EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32023D1599

Sklep Sveta (SZVP) 2023/1599 z dne 3. avgusta 2023 o pobudi Evropske unije na področju varnosti in obrambe v podporo zahodnoafriškim državam Gvinejskega zaliva

ST/11744/2023/INIT

UL L 196, 4.8.2023, p. 25–34 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 11/12/2023

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2023/1599/oj

4.8.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

L 196/25


SKLEP SVETA (SZVP) 2023/1599

z dne 3. avgusta 2023

o pobudi Evropske unije na področju varnosti in obrambe v podporo zahodnoafriškim državam Gvinejskega zaliva

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji ter zlasti členov 42(4) in 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 23. januarja 2023 opravil izmenjavo mnenj o Sahelu in obalnih državah Zahodne Afrike, pri čemer je potrdil, da je ta regija kljub poslabšanju varnostnih in političnih razmer še vedno ena od prednostnih nalog Unije. Dogovoril se je, da bo razvil koncept kriznega upravljanja, da bi obalnim državam Gvinejskega zaliva ponudil konkretno sodelovanje ter ciljno usmerjeno usposabljanje in podporo. Opozoril je, da Unija v svoje delegacije pošilja tudi vojaške svetovalce, da bi usmerjali ta prizadevanja.

(2)

Svet je 29. junija 2023 odobril koncept kriznega upravljanja za morebitno partnerstvo na področju varnosti in obrambe z zahodnoafriškimi državami Gvinejskega zaliva (v nadaljnjem besedilu: koncept kriznega upravljanja). Koncept kriznega upravljanja temelji na celostnem pristopu k partnerstvu na področju varnosti in obrambe s temi državami, vključno z ustanovitvijo misije v okviru skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) (v nadaljnjem besedilu: misija), ki jo dopolnjuje napotitev vojaških svetovalcev v delegacije Unije, v povezavi z ukrepi pomoči v okviru Evropskega mirovnega instrumenta za zagotavljanje vojaške opreme in v sinergiji s projekti, povezanimi z varnostjo. Koncept kriznega upravljanja vključuje tudi priporočilo, da bi se misija imenovala „Pobuda Evropske unije na področju varnosti in obrambe v podporo zahodnoafriškim državam Gvinejskega zaliva“.

(3)

Predsednik Republike Benin je v pismu z dne 6. julija 2023 pozval Unijo, naj na njeno ozemlje napoti misijo.

(4)

Predsednik Republike Gane je v pismu z dne 10. julija 2023 pozval Unijo, naj na njeno ozemlje napoti misijo.

(5)

Zato bi bilo treba ustanoviti misijo v Beninu in Gani. Svet se lahko pozneje odloči, da bo misijo razširil še na druge zahodnoafriške države Gvinejskega zaliva, ki so v konceptu kriznega upravljanja, če ga bodo te druge države k temu pozvale.

(6)

Politični in varnostni odbor bi moral v okviru odgovornosti Sveta in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko skladno s tretjim odstavkom člena 38 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) izvajati politični nadzor nad misijo, jo strateško voditi in sprejemati ustrezne odločitve.

(7)

Misija bi morala imeti civilni steber, ki bi bil pod strateškim poveljstvom in nadzorom poveljnika civilne operacije, in vojaški steber, ki bi bil pod strateškim poveljstvom in nadzorom vojaškega poveljnika. Skupna podporna koordinacijska celica, ki ji sopredsedujeta poveljnik civilne operacije in vojaški poveljnik, bi morala zagotavljati doslednost linije poveljevanja.

(8)

Poveljniku civilne operacije bi morala biti pri načrtovanju in vodenju civilnega stebra misije na voljo civilna zmogljivost za načrtovanje in izvajanje operacij. Ta zmogljivost bi morala biti za namene misije okrepljena s civilno enoto za poveljevanje in podporo.

(9)

Vojaška zmogljivost za načrtovanje in izvajanje operacij bi morala biti statična struktura poveljevanja in nadzora na vojaški strateški ravni in bi morala biti pristojna za operativno načrtovanje in vodenje vojaškega stebra misije. Ta zmogljivost bi morala biti za namene misije okrepljena z vojaško enoto za poveljevanje in podporo.

