Back to EUR-Lex homepage

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search
You are here

Document 32023R1668

Delegirana uredba Komisije (EU) 2023/1668 z dne 25. maja 2023 o dopolnitvi Direktive (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev merjenja tveganj ali elementov tveganj, ki niso pokriti ali zadostno pokriti s kapitalskimi zahtevami iz delov 3 in 4 Uredbe (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta, ter okvirnih kvalitativnih metrik za zneske dodatnega kapitala (Besedilo velja za EGP)

C/2023/3282

UL L 214, 31.8.2023, p. 1–8 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2023/1668/oj

31.8.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

L 214/1

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/1668

z dne 25. maja 2023

o dopolnitvi Direktive (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev merjenja tveganj ali elementov tveganj, ki niso pokriti ali zadostno pokriti s kapitalskimi zahtevami iz delov 3 in 4 Uredbe (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta, ter okvirnih kvalitativnih metrik za zneske dodatnega kapitala

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv 2002/87/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU in 2014/65/EU (1) ter zlasti člena 40(6), četrti pododstavek, Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Za zagotovitev usklajene uporabe dodatne kapitalske zahteve po vsej Uniji je treba določiti enoten pristop k merjenju tveganj in elementov tveganj, ki bi bil v pomoč pri določitvi ravni kapitala, ki je ustrezna za obravnavanje vseh pomembnih tveganj, ki bi jim lahko bila izpostavljena investicijska podjetja. Pristojni organi bi zato morali zagotoviti, da imajo investicijska podjetja zadosten dodatni kapital za kritje vsake kategorije tveganja (tveganje za stranko, tveganje za podjetje in tveganje za trg) ter vseh drugih pomembnih tveganj.

(2)

Da bi lahko pristojni organi ustrezno spremljali profil tveganosti investicijskih podjetij ter identificirali, ocenili in količinsko opredelili pomembna tveganja, je treba na podlagi vseh razpoložljivih virov informacij, vključno z informacijami, zbranimi za namene člena 36 Direktive (EU) 2019/2034, določiti podrobno in celovito metodologijo, sorazmerno z naravo, obsegom in zapletenostjo dejavnosti investicijskega podjetja.

(3)

Raven dodatne kapitalske zahteve se šteje za ustrezno, če zmanjša verjetnost propada investicijskega podjetja in omeji tveganje, da pride do prenehanja, ki ne bi potekalo v skladu s predpisi in bi ogrozilo stranke investicijskega podjetja in širši trg, vključno z drugimi finančnimi institucijami, tržnimi infrastrukturami ali trgom kot celoto. Zaradi tega dvojnega cilja dodatne kapitalske zahteve in v skladu s strukturo kapitalskih zahtev iz delov 3 in 4 Uredbe (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta (2) bi morali pristojni organi ločeno obravnavati tveganja, povezana s tekočimi dejavnostmi investicijskega podjetja, in tveganje prenehanja investicijskega podjetja, ki ne bi potekalo v skladu s predpisi.

(4)

Za zagotovitev, da so vsa tveganja ali elementi tveganj, ki jim je investicijsko podjetje izpostavljeno ali jih predstavlja za druge, ustrezno kriti, bi moralo imeti investicijsko podjetje dovolj kapitala, ob upoštevanju poslovnega modela, obsega in zapletenosti dejavnosti, ki jih opravlja investicijsko podjetje, da lahko pokrije dodatne operativne stroške, povezane s postopkom urejenega prenehanja. Za zagotovitev, da bi bil tak kapital ustrezen glede na posebne gospodarske okoliščine, bi morali pristojni organi med procesom nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja, ki se izvaja v skladu s členom 36 Direktive (EU) 2019/2034, upoštevati različne verjetne gospodarske scenarije. Med postopkom prenehanja ne smejo biti tako predvsem ogroženi neprekinjenost poslovanja, zaščita vlagateljev in celovitost trga. V ta namen bi moralo biti investicijsko podjetje tudi med tem postopkom sposobno pokriti stroške in izgube, ki niso kriti z zadostnim dobičkom. Glede na to, da se lahko trajanje postopka prenehanja znatno razlikuje glede na posebne okoliščine, bi morali pristojni organi to upoštevati pri določanju dodatne kapitalske zahteve. Poleg tega bi morali pristojni organi glede na potencialno različne pravne oblike, ki jih lahko imajo investicijska podjetja, upoštevati veljavno nacionalno zakonodajo o insolventnosti, gospodarskih družbah in trgovini, ki bi lahko vplivala na trajanje postopkov prenehanja ter s tem povezane stroške in tveganja.

