(1)

V skladu s členom 10 Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 morajo države članice na nacionalni ravni ali na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora za vsako referenčno obdobje načrta izvedbe za navigacijske službe zračnega prometa in funkcije omrežja pripraviti zavezujoče cilje uspešnosti. Navedeni cilji uspešnosti morajo biti skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti, ki jih je Komisija sprejela za zadevno referenčno obdobje.

(2)

V odziv na vpliv pandemije COVID-19 na izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa so bili z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/1627 (3) določeni izredni ukrepi odstopanja od Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 za tretje referenčno obdobje. Na podlagi navedenega so bili v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2021/891 (4) določeni revidirani vseevropski cilji uspešnosti za tretje referenčno obdobje.

(3)

Belgija, Nemčija, Francija, Luksemburg in Nizozemska so na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora Srednje Evrope (FABEC) skupaj sprejeli osnutek načrta izvedbe za tretje referenčno obdobje (v nadaljnjem besedilu: osnutek načrta izvedbe), ki je bil Komisiji predložen oktobra 2021. Po opravljeni oceni je Komisija v Izvedbenem sklepu (EU) 2022/728 (5) sklenila, da so bili cilji uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti za belgijsko in luksemburško območje zaračunavanja na rutah (v nadaljnjem besedilu: belgijsko in luksemburško območje zaračunavanja) iz navedenega osnutka načrta izvedbe neskladni z vseevropskimi cilji uspešnosti, ter določila priporočila za revizijo navedenih lokalnih ciljev uspešnosti. Tudi Švica je članica pobude FABEC in je bila vključena v osnutek načrta izvedbe FABEC. Švica je bila kot tretja država, za katero na podlagi sporazuma o zračnem prevozu med EU in Švico velja načrt izvedbe in ureditve pristojbin, o neskladnosti belgijskih in luksemburških lokalnih ciljev uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti iz osnutka načrta izvedbe FABEC obveščena ločeno, in sicer z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2022/780 (6) z dne 13. aprila 2022.

(4)

Belgija, Nemčija, Francija, Luksemburg in Nizozemska so 13. julija 2022 Komisiji predložili revidiran osnutek načrta izvedbe FABEC (v nadaljnjem besedilu: revidiran osnutek načrta izvedbe) za tretje referenčno obdobje.

(5)

Komisija je 24. oktobra 2022 na podlagi svojega Sklepa (EU) 2022/2255 (7) začela podrobno presojo iz člena 15(3) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 (v nadaljnjem besedilu: podrobna presoja) v zvezi z revidiranimi cilji uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti, predlaganimi za belgijsko in luksemburško območje zaračunavanja, ki so vključeni v revidiran osnutek načrta izvedbe.

(6)

Francija, Nemčija in Nizozemska so 28. oktobra 2022, 3. novembra 2022 oziroma 4. novembra 2022 obvestile Komisijo, da so odstopile od revidiranega osnutka načrta izvedbe, vzpostavljenega skupno na ravni FABEC. Hkrati so navedene države članice Komisiji predložile individualne revidirane osnutke nacionalnih načrtov izvedbe za tretje referenčno obdobje.

(7)

Komisija je po izvedbi nove ocene ugotovila, da so bili zadevni revidirani nacionalni cilji uspešnosti skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti, ter o tem obvestila Francijo, Nemčijo in Nizozemsko s Sklepom Komisije (EU) 2023/176 (8), Sklepom Komisije (EU) 2023/177 (9) oziroma Sklepom Komisije (EU) 2023/179 (10). Tudi Švica je Komisijo obvestila o svojem odstopu od revidiranega osnutka načrta izvedbe in hkrati 4. novembra 2022 predložila revidiran osnutek nacionalnega načrta izvedbe. Komisija je ugotovila, da so cilji uspešnosti iz revidiranega osnutka nacionalnega načrta izvedbe Švice skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti in o tem Švico obvestila s Sklepom Komisije (EU) 2022/178 z dne 14. decembra 2022.

(8)

Belgija in Luksemburg nista priglasila ločenih nacionalnih načrtov izvedbe. Zato je revidirani osnutek načrta izvedbe, ki je bil predhodno vzpostavljen na ravni FAB in v zvezi s katerim je Komisija na podlagi Sklepa (EU) 2022/2255 začela podrobno presojo, še naprej podlaga za oceno ciljev uspešnosti Belgije in Luksemburga.

(9)

Zato bi moral biti ta sklep naslovljen le na Belgijo in Luksemburg, ker so Francija, Nemčija in Nizozemska odstopile od revidiranega osnutka načrta izvedbe, ki ga je predložil FABEC, ter predložile ločene nacionalne načrte izvedbe. Ugotovljeno je bilo, da so navedeni načrti skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti (glej sklepe Komisije iz uvodne izjave 7).

(10)

Službe Komisije so 27. oktobra 2022 Belgiji poslale prvo zahtevo za pojasnila v zvezi z elementi, ki jih zajema podrobna presoja. Pismo služb Komisije, poslano Belgiji 27. oktobra 2022, je bilo hkrati zgolj informativno poslano tudi Luksemburgu. Belgijski organi so v odgovor na navedeno zahtevo 6. novembra 2022 in 9. novembra 2022 službam Komisije posredovali informacije, prejete od izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa.

(11)

Službe Komisije so se 9. novembra 2022 sestale z belgijskimi organi.

(12)

Službe Komisije so 11. novembra 2022 Belgiji poslale drugo zahtevo za pojasnila in 28. novembra 2022 od belgijskih organov prejele dodatne dokumente. Pismo služb Komisije, poslano Belgiji 11. novembra 2022, je bilo hkrati zgolj informativno poslano tudi Luksemburgu.

(13)

Službe Komisije so 29. novembra 2022 od Belgije zahtevale dodatne informacije. Belgijski organi so na navedeno zahtevo odgovorili 8. decembra 2022, pri čemer so dopolnili podatke in informacije, ki so jih poslali 28. novembra 2022. Pismo služb Komisije, poslano Belgiji 29. novembra 2022, je bilo hkrati zgolj informativno poslano tudi Luksemburgu.

(14)

Službe Komisije so se 8. decembra 2022 in 15. decembra 2022 sestale z belgijskimi organi.

(15)

Službe Komisije so 20. decembra 2022 Belgiji poslale zadnjo zahtevo za pojasnila. Belgijski organi so v odgovor na navedeno zahtevo 12. januarja 2023 predložili dodatne informacije. Pismo služb Komisije, poslano Belgiji 20. decembra 2022, je bilo hkrati zgolj informativno poslano tudi Luksemburgu.