(10)

Vodja civilne enote za poveljevanje in podporo bi moral v zvezi s civilnim stebrom misije opravljati enake naloge kot vodja civilne misije v okviru SVOP. Vodja vojaške enote za poveljevanje in podporo bi moral v zvezi z vojaškim stebrom misije opravljati enake naloge kot poveljnik sil misije v vojaški misiji v okviru SVOP.

(11)

Pogajati se je treba o mednarodnih sporazumih glede statusa enot in osebja pod vodstvom Unije ter glede sodelovanja tretjih držav v misiji in te sporazume tudi skleniti.

(12)

V skladu s členom 41(2) PEU bi morali odhodki iz poslovanja, ki nastanejo zaradi civilnega stebra misije, bremeniti proračun Unije, medtem ko bi morale odhodke iz poslovanja, ki nastanejo zaradi vojaškega stebra misije, v skladu s Sklepom Sveta (SZVP) 2021/509 (1) kriti države članice.

(13)

Misija bo vodena v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko ovirale doseganje ciljev zunanjega delovanja Unije iz člena 21 PEU –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Oddelek I

Splošne določbe

Člen 1

Ustanovitev

1.   Unija vodi misijo v okviru skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), katere strateški cilj je zahodnoafriškim državam Gvinejskega zaliva, v katerih je ta misija ustanovljena, pomagati pri razvoju ustreznih zmogljivosti v sklopu njihovih varnostnih in obrambnih sil, da bi obvladovale pritisk, ki ga izvajajo teroristične oborožene skupine, in se nanj odzivale.

2.   Misija iz odstavka 1 se imenuje „Pobuda Evropske unije na področju varnosti in obrambe v podporo zahodnoafriškim državam Gvinejskega zaliva“ (v nadaljnjem besedilu: pobuda).

3.   Ustanovi se pobuda v Beninu in Gani.

4.   Svet se lahko odloči, da se pobuda ustanovi tudi v drugih zahodnoafriških državah Gvinejskega zaliva, ki so v konceptu kriznega upravljanja identificirane za morebitno partnerstvo na področju varnosti in obrambe z zahodnoafriškimi državami Gvinejskega zaliva, ki ga je Svet odobril 29 junija 2023, če ga bodo te druge države k temu pozvale.

Člen 2

Mandat

1.   Pobuda pri uresničevanju strateškega cilja iz člena 1(1) v zvezi z državami iz člena 1(3):

(a)

prispeva k utrjevanju odpornosti na ranljivih območjih v severnih regijah prek krepitve zmogljivosti njihovih varnostnih in obrambnih sil;

(b)

zagotavlja operativno usposabljanje pred napotitvijo, namenjeno njihovim varnostnim in obrambnim silam;

(c)

podpira utrjevanje njihovih varnostnih in obrambnih sil na tehničnih področjih;

(d)

spodbuja pravno državo in dobro upravljanje v njihovih varnostnih sektorjih, s poudarkom na njihovih varnostnih in obrambnih silah, ter podpira krepitev zaupanja med civilno družbo ter varnostnimi in obrambnimi silami.

2.   Mednarodno humanitarno pravo, človekove pravice in načelo enakosti spolov, zaščita civilistov ter agende v okviru Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov (RVSZN) 1325 (2000) o ženskah, miru in varnosti, RVSZN 2250 (2015) o mladih, miru in varnosti ter RVSZN 1612 (2005) o otrocih v oboroženih spopadih se v celoti in proaktivno vključijo v strateško in operativno načrtovanje pobude ter v njene dejavnosti in poročanje.

3.   Pobuda s prožnim in modularnim pristopom ter kot je potrebno za izvajanje njenih nalog v države iz člena 1(3) zlasti napoti mobilne ekipe za usposabljanje, gostujoče strokovnjake in skupine za odzivanje na krize. V sklopu pobude se v teh državah izvajajo civilni in vojaški projekti za uresničevanje njenega strateškega cilja iz člena 1(1) in nalog iz člena 2(1).

4.   Pobuda omogoča lažje izvajanje ukrepov pomoči v okviru Evropskega mirovnega instrumenta, kar jih lahko določi Svet v podporo državam iz člena 1(3).

