedstvo Parlamenta, ne more biti nižji od najvišjega mesečnega zneska, določenega za predhodno leto.

1.   Ob nastopu funkcije poslanec pristojni službi Parlamenta takoj sporoči podatke o enem ali več bančnih računih (npr. številko IBAN in kodo BIC (SWIFT) ter naslov zadevne banke), vodenih na njegovo ime v državi članici Unije, na katere bodo prihajala nakazila plač iz člena 10 statuta, drugih nadomestil in povračil drugih stroškov.

Če poslanec, nekdanji poslanec ali njegovi pravni nasledniki ne dajo drugačnih navodil, se račun, ki je bil odprt za nakazila plač iz člena 10 statuta, uporablja tudi za izplačila začasnega nadomestila in pokojnin.

2.   Za izplačilo drugi osebi kot poslancu je potreben predhoden dokument, ki ga izda banka upravičenca, v katerem banka potrdi, da je upravičenec imetnik računa, na katerega naj se opravi nakazilo, in navede številko IBAN računa ter kodo BIC (SWIFT) in naslov banke.

3.   Za nakazila zneskov za parlamentarno pomoč poslanec sporoči podatke o bančnem računu svojega osebnega sodelavca plačilnemu posredniku oziroma po potrebi pristojni službi Parlamenta. Bančni račun osebnega sodelavca mora biti odprt v državi članici Unije. Nakazila se opravijo v valuti, v kateri je določena plača ali honorar osebnega sodelavca.

Plačilni posrednik sporoči svoje bančne podatke pristojni službi Parlamenta.

1.   Plača iz člena 10 statuta, začasno nadomestilo in pokojnine se nakažejo 15. dne v mesecu za tekoči mesec. Nadomestilo splošnih stroškov se nakaže 1. dne v mesecu za tekoči mesec.

2.   Zneski za parlamentarno pomoč se plačilnemu posredniku za tekoči mesec nakažejo 15. dne v mesecu.

Pri nakazilih se upoštevajo navodila, ki jih je poslanec sporočil do 25. dne prejšnjega meseca.

3.   Druga povračila stroškov se opravijo po predložitvi dokazil, ki so zahtevana s temi izvedbenimi ukrepi.

Na zahtevo pristojne službe Parlamenta upravičenci do pokojnine predložijo dokazilo, da so živi, in sicer v obliki potrdila, ki ga izda zdravnik ali pristojni javni organ.

4.   Roki za predložitev dokazil, ki se zahtevajo s temi izvedbenimi ukrepi, so naslednji:

5.   Generalni sekretar lahko sprejme posebne določbe za vnaprejšnje plačilo običajnih potnih stroškov in stroškov bivanja.

1.   Če poslanec, nekdanji poslanec, eden od njihovih pravnih naslednikov ali plačilnih posrednikov ne spoštuje teh izvedbenih ukrepov ali pravilnika PEAM, lahko pristojni odredbodajalec v celoti ali delno prekine zadevna izplačila.

2.   Pristojni odredbodajalec zadevno osebo najprej pisno obvesti o nameri, da bo zadevna izplačila prekinil, ter ji da možnost, da predloži pisne pripombe in morebitna dokazila. Kopija tega pisnega obvestila se po potrebi naslovi na morebitne tretje strani, ki jih to zadeva.

3.   Če zadevna oseba ne predloži zadostnih dokazov, da spoštuje te izvedbene ukrepe oz. pravilnik PEAM, pristojni odredbodajalec sprejme odločitev o prekinitvi zadevnih izplačil. Vsaka taka odločitev ne posega v člen 72 teh izvedbenih ukrepov.

1.   Vsi zneski, ki so bili na podlagi teh izvedbenih ukrepov ali pravilnika PEAM izplačani neupravičeno, se izterjajo od zadevnega poslanca ali nekdanjega poslanca ali njunih pravnih naslednikov. Odločitev o izterjavi sprejme generalni sekretar.

2.   Generalni sekretar pred sprejetjem odločitve o izterjavi zadevno osebo najprej pisno obvesti o začetku postopka izterjave ter ji da možnost, da predloži pisne pripombe in morebitna dokazila.

3.   Po sprejetju odločitve o izterjavi generalni sekretar začne izterjavo v skladu s finančno uredbo. Način izterjave poslancu ne sme onemogočati učinkovitega izvrševanja mandata.

4.   Generalni sekretar lahko pristojnosti, ki so mu dodeljene z odstavki 1, 2 in 3 prenese na pristojnega generalnega direktorja.

5.   Ta člen se prav tako uporablja za tretje strani.

1.   Zneske iz člena 3(5), člena15(2), točka (d), člena 20, člena 22(1) in (3) ter člena 24(2) in člena 44(2) lahko predsedstvo Parlamenta letno indeksira največ do stopnje, ki je enaka stopnji letne inflacije v Uniji za mesec oktober prejšnjega leta, kot jo je objavil Eurostat.

2.   Kadar je potrebno, znesek iz člena 29(4) teh izvedbenih ukrepov letno indeksira predsedstvo Parlamenta na podlagi skupnega indeksa, ki ga določi Eurostat v soglasju z nacionalnimi statističnimi uradi držav članic in na podlagi člena 65 Kadrovskih predpisov. Indeksacija ima retroaktivno veljavo od meseca julija leta, na katerega se nanaša indeks.