(16)

Službe Komisije so 3. februarja 2023 pozvale Luksemburg, naj predloži vse ustrezne dopolnilne ugotovitve ali pripombe glede gradiva, ki ga je Belgija zagotovila v odgovor na zahteve za pojasnila iz uvodnih izjav 10, 12, 13 in 15. Luksemburški organi niso predložili nobenih informacij v odgovor na zahtevo služb Komisije.

(17)

Službe Komisije so se 2. marca 2023 sestale z belgijskimi in luksemburškimi organi.

(18)

Organ za oceno uspešnosti, ki Komisiji pomaga pri izvajanju načrta izvedbe v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 549/2004, je Komisiji poročal o oceni revidiranega osnutka načrta izvedbe ter o podrobni presoji revidiranih ciljev uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti, predlaganih za belgijsko in luksemburško območje zaračunavanja.

(19)

Komisija ugotavlja, da so cilji uspešnosti glede varnosti, zmogljivosti in okolja, določeni v revidiranem osnutku načrta izvedbe, ostali nespremenjeni. Komisija v svojem Izvedbenem sklepu (EU) 2022/758 in Sklepu (EU) 2022/2255 ni sprejela nobenih ugotovitev o navedenih ciljih uspešnosti. Zato v tem sklepu niso navedene nobene dodatne ugotovitve o oceni ciljev uspešnosti glede varnosti, zmogljivosti in okolja.

(20)

Komisija je lahko na podlagi ugotovitev podrobne presoje dodatno analizirala cilje uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti, ki sta jih predlagala Belgija in Luksemburg (kot je predstavljeno v preglednici v nadaljevanju), glede na dvome, izražene v Sklepu (EU) 2022/2255 v zvezi z njihovo skladnostjo z vseevropskimi cilji uspešnosti.

(21)

Podrobna presoja je zajemala elemente iz Priloge k Sklepu (EU) 2022/2255 ter se je osredotočala zlasti na službe, povezane z zračnim prostorom Belgije. Zato so bile zahteve služb Komisije za pojasnila (glej uvodne izjave 10 do 15) naslovljene na belgijske organe, zadevni luksemburški nacionalni organi pa so jih prejeli zgolj informativno.

(22)

Komisija je ocenila skladnost revidiranih ciljev uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti, predstavljenih v uvodni izjavi 18, z vseevropskimi cilji uspešnosti v skladu z merili za oceno iz točk 1.4(a), (b) in (c) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 ter ob tem upoštevala ugotovitve podrobne presoje, ki so predstavljene v uvodnih izjavah 26 do 67 v nadaljevanju.

(23)

Komisija v zvezi z merili iz točk 1.4(a) in 1.4(b) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 ugotavlja, da cilji uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti za belgijsko in luksemburško območje zaračunavanja ne dosegajo gibanja ugotovljenih stroškov na enoto na vseevropski ravni v tretjem referenčnem obdobju ter dolgoročnega gibanja ugotovljenih stroškov na enoto na vseevropski ravni v drugem in tretjem referenčnem obdobju skupaj. Gibanje ugotovljenih stroškov na enoto za tretje referenčno obdobje, ki za Belgijo in Luksemburg znaša +1,9 %, namreč ne dosega gibanja na vseevropski ravni, ki v istem obdobju znaša +1,0 %, njuno dolgoročno gibanje ugotovljenih stroškov na enoto, ki znaša +1,1 %, pa bistveno presega raven ustreznega vseevropskega gibanja, ki znaša –1,3 %.

(24)

Komisija je v zvezi z merilom iz točke 1.4(c) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 ugotovila, da belgijska in luksemburška izhodiščna vrednost ugotovljenih stroškov na enoto znaša 83,26 EUR v realnih cenah iz leta 2017 in je za 13,2 % višja od povprečne izhodiščne vrednosti 73,53 EUR v realnih cenah iz leta 2017 ustrezne primerjalne skupine.

(25)

Komisija je v okviru podrobne presoje na podlagi meril za oceno iz točk 1.4(a), (b) in (c) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 dodatno utemeljila svojo oceno belgijskih in luksemburških ciljev uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti, in sicer tako, da je analizirala naslednje elemente:

(26)

Komisija ugotavlja, da na podlagi revidiranega osnutka načrta izvedbe ugotovljeni stroški na enoto za leto 2024 znašajo 89,87 EUR (v realnih cenah iz leta 2017) za belgijsko in luksemburško območje zaračunavanja, kot je predstavljeno v uvodni izjavi 18. To so najvišji ugotovljeni stroški na enoto za leto 2024 med vsemi območji zaračunavanja na rutah, vključenih v okvir načrta izvedbe in ureditve pristojbin.

(27)

Na območju zaračunavanja, za katero se izvaja presoja, opravljajo storitve trije izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, in sicer družba skeyes, območni center kontrole zračnega prometa za zgornje maastrichtsko območje (v nadaljnjem besedilu: center MUAC) in luksemburška navigacijska uprava zračnega prometa (v nadaljnjem besedilu: družba ANA Luxembourg). Poleg tega ugotovljeni stroški nastanejo za nacionalne nadzorne organe Belgije oziroma Luksemburga.

(28)

V spodnji preglednici je predstavljeno, kako je stroškovna osnova območja zaračunavanja razdeljena po subjektih in kako se zadevni stroški navedenih subjektov spreminjajo skozi čas.

(29)

Komisija v zvezi z ugotovljenimi stroški za leto 2024 opozarja, da 59 % ugotovljenih stroškov območja zaračunavanja bremeni družbo skeyes, center MUAC pa predstavlja 33 % stroškovne osnove. Skupni odstotni delež družbe ANA Luxembourg ter belgijskih in luksemburških nacionalnih nadzornih organov znaša 8 % ugotovljenih stroškov.

(30)

Komisija priznava, da se v okviru revidiranega osnutka načrta izvedbe skupni ugotovljeni stroški za območje zaračunavanja za leto 2024 znižajo za 19,3 mio. EUR (v realnih cenah iz leta 2017) v primerjavi z osnutkom načrta izvedbe. Komisija ugotavlja, da k navedenemu znižanju večinoma prispeva družba skeyes z znižanjem stroškov, ki znaša 16 mio. EUR (v realnih cenah iz leta 2017). Po navedbah Belgije je družba skeyes navedeno znižanje stroškov dosegla z naslednjimi ukrepi:

(31)

Po drugi strani Komisija ugotavlja, da so stroški centra MUAC, razporejeni na območje zaračunavanja, v revidiranem osnutku načrta izvedbe ostali skoraj nespremenjeni, saj je bilo uporabljeno samo manjše znižanje stroškov v višini 0,3 mio. EUR (v realnih cenah iz leta 2017).