Člen 3

Politični nadzor in strateško vodenje

1.   Politični in varnostni odbor (PVO) v okviru odgovornosti Sveta in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeva in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik) izvaja politični nadzor nad pobudo in jo strateško vodi. Svet pooblašča PVO, da v skladu s členom 38 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) sprejema ustrezne odločitve. To pooblastilo obsega pristojnost za spreminjanje dokumentov načrtovanja, vključno z operativnim načrtom za civilni steber pobude in načrtom misije za vojaški steber pobude, ter linije poveljevanja. Obsega tudi pristojnost za sprejemanje odločitev o imenovanju vodij civilne in vojaške enote za poveljevanje in podporo. Za odločanje v zvezi s cilji pobude in prenehanjem njenega delovanja je še naprej pristojen Svet.

2.   PVO redno poroča Svetu.

3.   PVO od predsednika Vojaškega odbora EU (VOEU) prejema redna poročila o dejavnostih v sklopu vojaškega stebra pobude. Redno in po potrebi prejema poročila poveljnika civilne operacije o dejavnostih v sklopu civilnega stebra pobude. Kadar je ustrezno, lahko na svoje sestanke povabi poveljnika civilne operacije in vojaškega poveljnika.

Člen 4

Linija poveljevanja in struktura

1.   Pobuda ima kot operacija za krizno upravljanje enotno linijo poveljevanja.

2.   Sedež pobude je v Bruslju.

3.   Pobuda ima civilni steber, ki je pod strateškim poveljstvom in nadzorom poveljnika civilne operacije (v nadaljnjem besedilu: civilni steber), in vojaški steber, ki je pod strateškim poveljstvom in nadzorom vojaškega poveljnika (v nadaljnjem besedilu: vojaški steber).

4.   Skupna podporna koordinacijska celica, ki ji v zvezi s pobudo sopredsedujeta poveljnik civilne operacije in vojaški poveljnik, zagotavlja enotnost linije poveljevanja.

Oddelek II

Civilni steber

Člen 5

Poveljnik civilne operacije

1.   Izvršni direktor civilne zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje operacij (v nadaljnjem besedilu: CPCC) je poveljnik civilne operacije za civilni steber.

2.   Poveljniku civilne operacije je pri načrtovanju in vodenju civilnega stebra na voljo CPCC.

3.   Poveljnik civilne operacije, ki je pod političnim nadzorom in strateškim vodstvom PVO ter splošno podrejen visokemu predstavniku, na strateški ravni poveljuje civilnemu stebru pobude in ga nadzira.

4.   Poveljnik civilne operacije zagotavlja ustrezno in učinkovito izvajanje odločitev Sveta in PVO glede izvajanja operacij, po potrebi tudi z navodili na strateški ravni ter svetovanjem in tehnično podporo osebju civilnega stebra.

5.   Poveljnik civilne operacije poroča Svetu prek visokega predstavnika

6.   Vsi člani osebja, dodeljeni civilnemu stebru, ostajajo pod popolnim poveljstvom nacionalnih organov države članice, ki jih je dodelila, v skladu z nacionalnimi pravili, ali zadevne institucije Unije oziroma Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD), kakor je ustrezno. Nacionalni organ, institucija Unije ali ESZD, kakor je ustrezno, operativni nadzor nad svojim dodeljenim osebjem prenesejo na poveljnika civilne operacije.

7.   Poveljnik civilne operacije je v celoti odgovoren za to, da se za osebje civilnega stebra ustrezno izvaja dolžnost skrbnega ravnanja Unije.

8.   Poveljnik civilne operacije in vodje delegacij Unije v državah iz člena 1(3) se po potrebi med seboj posvetujejo.

Člen 6

Vodja civilne enote za poveljevanje in podporo

1.   CPCC se za namene pobude okrepi s civilno enoto za poveljevanje in podporo.

2.   Vodja te civilne enote za poveljevanje in podporo prevzame odgovornost za civilni steber pobude ter mu na operativni ravni poveljuje in ga nadzira. Neposredno je odgovoren poveljniku civilne operacije in ukrepa v skladu z navodili poveljnika civilne operacije.

3.   Vodja civilne enote za poveljevanje in podporo je predstavnik civilnega stebra na njenem področju pristojnosti.

4.   Vodja civilne enote za poveljevanje in podporo je odgovoren za upravljanje in logistiko civilnega stebra, vključno s sredstvi, viri in informacijami, ki so dani na voljo v civilnem stebru. Članom osebja v civilnem stebru lahko zaupa naloge upravljanja na področju kadrovskih in finančnih zadev, za katere je v celoti odgovoren vodja civilne enote za poveljevanje in podporo.