(5)

Za zagotovitev sorazmernosti pri določanju dodatne kapitalske zahteve bi bilo treba tveganja in elemente tveganj, ki niso pokriti ali zadostno pokriti z zahtevo za faktor K iz člena 15 Uredbe (EU) 2019/2033, izmeriti samo za tista investicijska podjetja, za katera velja zahteva za faktor K iz navedenega člena, in ne za mala ter nepovezana podjetja, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 12(1) navedene uredbe. Investicijska podjetja so izpostavljena tudi drugim tveganjem, ki jih kapitalske zahteve iz delov 3 in 4 Uredbe (EU) 2019/2033 sploh ne krijejo, vključno s tveganji, ki so izrecno izključena iz teh kapitalskih zahtev. Zato je treba določiti, da pristojni organi ocenjujejo in merijo navedena tveganja na podlagi velikosti in poslovnega modela investicijskega podjetja ter na podlagi obsega, narave in zapletenosti njegovih dejavnosti.

(6)

Za zagotovitev pravilnega merjenja in kritja vseh tveganj, ki so navedena v delih 3 in 4 Uredbe (EU) 2019/2033, vendar niso v celoti ali ustrezno pokrita z navedenimi zahtevami, bi bilo treba taka tveganja meriti ločeno za vsako kategorijo tveganja (tveganje za stranko, tveganje za podjetje in tveganje za trg). Iz istega razloga bi bilo treba tveganja, ki niso pokrita z deloma 3 in 4 navedene uredbe, vključno s tistimi, ki so izrecno izključena iz navedenih zahtev, meriti na podlagi posameznega tveganja. Če pa je merjenje po kategorijah tveganja ali na podlagi posameznega tveganja preveč obremenjujoče ali ni izvedljivo v primeru investicijskih podjetij, za katera velja zahteva glede ustanovnega kapitala, nižja od zahteve iz člena 9(1) Direktive (EU) 2019/2034, bi bilo treba v teh primerih tveganja izmeriti na skupni ravni ob upoštevanju načela sorazmernosti.

(7)

Da bi dosegli pravo ravnovesje med bonitetnimi vidiki in sorazmerno uporabo, se merjenje tveganj na skupni ravni ne bi smelo uporabljati za investicijska podjetja, za katera velja zahteva glede ustanovnega kapitala iz člena 9(1) Direktive (EU) 2019/2034. Za investicijska podjetja, za katera veljajo višje zahteve glede ustanovnega kapitala, bi bilo treba tveganja oceniti z merjenjem po kategorijah tveganja in na podlagi posameznega tveganja.

(8)

Pristojni organi bi se morali za zagotovitev doslednosti pri merjenju pomembnih tveganj, ki bi jih investicijska podjetja lahko predstavljala za druga podjetja ali s katerimi se sama soočajo, zanašati na usklajen sklop minimalnih okvirnih kvalitativnih metrik. Glede na to, da se tveganja spreminjajo v celotnem poslovnem ciklu podjetja, bi morali pristojni organi izvajati ne le statično oceno, ampak tudi analize preteklih trendov takih metrik. Za ustrezno kritje vseh relevantnih tveganj bi bilo treba za investicijska podjetja z različnimi poslovnimi modeli in dejavnostmi uporabljati različne metrike. Pristojni organi bi morali za ustrezno kritje vseh relevantnih tveganj investicijskega podjetja, ob upoštevanju specifičnega poslovnega modela ali dejavnosti, pravne oblike in razpoložljivosti zanesljivih podatkov, pod določenimi pogoji, zlasti v zvezi s posebnostmi poslovnega modela podjetja ali kakovostjo podatkov, prilagoditi metrike in uporabljati te prilagojene metrike ali, če to ni mogoče, uporabljati alternativne metrike, ki so sorazmerne z velikostjo, zapletenostjo, poslovnim modelom in operativnim modelom investicijskega podjetja ter bi zagotovile ustrezno oceno tveganj.

(9)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski bančni organ.