1.   Plača iz člena 10 statuta, začasno nadomestilo, starostna pokojnina v skladu s temi izvedbenimi ukrepi ali starostna pokojnina na podlagi Priloge III k pravilniku PEAM se do največ ene tretjine lahko zarubi na podlagi sodne odločitve ali odločitve pristojnega upravnega organa.

2.   Navodila za izvedbo takega ukrepa izda generalni sekretar. Pri teh navodilih upošteva nazadnje objavljeni prag tveganja revščine, ki ga Eurostat določi za državo stalnega prebivališča zadevnega poslanca ali nekdanjega poslanca, kadar je ustrezno, poleg tega morajo biti navodila po potrebi skladna z zahtevo, da ima poslanec možnost učinkovito izvrševati svoj mandat. Pred izdajo tovrstnih navodil se poslanec predhodno zasliši.

1.   Če poslanec ali nekdanji poslanec meni, da je pristojna služba nepravilno uporabila te izvedbene ukrepe, se lahko pisno obrne na generalnega sekretarja.

2.   Poslanec oz. nekdanji poslanec, ki se ne strinja z odločitvijo generalnega sekretarja, lahko vloži pritožbo pri kvestorjih, ki se pred odločitvijo posvetujejo z generalnim sekretarjem. Pritožbo naslovi na predsedujočega kvestorja.

3.   Če se katera od strank v pritožbenem postopku ne strinja z odločitvijo kvestorjev, lahko vloži pritožbo pri predsedstvu, ki sprejme končno odločitev. Taka pritožba temelji na dokazilih, ki jih je skupaj z originalno pritožbo predložila na podlagi odstavkov 1 in 2, ter jo naslovi na predsednika.

4.   Vsaka pritožba, vložena na podlagi odstavkov 1, 2 ali 3, mora biti obrazložena ter se v pisni obliki in skupaj z vsemi dokazili predloži v dveh mesecih po obvestilu o izpodbijani odločitvi.

5.   Parlament poskrbi, da pritožniki prejmejo potrdilo o prejemu za vse pritožbe, ki jih vložijo.

6.   Če poslanec po vložitvi pritožbe v skladu z odstavki 1, 2 ali 3 tega člena in preden pristojni pritožbeni organ sprejme odločitev, izpodbija odločitev, ki je predmet pritožbe, z ničnostno tožbo na podlagi člena 263 PDEU, se pritožba razglasi za brezpredmetno in se postopek zaključi.

Če poslanec pritožbo na podlagi odstavkov 1, 2 ali 3 tega člena vloži po vložitvi ničnostne tožbe na podlagi člena 263 PDEU, se pritožba razglasi za nedopustno.

7.   Ta člen velja tudi za pravne naslednike poslancev in nekdanjih poslancev.

1.   Kadar ti izvedbeni predpisi napotujejo na predložitev vlog za povračilo ali kritje stroškov, se takšne vloge predložijo v elektronski obliki z digitalnim podpisom.

2.   Kadar ti izvedbeni predpisi zahtevajo predložitev dokazil, se taki dokumenti lahko predložijo v obliki skeniranih različic, če poslanec častno izjavi, da skenirane različice predloženih dokazil ustrezajo originalom.

3.   Da bi se lahko preverilo, ali skenirane različice dokazil ustrezajo originalnim dokazilom, poslanci hranijo originale do 31. decembra v koledarskem letu, ki sledi letu, v katerem je bila podana vloga za povračilo ali kritje.

Pristojna služba Parlamenta uvede sistem naključnih pregledov, da bi zagotovila, da skenirane različice dokazil ustrezajo originalom.

1.   Službe Parlamenta lahko obvestila na podlagi teh izvedbenih ukrepov in pravilnika PEAM pošiljajo z vsemi razpoložljivimi sredstvi, ki zagotavljajo učinkovit prenos, vključno z elektronsko pošto ali drugimi elektronskimi sredstvi. V primeru poslancev se šteje, da so bila obvestila po elektronski pošti veljavno prejeta po prejemu sporočila o prebrani pošti ali najpozneje v petih delovnih dneh po prejemu sporočila, da je bilo elektronsko sporočilo prejeto na uradnem parlamentarnem elektronskem naslovu poslanca.

2.   Za namene obveščanja poslanci ob koncu mandata Parlamentu sporočijo svoj elektronski naslov in naslov stalnega prebivališča, nato pa v enem mesecu vsakič, ko se naslova spremenita. Enako tudi pravni nasledniki poslancev in nekdanjih poslancev ob dedovanju Parlamentu sporočijo svoje elektronske naslove in naslove stalnega prebivališča, nato pa v enem mesecu vsakič, ko se naslova spremenita.

3.   Za namene člena 98(2), drugi pododstavek, finančne uredbe se vsaka zamuda Parlamenta pri pošiljanju zaznamka o nastanku terjatve dolžniku šteje kot posledica ravnanja dolžnika, če je za tega dolžnika veljal odstavek 2 tega člena in ni ravnal v skladu z njim.