(32)

Komisija na podlagi ocene organa za oceno uspešnosti ugotavlja, da sta družba skeyes in center MUAC znatno zvišala svoje stroške v realnih cenah v drugem referenčnem obdobju, navedeni stroški pa so se v tretjem referenčnem obdobju še naprej zviševali, večinoma zaradi višjih stroškov za zaposlene in drugih operativnih stroškov. Leta 2024 bodo stroški za zaposlene družbe skeyes predvidoma višji za 6,9 % glede na stroške iz leta 2019, kar pomeni razliko v višini 6,5 mio. EUR (v realnih cenah iz leta 2017). V centru MUAC bo zvišanje stroškov za zaposlene, ki nastanejo na območju zaračunavanja, v primerjavi s stanjem leta 2019 še opaznejše, saj bodo navedeni stroški leta 2024 v primerjavi z letom 2019 predvidoma za 30 % višji, kar pomeni zvišanje v višini 15,0 mio. EUR (v realnih cenah iz leta 2017).

(33)

Ugotovljeni stroški, določeni v zvezi z družbo ANA Luxembourg ter belgijskimi in luksemburškimi nacionalnimi nadzornimi organi, ne vzbujajo zaskrbljenosti.

(34)

V zvezi z družbo skeyes, ki ima največji odstotni delež ugotovljenih stroškov na območju zaračunavanja, je Komisija od organa za oceno uspešnosti prejela dodatno primerjalno analizo. Navedena analiza prikazuje, da se je relativna uspešnost družbe skeyes glede stroškovne učinkovitosti poslabšala v primerjavi z organom LVNL (14), ki ima zelo podobno operativno okolje in je vključen v isto primerjalno skupino za namene ocenjevanja ciljev uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti (15). Ob koncu drugega referenčnega obdobja so bili stroški na enoto družbe skeyes za leto 2019 za 2,2 % višji od stroškov na enoto organa LVNL (16). Do konca tretjega referenčnega obdobja leta 2024 bodo stroški na enoto družbe skeyes po prilagoditvi stroškov na enoto z enkratnim znižanjem stroškov v višini 6,5 mio. EUR (v realnih cenah iz leta 2017), kot je navedeno v uvodni izjavi 30, predvidoma za 9,4 % višji kot stroški na enoto organa LVNL.

(35)

Glede na oceno organa za oceno uspešnosti je ta razlika v stroškovni učinkovitosti med družbo skeyes in organom LVNL predvsem posledica stroškov za zaposlene. V skladu z revidiranim osnutkom načrta izvedbe namerava družba skeyes leta 2024 za stroške za zaposlene na enoto službe na rutah nameniti 23 % več sredstev kot organ LVNL. Navedena razlika bi, izražena v denarnem smislu in prilagojena letni stroškovni osnovi družbe skeyes, za uporabnike zračnega prostora pomenila dodatek v višini 18,7 mio. EUR (v realnih cenah iz leta 2017) za navedeno leto.

(36)

Komisija tudi ugotavlja, da na stroškovno učinkovitost družbe skeyes znatno vplivajo stroški, ki izhajajo iz sistema predčasne upokojitve, imenovanega režim funkcionalne razpoložljivosti DISPO (v nadaljnjem besedilu: sistem DISPO), ki v skladu z belgijskim pravom (17) kontrolorjem zračnega prometa, zaposlenim v družbi skeyes, omogoča, da nehajo opravljati svojo službo pet let pred zakonsko določenim datumom upokojitve. V navedenih petih letih prejemajo nadomestilo v višini od 75 % do 85 % njihove zadnje plače. V skladu z informacijami iz revidiranega osnutka načrta izvedbe so kontrolorji zračnega prometa trenutno vključeni v sistem DISPO pri starosti 56 let, ta starostna meja pa se bo po letu 2025 dvignila na 57 let.

(37)

Komisija ugotavlja, da stroške sistema DISPO v celoti krije družba skeyes, ki navedene stroške s svojimi stroškovnimi osnovami za rute in terminale prenaša na uporabnike zračnega prostora. Na podlagi preteklih podatkov o stroških in podrobnih ocen prihodnjih stroškov za tretje referenčno obdobje, ki jih je predložila Belgija, stroški na ruto, ki izhajajo iz sistema DISPO, skupno znašajo 29 mio. EUR (v realnih cenah iz leta 2017) za tretje referenčno obdobje in so se v primerjavi z drugim referenčnim obdobjem skoraj podvojili. Ugotovljeni stroški na ruto, ki izhajajo iz sistema DISPO, bodo za leto 2024 po poročanju Belgije znašali 8,7 mio. EUR (v realnih cenah iz leta 2017).

(38)

Komisija ugotavlja, da stroški sistema DISPO naraščajo zaradi večjega števila kontrolorjev zračnega prometa, ki uživajo ugodnosti iz navedenega sistema. Belgija je namreč leta 2022 v zvezi z družbo skeyes kot celoto poročala o skupno 43 EPDČ v okviru sistema DISPO, vendar se bo njihovo število do leta 2024 predvidoma povečalo na 71 EPDČ. Belgija pričakuje, da se bo število EPDČ v okviru sistema DISPO postopoma in stalno povečevalo tudi po tretjem referenčnem obdobju in vsaj do leta 2030.

(39)

Komisija ugotavlja, da zadevni kontrolorji zračnega prometa, ki so vključeni v sistem DISPO, ostajajo na razpolago družbi skeyes, ta pa jih lahko kadar koli ponovno vzame v službo za polno plačilo, da opravljajo naloge, ki niso naloge operativnega kontrolorja zračnega prometa. Vendar informacije, ki jih je predložila Belgija, kažejo, da je družba skeyes dejansko ponovno vzela v službo samo zelo omejeno število kontrolorjev zračnega prometa, vključenih v sistem DISPO. Od leta 2015 se je na delo vrnilo 17 kontrolorjev zračnega prometa, nekateri med njimi večkrat za različne funkcije. Na podlagi ocen, ki jih je zagotovil organ za oceno uspešnosti, so navedeni kontrolorji zračnega prometa, ki so se vrnili na delo, leta 2022 prispevali približno 4 EPDČ k dejavnostim, povezanim z izvajanjem služb na rutah. Navedeni 4 EPDČ pomenijo samo desetino vseh EPDČ, ki bi lahko bili na razpolago v okviru sistema DISPO. To pomeni, da družba skeyes zelo omejeno uporablja zaposlene, ki so na voljo v okviru sistema DISPO.