5.   Vodja civilne enote za poveljevanje in podporo je odgovoren za disciplinski nadzor nad osebjem civilnega stebra. Za dodeljeno osebje disciplinske ukrepe izvršujejo nacionalni organi države članice, ki jih je dodelila, v skladu z nacionalnimi pravili, zadevna institucija Unije ali ESZD, kakor je ustrezno.

6.   Vodja civilne enote za poveljevanje in podporo poskrbi za ustrezno prepoznavnost civilnega stebra.

Člen 7

Osebje

1.   Civilni steber sestavlja predvsem osebje, ki ga dodelijo države članice, institucije Unije ali ESZD. Vsaka država članica, vsaka institucija Unije in ESZD krijejo stroške v zvezi z vsakim članom osebja, ki so ga dodelile, tudi stroške potovanja do kraja napotitve in nazaj, plače, zdravstveno zavarovanje ter nadomestila, z izjemo ustreznih dnevnic.

2.   Država članica, institucija Unije ali ESZD, kakor je ustrezno, je odgovorna za odzivanje na pritožbe v zvezi z dodelitvijo, ki jih vložijo člani osebja, od nje dodeljeni civilnemu stebru, ali ki so povezane s temi člani, in za vse tožbe zoper take osebe.

3.   Kadar zahtevanih nalog ne more opraviti osebje, ki so ga dodelile države članice, se lahko v civilnem stebru pogodbeno zaposli mednarodno in lokalno osebje. V izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih, kadar ni na voljo ustreznih kandidatov iz držav članic, se lahko pogodbeno zaposlijo državljani sodelujočih tretjih držav.

4.   Pogoji zaposlitve ter pravice in obveznosti mednarodnega in lokalnega osebja v civilnem stebru se določijo v pogodbah med civilnim stebrom in zadevnimi člani osebja.

Člen 8

Varnost

1.   Poveljnik civilne operacije vodi načrtovanje varnostnih ukrepov civilnega stebra ter zagotavlja, da jih pobuda v skladu s členom 5 ustrezno in učinkovito izvaja.

2.   Vodja civilne enote za poveljevanje in podporo je odgovoren za varnost civilnega stebra in za izpolnjevanje minimalnih varnostnih zahtev, ki se uporabljajo za pobudo, v skladu s politiko Unije v zvezi z varnostjo osebja, napotenega zunaj Unije v okviru operativne sposobnosti na podlagi naslova V PEU in pripadajočimi instrumenti.

3.   Osebje civilnega stebra pred začetkom dela opravi obvezno varnostno usposabljanje v skladu z operativnim načrtom. Osebju se na območju operacij poleg tega zagotovi redno usposabljanje za osvežitev znanja, ki ga organizira uradnik za varnost.

4.   Poveljnik civilne operacije zagotavlja varovanje tajnih podatkov EU v skladu s Sklepom Sveta 2013/488/EU (2).

Člen 9

Pravne ureditve

Civilni steber lahko naroča storitve in blago, sklepa pogodbe in upravne dogovore, zaposluje osebje, ima bančne račune, pridobiva sredstva in razpolaga z njimi ter poravnava svoje obveznosti in je lahko stranka v pravnih postopkih, kakor je potrebno za izvajanje tega sklepa.

Člen 10

Finančne ureditve

1.   Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih s civilnim stebrom, za šest mesecev po začetku veljavnosti tega sklepa je 1 075 000 EUR. Referenčni finančni znesek za vsa poznejša obdobja določi Svet.

2.   Vsi odhodki za civilni steber se upravljajo v skladu s pravili in postopki, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije. Fizične in pravne osebe lahko v postopku oddaje javnih naročil v okviru civilnega stebra sodelujejo brez omejitev. Poleg tega se za blago, ki ga kupi civilni steber, ne uporabljajo pravila o poreklu. Z odobritvijo Komisije lahko civilni steber z državami članicami, državami iz člena 1(3), sodelujočimi tretjimi državami in drugimi mednarodnimi akterji sklepa tehnične dogovore za naročanje opreme, storitev in prostorov za civilni steber.