(10)

Evropski bančni organ je opravil odprta javna posvetovanja o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, analiziral morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosil za nasvet interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Tveganje prenehanja, ki ne poteka v skladu s predpisi

1.   Pristojni organi ob upoštevanju pravne oblike, poslovnega modela, poslovne strategije in strategije upravljanja tveganj ter obsega in zapletenosti dejavnosti investicijskega podjetja med procesom nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja, ki se izvaja v skladu s členom 36 Direktive (EU) 2019/2034, izmerijo tveganje, da pride do prenehanja investicijskega podjetja, ki ne poteka v skladu s predpisi, tako da določijo znesek kapitala, ki bi se glede na verjetne scenarije štel za zadostnega za prenehanje tega podjetja skladu s predpisi.

2.   Merjenje iz odstavka 1 je sorazmerno z zapletenostjo, profilom tveganosti in obsegom poslovanja investicijskega podjetja ter z morebitnim učinkom njegovega prenehanja na stranke in trge ter vključuje naslednje:

(a)

oceno realističnega časovnega okvira za prenehanje investicijskega podjetja;

(b)

oceno operativnih in pravnih nalog investicijskega podjetja med postopkom prenehanja v realističnem časovnem okviru;

(c)

opredelitev in oceno pomembnih fiksnih in variabilnih stroškov;

(d)

opredelitev in oceno pomembnih tveganj ali elementov tveganj, ki bi se lahko uresničili med postopkom prenehanja;

(e)

vse druge vidike, pomembne za postopek prenehanja.

3.   Kadar se uporablja Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4), pristojni organi za namene odstavka 2, točki (b) in (c), upoštevajo razpoložljive informacije o sanacijskih ukrepih in ureditvah upravljanja iz načrta sanacije investicijskega podjetja ali načrta sanacije skupine, če menijo, da so te informacije dovolj verodostojne in zanesljive.

4.   Za investicijska podjetja, za katera velja zahteva glede ustanovnega kapitala iz člena 9(1) Direktive (EU) 2019/2034, pristojni organi v svoje merjenje vključijo naslednje:

(a)

za namene odstavka 2, točka (c), tega člena stroške zaprtja, vključno s stroški pravdnih postopkov;

(b)

za namene odstavka 2, točka (d), tega člena izgubo prihodkov in izgubo čiste iztržljive vrednosti sredstev, do katerih naj bi po pričakovanjih prišlo zaradi postopka prenehanja.

5.   Pristojni organi identificirajo in količinsko opredelijo pomembne stroške, tveganja ali elemente tveganj ter v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena določijo kapital, ki velja za zadostnega za njihovo kritje.

Pristojni organi uporabijo ustrezne okvirne kvalitativne metrike iz člena 6(1) in jih združijo s statično analizo in analizo preteklih trendov, pri čemer po potrebi predložijo strokovno presojo.

6.   Kapital, ki velja za zadostnega za kritje tveganja, da pride do prenehanja poslovanja investicijskega podjetja, ki ni v skladu s predpisi, izmerjenega v skladu s tem členom, je vsaj enak zahtevi na podlagi fiksnih splošnih stroškov tega investicijskega podjetja, izračunani v skladu s členom 13 Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 2

Pomembna tveganja ali elementi tveganj, ki niso pokriti ali v celoti pokriti z zahtevo za faktor K iz naslova II dela 3 Uredbe (EU) 2019/2033

1.   Kadar investicijsko podjetje ne izpolnjuje pogojev za uvrstitev med mala in nepovezana investicijska podjetja iz člena 12(1) Uredbe (EU) 2019/2033, pristojni organi ob upoštevanju poslovnega modela, pravne oblike, poslovne strategije in strategije upravljanja tveganj ter obsega in zapletenosti dejavnosti investicijskega podjetja pri pregledih, ki jih izvajajo v skladu s členoma 36 in 37 Direktive (EU) 2019/2034, izmerijo vsako pomembno tveganje ali pomemben element tveganja, ki izhaja iz tekočih dejavnosti investicijskega podjetja in ki ga to podjetje predstavlja sebi, svojim strankam in trgu ter ki ni pokrit ali v celoti pokrit z zahtevo za faktor K iz dela 3, naslov II, Uredbe (EU) 2019/2033.

Pristojni organi določijo kapital, ki bi se štel za zadostnega za kritje ustreznih tveganj, povezanih z zahtevo za faktor K.

2.   Merjenje iz odstavka 1 se izvede ločeno za vsako kategorijo tveganja iz člena 15 Uredbe (EU) 2019/2033, tj. „tveganje za stranko“ (RtC), „tveganje za trg“ (RtM) in „tveganje za podjetje“ (RtF).