(40)

Belgija v revidiranem osnutku načrta izvedbe ni predlagala nobenih blažilnih ukrepov za omejitev naraščajočega finančnega vpliva sistema DISPO na stroškovno osnovo tretjega referenčnega obdobja.

(41)

Komisija je nadalje preverila, kako države članice, ki so podpisnice sporazuma MUAC (18), in sicer Belgija, Nemčija, Luksemburg in Nizozemska (v nadaljnjem besedilu: države podpisnice sporazuma MUAC), razporejajo skupne ugotovljene stroške, ki jih ima center MUAC, na svoja zadevna območja zaračunavanja.

(42)

Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da se ugotovljeni stroški centra MUAC delijo med državami podpisnicami sporazuma MUAC na podlagi enega samega merila, in sicer števila usposobljenih kontrolorjev zračnega prometa, ki so v službi ali za katere je predvideno, da bodo v službi v treh sektorskih skupinah (19) centra MUAC na dan 1. januarja vsakega leta. Komisija nadalje ugotavlja, da je 92 % stroškov bruseljske sektorske skupine (v nadaljnjem besedilu: bruseljski sektor) razporejenih na belgijsko in luksemburško območje zaračunavanja. Preostali dve sektorski skupini centra MUAC, in sicer sektorska skupina DECO in hannovrska sektorska skupina, sta zunaj geografskega področja uporabe belgijskega in luksemburškega območja zaračunavanja ter zato ne ustvarjata stroškov, razporejenih na navedeno območje zaračunavanja.

(43)

Komisija razume, da je metodologija razporejanja stroškov določena v sporazumu MUAC in temelji na predpostavki, da število kontrolorjev zračnega prometa v posameznem sektorju odraža delovno obremenitev za izvajanje storitev ter s tem tudi stroške storitev in zapletenost posameznega sektorja.

(44)

Vendar Komisija opozarja, da je Belgija v zadnjih nekaj letih izrazila zaskrbljenost glede učinkov te metodologije razporejanja stroškov na njeno območje zaračunavanja. Belgija zlasti trdi, da je njen prispevek k skupnim stroškom centra MUAC, izračunan na podlagi števila kontrolorjev zračnega prometa, dodeljenih bruseljskemu sektorju, nesorazmerno velik, če se upošteva, da ima bruseljski sektor primerjalno manjše število enot služb in ustvarja manjše povezane prihodke kot preostala dva sektorja centra MUAC. Belgija tudi poudarja, da so zaradi večje zapletenosti njenega zračnega prostora, ki povzroča dodatno delovno obremenitev za kontrolorje zračnega prometa, stroški na enoto služb bruseljskega sektorja centra MUAC višji kot v preostalih dveh sektorjih centra MUAC.

(45)

Komisija na podlagi ocene organa za oceno uspešnosti ugotavlja, da se je delež skupnih stroškov centra MUAC, razporejenih na Belgijo in Luksemburg, sčasoma dejansko povečal, saj se je povečalo število kontrolorjev zračnega prometa, dodeljenih bruseljskemu sektorju. Zato sta Belgija in Luksemburg leta 2014 ustvarila 32 % stroškov centra MUAC, v tretjem referenčnem obdobju pa se je navedeni delež povečal na 34 %. Učinek navedene spremembe na stroškovno osnovo belgijskega in luksemburškega območja zaračunavanja je še dodatno povečalo skupno zvišanje celotnih stroškov centra MUAC. Komisija poudarja, da so ugotovljeni stroški centra MUAC za belgijsko in luksemburško območje zaračunavanja v realnih cenah za leto 2024 za 39 % višji kot za leto 2014 (20), enote služb za območje zaračunavanja za leto 2024 pa bodo predvidoma samo za 11 % presegle raven iz leta 2014.

(46)

Komisija je seznanjena z izjavo Belgije med podrobno presojo, v kateri država opozarja, da metodologija za financiranje stroškov centra MUAC, vzpostavljena leta 1986, „temelji na sistemu povračila stroškov“ in „ne upošteva ekonomske regulacije, ki jo nalaga načrt izvedbe“. Glede na povezane ugotovitve organa za oceno uspešnosti ima center MUAC dejanske koristi od tako imenovanega sistema povračila celotnih stroškov. Center MUAC kljub temu, da je izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa, ki v skladu s členom 1(2) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 spada na področje uporabe načrta izvedbe in ureditev pristojbin, torej ne nosi finančnih tveganj ali uporablja finančnih spodbud, ki izhajajo iz mehanizma za delitev tveganja, povezanega s prometom, iz člena 27 Izvedbene uredbe (EU) 2019/317, mehanizma za delitev tveganja, povezanega s stroški, iz člena 28 Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 ter spodbud za doseganje ciljev zmogljivosti iz člena 11(3) navedene izvedbene uredbe.

(47)

Komisija poudarja, da informacije, ki so bile prvič pridobljene med podrobno presojo, in sicer o izvajanju načrta izvedbe in ureditev pristojbin v zvezi s centrom MUAC, vzbujajo pomisleke glede skladnosti z ustreznimi pravnimi zahtevami. Ta sklepna ugotovitev ne posega v noben postopek za ugotavljanje kršitev, ki bi ga Komisija morda začela v zvezi z navedeno zadevo.

(48)

Komisija ugotavlja, da sta družba skeyes in center MUAC odložila ali odpovedala več načrtovanih naložb v osnovna sredstva, ki so bile del načrta izvedbe za drugo referenčno obdobje. Uporabnikom zračnega prostora je bilo v okviru stroškovne osnove za belgijsko in luksemburško območje zaračunavanja delno zaračunano za navedene naložbe, čeprav niso bile dokončane in torej niso zagotovile pričakovanih operativnih koristi. Po izračunih organa za oceno uspešnosti je to v nominalnem smislu in za drugo referenčno obdobje kot celoto pomenilo dobiček v vrednosti 7,8 mio. EUR za družbo skeyes in dobiček v vrednosti 2,1 mio. EUR za center MUAC. Belgija navaja, da uporabnikom zračnega prostora ne namerava vrniti nobenih zneskov, zaračunanih v drugem referenčnem obdobju za načrtovane in nedokončane naložbe v osnovna sredstva, saj meni, da v zvezi z drugim referenčnim obdobjem ni pravne zahteve za to.

(49)

Če se katere od navedenih naložb za drugo referenčno obdobje dokončajo pozneje, bi morali belgijski in luksemburški nacionalni nadzorni organi v skladu s členom 22(7) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 zagotoviti, da se nobeni zneski, ki so že bili izterjani v drugem referenčnem obdobju, uporabnikom zračnega prostora ne zaračunajo še enkrat v tretjem referenčnem obdobju ali poznejših referenčnih obdobjih.