3.   Civilni steber je odgovoren za izvajanje svojega proračuna. V ta namen podpiše sporazum s Komisijo. Pri finančnih ureditvah se upoštevajo linija poveljevanja, določena v členih 4, 5 in 6, ter operativne potrebe pobude.

4.   Civilni steber izčrpno poroča Komisiji v zvezi s finančnimi dejavnostmi, ki se izvajajo v okviru sporazuma iz odstavka 3, Komisija pa ga pri tem nadzoruje.

5.   Odhodki v zvezi s civilnim stebrom so upravičeni od dneva sprejetja tega sklepa.

Člen 11

Civilna projektna enota

1.   Civilni steber ima civilno projektno enoto za opredelitev in izvajanje civilnih projektov v podporo njegovim nalogam iz člena 2(1).

2.   Civilna projektna enota po potrebi omogoča projekte, ki jih izvajajo države članice in tretje države v okviru svoje pristojnosti na področjih, povezanih s civilnim stebrom, in v podporo njegovim ciljem, ter zagotavlja svetovanje v zvezi s temi projekti.

3.   Ob upoštevanju odstavka 5 je civilni steber pooblaščen, da si prizadeva pridobiti finančne prispevke držav članic ali tretjih držav za izvedbo projektov, ki dosledno dopolnjujejo druge ukrepe pobude, in sicer, če je projekt:

(a)

predviden v finančnem izkazu v zvezi s tem sklepom ali

(b)

s spremembo tega finančnega izkaza na zahtevo poveljnika civilne operacije vključen v izkaz med mandatom pobude.

4.   Civilni steber z ustreznimi organi držav iz odstavka 3 sklene dogovor, v katerem so urejeni zlasti posebni postopki za obravnavo pritožb tretjih strani v zvezi s škodo, nastalo zaradi dejanj ali opustitev dejanj s strani civilnega stebra pri uporabi sredstev, ki jih zagotovijo navedene države.

5.   Države iz odstavka 3 se zaradi dejanj ali opustitev dejanj s strani civilnega stebra pri uporabi sredstev, ki jih zagotovijo, v nobenem primeru ne morejo sklicevati na odgovornost Unije ali visokega predstavnika.

6.   PVO se dogovori o sprejetju finančnega prispevka tretjih držav za civilno projektno enoto.

Oddelek III

Vojaški steber

Člen 12

Vojaški poveljnik

1.   Direktor vojaške zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje operacij (MPCC) je vojaški poveljnik vojaškega stebra.

2.   MPCC je statična struktura poveljevanja in nadzora na vojaški strateški ravni zunaj območja operacij in je pristojna za operativno načrtovanje in izvajanje vojaškega stebra.

3.   Vojaški poveljnik, ki je pod političnim nadzorom in strateškim vodstvom PVO ter splošno podrejen visokemu predstavniku, na strateški ravni poveljuje vojaškemu stebru in ga nadzira.

4.   Vojaški poveljnik zagotavlja ustrezno in učinkovito izvajanje sklepov Sveta in PVO v zvezi z izvajanjem operacij vojaškega stebra, vključno z izdajanjem navodil njegovemu osebju.

5.   Vojaški poveljnik poroča Svetu prek visokega predstavnika.

6.   Vsi člani osebja, dodeljeni v vojaški steber, ostajajo pod popolnim poveljstvom nacionalnih organov države članice, ki jih je dodelila, v skladu z nacionalnimi pravili, ali zadevne institucije Unije ali ESZD, kakor je ustrezno. Nacionalni organ, institucija Unije ali ESZD, kakor je ustrezno, operativni nadzor nad svojim dodeljenim osebjem prenese na vojaškega poveljnika.

7.   Vojaški poveljnik je v celoti odgovoren za zagotavljanje ustreznega izpolnjevanja dolžnosti skrbnega ravnanja Unije za osebje v vojaškem stebru.

Člen 13

Vodja vojaške enote za poveljevanje in podporo

1.   MPCC se za namene pobude okrepi z vojaško enoto za poveljevanje in podporo.

2.   Vodja vojaške enote za poveljevanje in podporo prevzame odgovornost za vojaški steber ter mu na operativni ravni poveljuje in ga nadzira.