Z odstopanjem od prvega pododstavka se za investicijska podjetja, za katera velja zahteva glede ustanovnega kapitala, nižja od zahteve iz člena 9(1) Direktive (EU) 2019/2034, kadar pristojni organi menijo, da podrobnejša količinska opredelitev ni izvedljiva ali je preveč obremenjujoča, merjenje izvede na skupni ravni.

3.   Z merjenjem iz odstavka 2 se identificirajo in količinsko opredelijo pomembna tveganja ali elementi tveganj za vsako kategorijo tveganja, vključno s tveganji zaradi uporabe alternativnega pristopa notranjih modelov iz člena 22, točka (c), Uredbe (EU) 2019/2033, in sicer na podlagi okvirnih kvalitativnih metrik iz člena 6(2), (3) in (4) te uredbe ter strokovne presoje, ki jo predložijo pristojni organi.

4.   Pristojni organi zagotovijo, da kapital, ki se šteje za zadostnega za kritje pomembnih tveganj, povezanih z zahtevo za faktor K, ni nižji od skupne zahteve za faktor K.

Člen 3

Pomembna tveganja ali elementi tveganj, ki niso pokriti s kapitalskimi zahtevami iz delov 3 in 4 Uredbe (EU) 2019/2033

1.   Kadar investicijsko podjetje ne izpolnjuje pogojev za uvrstitev med mala in nepovezana investicijska podjetja iz člena 12(1) Uredbe (EU) 2019/2033, pristojni organi ob upoštevanju poslovnega modela, pravne oblike, poslovne strategije in strategije upravljanja tveganj ter obsega in zapletenosti dejavnosti investicijskega podjetja pri procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja iz člena 36 Direktive (EU) 2019/2034 izmerijo vsako pomembno tveganje ali pomemben element tveganja, ki izhaja iz katerih koli tekočih dejavnosti investicijskega podjetja, razen tistih pomembnih tveganj ali elementov tveganj, ki so navedeni v členu 2 te uredbe in niso že pokriti s kapitalsko zahtevo za to podjetje iz delov 3 in 4 Uredbe (EU) 2019/2033, tako, da za vsako posamezno tveganje določijo dodatni kapital, ki se šteje za zadostnega za kritje pomembnih tveganj ali elementov tveganj.

2.   Merjenje iz odstavka 1 zajema identifikacijo, oceno in po potrebi količinsko opredelitev naslednjih področij tveganja:

(a)

tveganja za varnost omrežij in informacijskih sistemov investicijskih podjetij, da se zagotovijo zaupnost, celovitost in dostopnost njihovih postopkov, podatkov in sredstev;

(b)

tveganje spremembe obrestne mere in kreditno tveganje, ki izhajata iz dejavnosti iz netrgovalne knjige.

Za investicijska podjetja, za katera velja zahteva glede ustanovnega kapitala, nižja od zahteve iz člena 9(1) Direktive (EU) 2019/2034, se merjenje izvede na skupni ravni, kadar pristojni organi menijo, da podrobnejša količinska opredelitev ni izvedljiva ali je preveč obremenjujoča.

3.   Pristojni organi pri merjenju iz odstavkov 1 in 2 uporabijo ustrezne okvirne kvalitativne metrike iz člena 6(5) in jih združijo s statično analizo in analizo preteklih trendov, pri čemer po potrebi predložijo strokovno presojo.

Člen 4

Skupno pomembno tveganje, ki ni pokrito ali v celoti pokrito s kapitalskimi zahtevami iz delov 3 in 4 Uredbe (EU) 2019/2033

1.   Pristojni organi izračunajo skupni znesek dodatnega kapitala, ki se šteje za zadostnega za kritje pomembnih tveganj ali pomembnih elementov tveganja, ki ga predstavljajo tekoče dejavnosti investicijskega podjetja, kot vsoto kapitala, ki se šteje za zadostnega, izračunanega v skladu s členoma 2 in 3.