(50)

Belgija in Luksemburg trdita, da je zapletenost zračnega prostora ključni dejavnik za odstopanje njunih predlaganih ciljev uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti od gibanj ugotovljenih stroškov na enoto na vseevropski ravni. Zlasti pojasnjujeta, da zapletenost belgijsko-luksemburškega zračnega prostora povečuje relativno obremenitev kontrolorjev zračnega prometa ter s tem negativno vpliva na njihovo produktivnost in na stroškovno osnovo na rutah.

(51)

Komisija ob upoštevanju ugotovitev organa za oceno uspešnosti priznava, da je zračni prostor na belgijskem in luksemburškem območju zaračunavanja zelo zapleten zaradi velikega števila letov in mešanice trajektorij letov. Družba skeyes in center MUAC se zato spoprijemata z zapletenimi operativnimi razmerami.

(52)

Vendar Komisija ugotavlja, da Belgija in Luksemburg nista predložila nobenih dokazov, ki bi pokazali, da je delovanje v tretjem referenčnem obdobju postalo bolj zapleteno kot v drugem referenčnem obdobju ali da naj bi se zapletenost v preostalih mesecih tretjega referenčnega obdobja dodatno povečala.

(53)

Na podlagi razpoložljivih informacij, ki jih je dodatno analiziral organ za oceno uspešnosti, je zapletenost v drugem referenčnem obdobju ostala razmeroma stabilna tako za družbo skeyes kot center MUAC. Za leti 2020 in 2021 ni mogoče sprejeti smiselnih sklepnih ugotovitev o zapletenosti delovanja zaradi izjemno zmanjšanega obsega prometa, do česar je prišlo zaradi pandemije COVID-19. Glede preostalega časa v tretjem referenčnem obdobju ni na voljo nobenih dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče domnevati, da bi se lahko zapletenost bistveno razlikovala od okoliščin v drugem referenčnem obdobju.

(54)

Glede na to, da je bilo delovanje na belgijskem in luksemburškem območju zaračunavanja v normalnih prometnih razmerah nenehno razmeroma zelo zapleteno, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 52 in 53, Komisija meni, da s tako zapletenostjo ni mogoče upravičiti povišanja stroškov v tretjem referenčnem obdobju. Zato se ugotovitve iz uvodne izjave 23 glede meril za oceno, določenih v točkah 1.4(a) in (b) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317, ohranijo.

(55)

Poleg tega Komisija opozarja, da je zapletenost delovanja že bila upoštevana pri opredeljevanju primerjalnih skupin izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, ki se uporabljajo za namen merila za oceno iz točke 1.4(c) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317. Trenutno določene primerjalne skupine so sestavljene iz izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa s podobnimi operativnimi in gospodarskimi razmerami, primerjalna skupina Belgije in Luksemburga pa vključuje Avstrijo, Švico in Nizozemsko, ki se vse spoprijemajo z razmeroma zapletenim operativnim okoljem. Zato se ugotovitev iz uvodne izjave 24 glede merila za oceno, določenega v točki 1.4(c) Priloge IV, ohrani.

(56)

Belgija in Luksemburg sta v revidiranem osnutku načrta izvedbe pojasnila, da bruseljski sektor centra MUAC vključuje čezmejno opravljanje služb v zračnem prostoru Francije in Nemčije. Belgija in Luksemburg tudi navajata, da se enote služb na rutah za lete, ki jih nadzira center MUAC na navedenih čezmejnih območjih, zabeležijo na območjih zaračunavanja navedenih držav članic, stroški za navedene opravljene storitve pa se zaračunajo uporabnikom, ki letijo na belgijskem in luksemburškem območju zaračunavanja. Belgija in Luksemburg opozarjata, da se zaradi takih okoliščin zvišujejo ugotovljeni stroški na enoto na njunem območju zaračunavanja.

(57)

Komisija je med podrobno presojo analizirala čezmejne ureditve o opravljanju služb v zvezi z belgijskim in luksemburškim območjem zaračunavanja. Ugotovila je, da center MUAC zagotavlja storitve na treh čezmejnih območjih v Franciji in Nemčiji, ki so pomembna v smislu delovne obremenitve in za katera center MUAC ne prejema finančnega nadomestila od držav članic, ki so prenesle opravljanje storitev. Enako velja v zvezi s čezmejnima območjema v zračnem prostoru Nizozemske, na katerih je opravljanje storitev preneseno na družbo skeyes.

(58)

Komisija na podlagi dodatne analize, ki jo je izvedel organ za oceno uspešnosti, ocenjuje, da so zaradi storitev, ki sta jih na čezmejnih območjih iz uvodne izjave 57 opravila center MUAC in družba skeyes, leta 2019 nastali skupni stroški v višini približno 12,2 mio. EUR (v realnih cenah iz leta 2017), od tega delež centra MUAC znaša 6,8 mio. EUR (v realnih cenah iz leta 2017), delež družbe skeyes pa 5,4 mio. EUR (v realnih cenah iz leta 2017).

(59)

Vendar Komisija opozarja, da Belgija ne poroča o spremembah pri opravljanju storitev, ki sta jih v drugem ali tretjem referenčnem obdobju na čezmejnih območjih opravila družba skeyes in center MUAC. V drugem in tretjem referenčnem obdobju se obseg navedenih dejavnosti ni povečal, prav tako pa niso ustvarile dodatne delovne obremenitve za izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa. Glede na to, da so povezani stroški kot delež skupne stroškovne osnove belgijskega in luksemburškega območja zaračunavanja ostali sorazmerno stabilni, storitve, ki jih na čezmejnih območjih opravljata družba skeyes in center MUAC, nimajo znatnega vpliva na izračun gibanj stroškovne učinkovitosti. Zato se ugotovitve iz uvodne izjave 23 glede meril za oceno, določenih v točkah 1.4(a) in (b) Priloge IV, ohranijo.

(60)

Nazadnje, čeprav pregledane čezmejne ureditve o opravljanju služb zagotavljajo znatne koristi tako, da zmanjšujejo zapletenost delovanja in povečujejo učinkovitost storitev, načelo „uporabnik plača“ iz člena 15 Uredbe (ES) št. 550/2004 določa, da „morajo uporabniki zračnega prostora plačati stroške, ki jih povzročijo, na kraju uporabe ali čim bliže temu kraju“ (21). Člen 21(2) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 zahteva, da so območja zaračunavanja „skladna z izvajanjem navigacijskih služb zračnega prometa“, in določa, da „lahko vključujejo storitve, ki jih zagotavlja izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa s sedežem v drugi državi članici v zvezi s čezmejnim zračnim prostorom“. Člen 22(1) navedene izvedbene uredbe nadalje določa, da stroškovna osnova za območje zaračunavanja „zajema ugotovljene stroške, povezane z izvajanjem navigacijskih služb zračnega prometa v zadevnem območju zaračunavanja“.