3.   Vodja vojaške enote za poveljevanje in podporo je neposredno odgovoren vojaškemu poveljniku in ukrepa v skladu z navodili vojaškega poveljnika.

Člen 14

Vojaško vodenje

1.   VOEU spremlja pravilno izvajanje nalog v okviru vojaškega stebra, ki se opravljajo pod odgovornostjo vojaškega poveljnika.

2.   VOEU od vojaškega poveljnika prejema redna poročila. VOEU lahko po potrebi na svoje sestanke povabi vojaškega poveljnika in vodjo vojaške enote za poveljevanje in podporo.

3.   Predsednik VOEU je glavna točka za stike z vojaškim poveljnikom.

Člen 15

Finančne ureditve

1.   Skupni stroški vojaškega stebra se upravljajo v skladu s Sklepom (SZVP) 2021/509.

2.   Referenčni finančni znesek skupnih stroškov vojaškega stebra za obdobje šest mesecev po začetku veljavnosti tega sklepa je 179 000 EUR. Odstotni delež referenčnega zneska iz člena 51(2) Sklepa (SZVP) 2021/509 je 30 % za obveznosti in 15 % za plačila. Referenčni finančni znesek za vsa poznejša obdobja določi Svet.

Člen 16

Vojaška projektna enota

1.   Vojaški steber ima vojaško projektno enoto za opredelitev in izvajanje projektov vojaškega pomena v podporo njegovim nalogam na podlagi člena 2(1).

2.   Vojaška projektna enota po potrebi omogoča projekte, ki jih izvajajo države članice in tretje države v okviru svoje pristojnosti na področjih, povezanih z vojaškim stebrom, in v podporo njegovim ciljem, ter zagotavlja svetovanje v zvezi s temi projekti.

3.   Ob upoštevanju odstavka 5 je vojaški poveljnik pooblaščen, da si prizadeva pridobiti finančne prispevke držav članic ali tretjih držav za izvedbo projektov, ki dosledno dopolnjujejo druge ukrepe vojaškega stebra.

4.   Evropski mirovni instrument lahko upravlja finančne prispevke iz odstavka 3 tega člena v skladu s členom 30 Sklepa (SZVP) 2021/509.

5.   Države iz odstavka 3 se zaradi dejanj ali opustitev dejanj vojaškega stebra pri uporabi njihovih sredstev v nobenem primeru ne morejo sklicevati na odgovornost Unije ali visokega predstavnika.

6.   PVO se dogovori o sprejetju finančnega prispevka tretjih držav za vojaško projektno enoto.

Oddelek IV

Končne določbe

Člen 17

Doslednost odzivanja Unije in usklajevanje

1.   Visoki predstavnik zagotovi izvajanje tega sklepa in njegovo doslednost z zunanjim delovanjem Unije na splošno, vključno z razvojnimi programi Unije in njenimi programi humanitarne pomoči.

2.   Poveljnik civilne operacije, vojaški poveljnik in vodje delegacij Unije v državah iz člena 1(3) se po potrebi med seboj posvetujejo.

3.   Vodji civilne in vojaške enote za poveljevanje in podporo brez poseganja v linijo poveljevanja prejemata lokalne politične smernice od vodij delegacij Unije v državah iz člena 1(3).

4.   Osebje, napoteno v delegacijo Unije v državo iz člena 1(3), brez poseganja v linijo poveljevanja prejema lokalne politične smernice od vodje te delegacije.

5.   Pobuda usklajuje svoje dejavnosti z dvostranskimi dejavnostmi držav članic na področju varnosti in obrambe v državah iz člena 1(3) ter po potrebi s podobno mislečimi partnerji in regionalnimi organizacijami, zlasti Gospodarsko skupnostjo zahodnoafriških držav in pobudo iz Akre.

Člen 18

Sodelovanje tretjih držav

1.   Brez poseganja v avtonomijo odločanja Unije in njen enotni institucionalni okvir ter v skladu z ustreznimi smernicami Evropskega sveta se k sodelovanju pri pobudi lahko povabijo tretje države.

2.   Svet pooblašča PVO, da tretje države pozove, naj ponudijo prispevke, ter da na priporočilo vojaškega poveljnika in VOEU oziroma poveljnika civilne operacije sprejme ustrezne sklepe o sprejetju predlaganih prispevkov.