2.   Pristojni organi izmerijo skupno pomembno tveganje, ki ni pokrito ali v celoti pokrito s kapitalskimi zahtevami iz delov 3 in 4 Uredbe (EU) 2019/2033, tako, da določijo raven zahtevanega dodatnega kapitala kot absolutni znesek razlike med zneski, izračunanimi v skladu s členom 1 ali odstavkom 1 tega člena, in kapitalskimi zahtevami iz dela 3 ali dela 4 Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 5

Splošne kvalitativne metrike za določitev dodatne kapitalske zahteve

1.   Pri določanju zneska dodatnih kapitalskih zahtev za namene členov 1, 2 in 3 pristojni organi upoštevajo naslednje:

(a)

rezultate procesa ocenjevanja ustreznosti notranjega kapitala in procesa ocenjevanja notranjega tveganja investicijskega podjetja iz člena 24 Direktive (EU) 2019/2034;

(b)

podatke, poročane v skladu s členoma 54 in 55 Uredbe (EU) 2019/2033:

(c)

rezultate pregledov, izvedenih v skladu s členoma 36 in 37 Direktive (EU) 2019/2034;

(d)

rezultate vseh drugih nadzornih dejavnosti;

(e)

druge pomembne vhodne podatke, vključno z nadzorniško presojo.

2.   Pristojni organi zagotovijo primerljivost pri količinski opredelitvi dodatne kapitalske zahteve, naložene vsem investicijskim podjetjem v njihovi nadzorni pristojnosti.

Člen 6

Okvirne kvalitativne metrike

1.   Za namene člena 1(5), drugi pododstavek, so okvirne kvalitativne metrike naslednje:

(a)

število vezanih zastopnikov v primerjavi s skupnim številom zaposlenih;

(b)

povprečno trajanje prenehanja v jurisdikciji, pri čemer se upošteva zapletenost poslovanja investicijskega podjetja;

(c)

delež pogodb, ki jih ni mogoče prekiniti, in njihovo preostalo trajanje;

(d)

opredelitev trgov, na katerih je investicijsko podjetje glavni ponudnik storitev;

(e)

vrednost in likvidnost osnovnih sredstev, ki bi jih investicijsko podjetje moralo odtujiti med prenehanjem;

(f)

povprečne odpravnine, ki bi se plačale v primeru prenehanja, ob upoštevanju delovnopravne zakonodaje in pogodb z zaposlenimi.

2.   Za namene člena 2 so v zvezi z merjenjem RtC okvirne kvalitativne metrike naslednje:

(a)

znesek denarja strank, ki se je hranil v predhodnih petih letih;

(b)

znesek upravljanih sredstev v predhodnih petih letih;

(c)

znesek zaščitenih in upravljanih sredstev za stranke v predhodnih petih letih;

(d)

znesek izgub ali škode, ki jih je investicijsko podjetje utrpelo zaradi kršitev svojih pravnih ali pogodbenih obveznosti v predhodnih vsaj petih letih, vključno z izgubami, ki izhajajo iz naslednjega:

(i)

neprimernega svetovanja vlagateljem in s tem povezanih odškodnin vlagateljem;

(ii)

neizpolnjevanja obveznosti, da je treba vzpostaviti, izvajati in posodabljati ustrezne postopke za preprečevanje kršitev;

(iii)

napak pri trgovanju ali vrednotenju;

(iv)

prekinitev poslovanja, sistemskih okvar, neuspešnega obdelovanja transakcij ali upravljanja postopkov;

(v)

dejanj vezanih zastopnikov ali imenovanih predstavnikov investicijskega podjetja, za katera je investicijsko podjetje odgovorno;

(e)

zlasti za investicijska podjetja, ki upravljajo denar strank, vsaka nezmožnost investicijskega podjetja, da pravočasno vrne denar strankam, kadar to zahtevajo, in s tem povezane finančne posledice v zadnjih petih letih.

3.   Za namene člena 2 so v zvezi z merjenjem RtM okvirne kvalitativne metrike naslednje:

(a)

spremenljivost vrednosti pozicij, tudi zaradi spreminjajočih se tržnih razmer;

(b)

delež zapletenih in nelikvidnih produktov v trgovalni knjigi investicijskega podjetja v smislu obsega in neto dohodka;

(c)

zlasti za investicijska podjetja, ki uporabljajo notranje modele, razpoložljivost rednega testiranja za nazaj za modele, ki se uporabljajo za regulativne namene.