(61)

Komisija glede na navedeno v uvodni izjavi 60 meni, da finančne ureditve, vzpostavljene za opravljanje navigacijskih služb zračnega prometa na čezmejnih območjih iz uvodne izjave 57, niso skladne s pravnimi zahtevami, na katerih temelji načrt izvedbe in ureditve pristojbin. Ta sklepna ugotovitev ne posega v noben postopek za ugotavljanje kršitev, ki bi ga Komisija morda začela v zvezi s to zadevo.

(62)

Glede na to, da financiranje storitev, ki se opravljajo na čezmejnih območjih, ni skladno s pravnimi določbami iz uvodne izjave 60, z njim ni mogoče upravičiti prilagoditve izhodiščne vrednosti za leto 2019 za namen merila za oceno iz točke 1.4(c) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317. Poleg tega je ob upoštevanju ugotovitev organa za oceno uspešnosti treba poudariti, da tudi če bi bila izhodiščna vrednost belgijskega in luksemburškega območja zaračunavanja za leto 2019 prilagojena glede na storitve, ki se opravljajo na čezmejnih območjih, bi razlika za belgijsko in luksemburško območje zaračunavanja še vedno znašala +5,9 % v primerjavi s povprečno izhodiščno vrednostjo primerjalne skupine. Zato se ugotovitev iz uvodne izjave 24 glede merila za oceno, določenega v točki 1.4(c) Priloge IV, ohrani.

(63)

Belgija je v tretjem referenčnem obdobju uvedla revidirano metodologijo razporejanja stroškov za porazdelitev ugotovljenih stroškov med službami na rutah in terminalih za tretje referenčno obdobje. Uporabljene spremembe se nanašajo na razporeditev stroškov služb priletne kontrole (v nadaljnjem besedilu: priletni stroški), ki so nastali za družbo skeyes, in razporeditev stroškov, ki so nastali za belgijski nacionalni nadzorni organ. Komisija ugotavlja, da se je Belgija odločila razporediti svoje priletne stroške skoraj v celoti na službe na rutah, zato se na belgijsko in luksemburško območje zaračunavanja v tretjem referenčnem obdobju prenesejo dodatni ugotovljeni stroški.

(64)

Komisija ugotavlja, da sta Belgija in Luksemburg v revidiranem osnutku načrta izvedbe prilagodila izhodiščne vrednosti za leti 2014 in 2019, da bi upoštevala spremembe v razporejanju stroškov med službami na rutah in terminalih. Zato navedene spremembe ne vplivajo neposredno na oceno ciljev uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti v skladu z merili iz Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317.

(65)

Vendar Komisija ob upoštevanju ocene organa za oceno uspešnosti ugotavlja, da je Belgija za leto 2019 zvišala izhodiščno vrednost za območje zaračunavanja na rutah, in sicer za 14,3 mio. EUR (v realnih cenah iz leta 2017), hkrati pa je znižala izhodiščno vrednost za svoje območje zaračunavanja na terminalih, kar vključuje bruseljsko letališče (EBBR), in sicer za 4,4 mio. EUR (v realnih cenah iz leta 2017). Komisija se zaveda, da za družbo skeyes nastajajo stroški tudi v zvezi s priletnimi službami, ki se izvajajo na regionalnih letališčih, ki so zunaj področja uporabe načrta izvedbe v tretjem referenčnem obdobju. Vendar Komisija meni, da Belgija ni zadovoljivo pojasnila in utemeljila velikega razhajanja med prilagoditvami, uporabljenimi za izhodiščne vrednosti za rute in terminale, saj se prerazporejeni priletni stroški v zvezi z regionalnimi letališči zunaj področja uporabe načrta izvedbe zdijo nesorazmerni.

(66)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da Belgija s tem, ko je svoje priletne stroške skoraj v celoti vključila v stroškovno osnovo na rutah, navedenih stroškov ni razporedila sorazmerno med službe na rutah in službe na terminalih na podlagi pregledne metodologije. Komisija meni, da taka razporeditev priletnih stroškov ni skladna z zahtevami iz člena 15(2), točka (e), Uredbe (ES) št. 550/2004 in člena 22(5) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317.

(67)

Zato ta sklep ob upoštevanju ugotovitev iz uvodnih izjav 63 do 66 ne posega v noben postopek za ugotavljanje kršitev, ki bi ga Komisija morda začela v zvezi s spremembami v metodologiji razporejanja stroškov, ki jo je Belgija uporabila za tretje referenčno obdobje.

(68)

Komisija ob upoštevanju predhodnih ugotovitev ugotavlja, da cilji uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti za belgijsko in luksemburško območje zaračunavanja ne izpolnjujejo nobenega od meril za oceno iz točk 1.4(a), (b) in (c) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317.

(69)

Poleg tega mora Komisija v skladu s točko 1.4(d) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 oceniti, ali so odstopanja od meril iz točk 1.4(a), (b) in (c) navedene priloge potrebna in sorazmerna zaradi omogočitve doseganja ciljev uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede zmogljivosti ali zaradi izvedbe ukrepov prestrukturiranja v smislu člena 2(18) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317. Komisija je zlasti preverila, ali so ugotovljena odstopanja od gibanja ugotovljenih stroškov na enoto na vseevropski ravni in od dolgoročnega gibanja ugotovljenih stroškov na enoto na vseevropski ravni nastala samo zaradi dodatnih ugotovljenih stroškov za ukrepe v zvezi z zmogljivostjo.

(70)

Komisija ob upoštevanju izračunov organa za oceno uspešnosti ugotavlja, da ocenjena razlika med ugotovljenimi stroški na ruto belgijskega in luksemburškega območja zaračunavanja v tretjem referenčnem obdobju za leto 2024 ter ugotovljenimi stroški, ki bi bili potrebni za doseganje gibanja ugotovljenih stroškov na enoto na vseevropski ravni v tretjem referenčnem obdobju, znaša približno 8,2 mio. EUR v realnih cenah iz leta 2017, v zvezi z dolgoročnim gibanjem ugotovljenih stroškov na enoto na vseevropski ravni pa je ugotovljena ustrezna razlika v višini približno 43,7 mio. EUR v realnih cenah iz leta 2017.