3.   Podrobnosti dogovorov o sodelovanju tretjih držav so predmet sporazumov, ki se sklenejo na podlagi člena 37 PEU in v skladu s postopkom iz člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Kadar sta Unija in tretja država sklenili sporazum o vzpostavitvi okvira za sodelovanje te države v misijah Unije za krizno upravljanje, se za namene pobude uporabljajo določbe takega sporazuma.

4.   Tretje države, ki prispevajo k civilnemu stebru ali znatno vojaško prispevajo k njenemu vojaškemu stebru, imajo enake pravice in obveznosti glede vsakodnevnega upravljanja pobude kot države članice, ki sodelujejo v pobudi.

5.   Svet pooblašča PVO za sprejemanje ustreznih odločitev o ustanovitvi civilnega ali vojaškega odbora prispevajočih držav, če tretje države prispevajo k civilnemu stebru ali znatno vojaško prispevajo k vojaškemu stebru.

Člen 19

Status pobude in njenega osebja

Status pobude in njenega osebja, vključno s privilegiji, imunitetami in dodatnimi jamstvi, potrebnimi za izpolnjevanje in nemoteno delovanje njihove misije, se določi v sporazumu, ki ga Unija sklene z vsako od držav iz člena 1(3) na podlagi člena 37 PEU in v skladu s postopkom iz člena 218 PDEU.

Člen 20

Razkritje podatkov

1.   Visoki predstavnik je pooblaščen, da tretjim državam, pridruženim temu sklepu, kakor je to ustrezno in skladno s potrebami pobude, v skladu s Sklepom 2013/488/EU razkrije tajne podatke EU, ki so bili pripravljeni za namene pobude:

(a)

do stopnje tajnosti, ki je določena v veljavnih sporazumih o varnosti podatkov, sklenjenih med Unijo in zadevno tretjo državo, ali

(b)

do stopnje tajnosti „CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL“ v drugih primerih.

2.   V primeru konkretne in nujne operativne potrebe je visoki predstavnik pooblaščen tudi, da ustrezni državi iz člena 1(3) v skladu s Sklepom 2013/488/EU razkrije vse tajne podatke EU do stopnje „RESTREINT UE/EU RESTRICTED“, pripravljene za namene pobude. V ta namen se sklenejo dogovori med visokim predstavnikom in pristojnimi organi te države.

3.   Visoki predstavnik je pooblaščen, da tretjim državam, pridruženim temu sklepu, posreduje vse netajne dokumente EU v zvezi z razpravami Sveta o pobudi, za katere v skladu s členom 6(1) Poslovnika Sveta (3) velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

4.   Visoki predstavnik lahko pooblastila iz odstavkov 1 do 3 ter možnost sklepanja dogovorov iz odstavka 2 prenese na osebje ESZD, na poveljnika civilne operacije ali na vojaškega poveljnika.

Člen 21

Načrtovanje in začetek izvajanja pobude

Sklep o začetku izvajanja pobude sprejme Svet po odobritvi operativnega načrta za civilni steber in načrta misije, vključno s pravili delovanja, za njen vojaški steber.

Člen 22

Začetek veljavnosti in prenehanje

1.   Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

2.   Ta sklep se uporablja dve leti od začetka izvajanja pobude na podlagi člena 21.

3.   Ta sklep se razveljavi v skladu z odobrenimi načrti za prenehanje pobude in brez poseganja v postopke v zvezi z revizijo in predložitvijo računovodskih izkazov vojaškega stebra, določene v Sklepu (SZVP) 2021/509.

V Bruslju, 3. avgusta 2023

Za Svet

predsednik

P. NAVARRO RÍOS


(1)  Sklep Sveta (SZVP) 2021/509 z dne 22. marca 2021 o vzpostavitvi Evropskega mirovnega instrumenta in razveljavitvi Sklepa (SZVP) 2015/528 (UL L 102, 24.3.2021, str. 14).

(2)  Sklep Sveta 2013/488/EU z dne 23. septembra 2013 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 274, 15.10.2013, str. 1).

(3)  Sklep Sveta 2009/937/EU z dne 1. decembra 2009 o spremembi Poslovnika Sveta (UL L 325, 11.12.2009, str. 35).


Top