4.   Za namene člena 2 so v zvezi z merjenjem RtF okvirne kvalitativne metrike naslednje:

(a)

dnevni tok trgovanja in povprečni dnevni tok trgovanja v predhodnih petih letih;

(b)

vsi pomembni operativni dogodki, povezani z dnevnim tokom trgovanja, in s tem povezane finančne izgube v predhodnih petih letih, vključno z napakami pri obdelavi;

(c)

spremenljivost dohodkov in prihodkov investicijskega podjetja v predhodnih petih letih;

(d)

vse izgube, nastale zaradi sprememb pozicij v finančnih instrumentih, tujih valutah in blagu, v predhodnih petih letih;

(e)

stopnja neplačil strank ali nasprotnih strank in s tem povezane izgube v predhodnih petih letih;

(f)

vse izgube zaradi pomembnih sprememb knjigovodske vrednosti sredstev, tudi zaradi sprememb tržnih pogojev in kreditne sposobnosti nasprotnih strank;

(g)

zneski in spremenljivost plačil ali prispevkov v okviru pokojninske sheme z določenimi pravicami v predhodnih petih letih;

(h)

kakršna koli koncentracija sredstev investicijskega podjetja, vključno s koncentracijo strank in nasprotnih strank ter sektorsko in geografsko koncentracijo;

(i)

delež zunajbilančne izpostavljenosti glede na skupna naložbena sredstva in povezano kreditno tveganje.

5.   Za namene člena 3 so okvirne kvalitativne metrike naslednje:

(a)

kakršni koli znaki znatnih finančnih tveganj, ki jih kapitalske zahteve iz člena 11 Uredbe (EU) 2019/2033 ne pokrivajo, zlasti:

(i)

povprečje skupnih izgub iz naslova operativnega tveganja glede na bruto dohodek v predhodnih petih letih;

(ii)

vsi pomembni operativni dogodki in z njimi povezane finančne izgube v predhodnih petih letih;

(iii)

delež neto dohodka investicijskega podjetja iz storitev ali dejavnosti, ki niso navedene v oddelku A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5);

(b)

kakršni koli znaki znatnih tveganj na področju informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), zlasti:

(i)

splošna zapletenost arhitekture IKT, vključno z deležem storitev IKT, oddanih v zunanje izvajanje;

(ii)

število pomembnih sprememb v okolju IKT v predhodnih petih letih;

(iii)

vse izgube zaradi motenj, ki so jih povzročili incidenti, ki so vplivali na kritične storitve IKT, v predhodnih petih letih;

(iv)

število kibernetskih napadov in z njimi povezanih izgub v preteklih petih letih;

(c)

kakršni koli znaki znatnega tveganja spremembe obrestne mere, ki izhaja iz dejavnosti iz netrgovalne knjige, zlasti:

(i)

obseg poslov, temelječih na obrestnih merah ali kako drugače odvisnih od obrestnih mer, zunaj trgovalne knjige investicijskega podjetja;

(ii)

politika investicijskega podjetja glede varovanja pred tveganjem in morebitne neusklajenosti med pozicijami in varovanjem pred tveganjem zunaj trgovalne knjige investicijskega podjetja.

6.   Pristojni organi lahko razširijo seznam okvirnih kvalitativnih metrik iz odstavkov 1 do 5, pri čemer zagotovijo, da so take dodatne metrike sorazmerne z velikostjo, zapletenostjo, poslovnim modelom in operativnim modelom investicijskega podjetja.

7.   Pristojni organi prilagodijo metrike iz odstavkov 1 do 5 in uporabijo prilagojene metrike, kadar je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

(a)

metrika ni ustrezna glede na specifično pravno obliko, strukturne spremembe, poslovni model in operativni model investicijskega podjetja;

(b)

ocena metrike je preveč obremenjujoča glede na obseg in zapletenost dejavnosti investicijskega podjetja;

(c)

ocena metrike ni izvedljiva zaradi pomanjkanja zanesljivih podatkov, kadar taki podatki ne spadajo v področje uporabe členov 54 in 55 Uredbe (EU) 2019/2033 ali člena 39(2), točka (j), Direktive (EU) 2019/2034;

(d)

ocena metrike ni izvedljiva zaradi pomanjkanja zanesljivih preteklih podatkov, zaradi česar je obdobje analize preteklih podatkov nerelevantno. V takih primerih pristojni organi omejijo obdobje analize preteklih podatkov na čas, ki je pretekel od zadnjega procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja iz člena 36 Direktive (EU) 2019/2034.

Kadar pristojni organi ne morejo prilagoditi metrik iz prvega pododstavka, po potrebi uporabijo alternativne metrike, pri čemer zagotovijo, da so take alternativne metrike sorazmerne z velikostjo, zapletenostjo, poslovnim modelom in operativnim modelom investicijskega podjetja.

Člen 7

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. maja 2023

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1)  UL L 314, 5.12.2019, str. 64.

(2)  Uredba (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L 314, 5.12.2019, str. 1).

(3)  Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(4)  Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).

(5)  Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

Top