(71)

Komisija ugotavlja, da revidirani osnutek načrta izvedbe vsebuje sedem ukrepov za izpolnitev ciljev glede zmogljivosti (v nadaljnjem besedilu: ukrepi v zvezi z zmogljivostjo), ki jih Belgija in Luksemburg obravnavata kot potrebne za doseganje ciljev glede zmogljivosti ter ki bi po mnenju Belgije in Luksemburga upravičili odstopanja njunih ciljev uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti od vseevropskih ciljev uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti.

(72)

Komisija je na podlagi ugotovitev iz Sklepa (EU) 2022/2255 glede navedenih ukrepov v zvezi z zmogljivostjo dodatno analizirala navedene ukrepe.

(73)

Prvi ukrep v zvezi z zmogljivostjo (v nadaljnjem besedilu: ukrep 1) vključuje zaposlovanje in usposabljanje kontrolorjev zračnega prometa, ki ju zagotavlja družba skeyes, da bi ohranila ustrezno število zaposlenih kontrolorjev zračnega prometa v tretjem in četrtem referenčnem obdobju. Belgija in Luksemburg pojasnjujeta, da je ukrep 1 ključen za odzivanje na staranje delovne sile kontrolorjev zračnega prometa in posledično veliko število upokojitev, ki se pričakujejo v tretjem in četrtem referenčnem obdobju. Do navedenih upokojitev prihaja zlasti zaradi uporabe sistema DISPO iz uvodne izjave 36.

(74)

Belgija je med podrobno presojo tudi poudarila, da bi se brez dejavnosti usposabljanja in zaposlovanja, predvidenih v okviru ukrepa 1, število kontrolorjev zračnega prometa, ki delujejo pri družbi skeyes, do konca tretjega referenčnega obdobja zmanjšalo za 15 %. Po mnenju Belgije bi to pomenilo znatno zmanjšanje zmogljivosti.

(75)

Glede na informacije, ki jih je predložila Belgija, se Komisija strinja, da sta usposabljanje in zaposlovanje kontrolorjev zračnega prometa, ki ju zagotavlja družba skeyes, potrebni za ohranjanje in povečevanje števila zaposlenih kontrolorjev zračnega prometa ter zagotavljanje ustreznega števila kontrolorjev zračnega prometa glede na napovedan prihodnji razvoj prometa. Vendar Komisija tudi opozarja, da je tako obsežno zaposlovanje novih kontrolorjev zračnega prometa potrebno predvsem zaradi predčasnih upokojitev v okviru sistema DISPO.

(76)

Skupni stroški ukrepa 1 so se v revidiranem osnutku načrta izvedbe zvišali in za tretje referenčno obdobje znašajo približno 27 mio. EUR (v realnih cenah iz leta 2017). V primerjavi z osnutkom načrta izvedbe so stroški ukrepa 1 v nominalnem smislu višji za 22,4 % za leto 2022, za 49,0 % za leto 2023 in za 36,8 % za leto 2024.

(77)

Belgija trdi, da je zvišanje stroškov ukrepa 1 upravičeno zaradi vpliva višje inflacije in natančnejše ocene dejanskih stroškov novih zaposlitev, ker je promet okreval hitreje ter ker je bila stopnja neuspeha posameznikov, ki se usposabljajo za kontrolorje zračnega prometa, v že končanih ciklih usposabljanja v tretjem referenčnem obdobju višja od pričakovane. Belgija zlasti pojasnjuje, da je družba skeyes posodobila svoj poslovni načrt pred predložitvijo revidiranega osnutka načrta izvedbe in da namerava zaposliti dodatne kontrolorje zračnega prometa, in sicer naj bi med letoma 2022 in 2024 v celoti izkoristila svoje zmogljivosti usposabljanja.

(78)

Komisija hkrati ugotavlja, da je v revidiranem osnutku načrta izvedbe število kontrolorjev zračnega prometa, ki bodo predvidoma delovali leta 2024, za šest odstotkov manjše kot v osnutku načrta izvedbe. Komisija predvideva, da je do tega prišlo zato, ker je bila stopnja neuspeha posameznikov, ki se usposabljajo za kontrolorje zračnega prometa, višja od pričakovane, kot je navedeno v uvodni izjavi 77.

(79)

Komisija ugotavlja, da so zvišanja stroškov v zvezi z ukrepom 1 iz uvodne izjave 76 znatno višja od sprememb indeksa inflacije, ki se odražajo v revidiranem osnutku načrta izvedbe. Opozarja, da so bili stroški, ki so bili v zvezi z ukrepom 1 sprva predstavljeni v osnutku načrta izvedbe, omejeni na usposabljanje kontrolorjev za namen služb na rutah, ki jih družba skeyes zagotavlja na belgijskem in luksemburškem območju zaračunavanja. Na podlagi informacij, ki jih je Belgija predložila med podrobno presojo, pa so zvišani stroški ukrepa 1, vključeni v revidiran osnutek načrta izvedbe, zajemali tudi usposabljanje, ki ga družba skeyes zagotavlja za kontrolorje za namen navigacijskih služb zračnega prometa na terminalih. Stroški v zvezi z območjem zaračunavanja na terminalih ne bi smeli biti vključeni v ukrep 1.

(80)

Zato Komisija meni, da Belgija kljub temu, da je bila pozvana k temu, ni ustrezno pojasnila, kako so bile načrtovane dejavnosti usposabljanja kontrolorjev zračnega prometa in načrtovan sprejem posameznikov, ki se usposabljajo za kontrolorje zračnega prometa v družbi skeyes, v zvezi s službami na rutah spremenjeni med osnutkom načrta izvedbe in revidiranim osnutkom načrta izvedbe. Poleg tega Belgija v zvezi s službami na rutah ni utemeljila ocenjenih stroškov, ki so za družbo skeyes nastali na posameznika, ki se usposablja za kontrolorja zračnega prometa, ali pojasnila velikih razlik med navedenimi stroški v posameznih letih. Glede na navedeno Komisija ni mogla količinsko opredeliti, kako načrtovano povečanje števila posameznikov, ki se usposabljajo za kontrolorje zračnega prometa v družbi skeyes, iz uvodne izjave 77 prispeva k spremembi stroškov ukrepa 1 iz uvodne izjave 76 v zvezi s službami na rutah.

(81)

Tudi ob predpostavki, da bi družba skeyes dejansko imela višje stroške usposabljanja, nastale v zvezi s službami na rutah in zaradi povečanega števila posameznikov, ki se usposabljajo za kontrolorje zračnega prometa, od leta 2022 do 2024, Komisija meni, da navedene višje stroške usposabljanja vsaj v znatni meri ublažijo znižani stroški za zaposlene zaradi manjšega števila načrtovanih kontrolorjev zračnega prometa, ki bodo delovali v istem časovnem obdobju, kot je navedeno v uvodni izjavi 78.

(82)

Komisija ugotavlja, da so stroški za ukrep 1 dejansko v znatni meri posledica sistema DISPO, ki ga je Belgija sama sprejela in ga uporablja v zvezi s kontrolorji zračnega prometa, ki delajo v družbi skeyes. Jasno je, da se v okviru sistema DISPO v tretjem referenčnem obdobju predčasno upokoji veliko kontrolorjev zračnega prometa, njihova sočasna zamenjava z novimi kontrolorji zračnega prometa pa pomeni precejšnje operativno in finančno breme za družbo skeyes. Vendar ob upoštevanju ocene organa za oceno uspešnosti in tega, da mora družba skeyes nujno poskrbeti za varno in stalno zagotavljanje zahtevane zmogljivosti v tretjem referenčnem obdobju, Komisija meni, da je ukrep 1 potreben za doseganje lokalnih ciljev uspešnosti glede zmogljivosti. Vendar meni, da Belgiji ni uspelo utemeljiti, da je znatno zvišanje stroškov, predstavljeno v revidiranem osnutku načrta izvedbe za ukrep 1, v primerjavi z osnutkom načrta izvedbe upravičeno in sorazmerno, razen glede učinka napovedi višje inflacije v zvezi z navedenimi stroški. Zato Komisija v zvezi z dodatnimi stroški, ki veljajo za potrebne in sorazmerne za izpolnitev ciljev glede zmogljivosti, ugotavlja, da so stroški, ki se upoštevajo v zvezi z ukrepom 1, tisti, ki so predstavljeni v osnutku načrta izvedbe, kot so pretvorjeni v realne cene.

(83)

Drugi ukrep v zvezi z zmogljivostjo (v nadaljnjem besedilu: ukrep 2) vključuje zamenjavo upravljanja zračnega prometa družbe skeyes z enotnim, integriranim in usklajenim sistemom upravljanja zračnega prostora, ki bo razvit v sodelovaju s centrom MUAC in belgijskim obrambnim ministrstvom v okviru projekta Skupni sistem služb zračnega prometa 3 (v nadaljnjem besedilu: projekt SAS 3). Vendar naj bi novi sistem upravljanja zračnega prometa družbe skeyes po načrtih začel delovati šele po koncu tretjega referenčnega obdobja in verjetno ne pred letom 2030, zato so za tretje referenčno obdobje predvidene samo pripravljalne dejavnosti.

(84)

Ukrep 2 vključuje tudi podaljšanje življenjske dobe sedanjega sistema upravljanja zračnega prometa družbe skeyes, ki bi moralo biti izvedeno med prehodno fazo pred uvedbo novega sistema upravljanja zračnega prometa, ki izhaja iz projekta SAS 3. Belgija je med podrobno presojo pojasnila, da podaljšanje življenjske dobe vključuje tehnično in funkcionalno nadgradnjo, ki naj bi omogočili dodatno zmogljivost v četrtem referenčnem obdobju.

(85)

Skupni stroški ukrepa 2 so se v revidiranem osnutku načrta izvedbe znižali in znašajo približno 7,4 mio. EUR (v realnih cenah iz leta 2017) za tretje referenčno obdobje. V primerjavi z osnutkom načrta izvedbe so stroški ukrepa 2 v nominalnem smislu nižji za 1,9 % za leto 2022, za 9,5 % za leto 2023 in za 11,9 % za leto 2024. Belgija je pojasnila, da navedene spremembe bolje odražajo dejansko vrednost pogodbe, ki jo je družba skeyes podpisala decembra 2021 za podaljšanje življenjske dobe svojega sedanjega sistema upravljanja zračnega prometa.

(86)

Belgija je med podrobno presojo pojasnila, da v tretjem referenčnem obdobju ne bodo nastali nobeni stroški amortizacije v zvezi z novim sistemom upravljanja zračnega prometa, ki izhaja iz projekta SAS 3. Vendar je na podlagi informacij, ki jih je sporočila Belgija, očitno, da naj bi se stroški kapitala za „novi sistem upravljanja zračnega prometa“ zaračunali že v tretjem referenčnem obdobju, čeprav bi bil navedeni sistem uveden šele več let po koncu tretjega referenčnega obdobja.

(87)

Komisija meni, da sta načrtovana nadgradnja in poznejša zamenjava sedanjega sistema upravljanja zračnega prometa družbe skeyes kot taki upravičeni z operativnega vidika ter se jih lahko šteje za potrebni za namen doseganja ciljev glede zmogljivosti.

(88)

Vendar Komisija opozarja, da obstajajo resni dvomi glede pravočasne izvedbe ukrepa 2. Med podrobno presojo so namreč tretje strani obvestile Komisijo, da družba skeyes razmišlja o umiku iz projekta SAS 3, na katerem temelji načrtovani razvoj novega sistema upravljanja zračnega prometa. Belgijski organi niso izpodbijali te informacije, ampak so poudarili, da med udeleženimi stranmi še vedno potekajo pogovori o prihodnosti projekta. Glede na navedeno Komisija meni, da Belgija ni predložila ustreznega zagotovila glede izvedbe projekta SAS 3 ali drugih alternativnih rešitev, ki bi se izvedle, če projekt ne bi bil uresničen.

(89)

Komisija tudi opozarja, da stroški ukrepa 2 zajemajo velik delež drugih operativnih stroškov, zlasti projektnih stroškov, povezanih s pripravo podaljšanja življenjske dobe obstoječega sistema upravljanja zračnega prometa in z novim sistemom. Komisija meni, da so taki operativni stroški povezani z normalnim delovanjem izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa, v nasprotju s samimi sistemi upravljanja zračnega prometa in njihovimi komponentami pa zanje ni mogoče šteti, da nastanejo neposredno za doseganje ciljev glede zmogljivosti.

(90)

Zato Komisija v zvezi z dodatnimi stroški, ki veljajo za potrebne in sorazmerne za izpolnitev ciljev glede zmogljivosti, ugotavlja, da bi morali biti stroški, ki se upoštevajo v zvezi z ukrepom 2, omejeni na stroške amortizacije in stroške kapitala, ki nastanejo za podaljšanje življenjske dobe sistema upravljanja zračnega prometa družbe skeyes.

(91)

Tretji ukrep v zvezi z zmogljivostjo (v nadaljnjem besedilu: ukrep 3) je povezan s spremembo splošnih pogojev za zaposlitev, ki veljajo za kontrolorje zračnega prometa, zaposlene v centru MUAC (v nadaljnjem besedilu: sveženj splošnih pogojev za zaposlitev), na podlagi kolektivne pogodbe, sklenjene leta 2019 pred izbruhom pandemije COVID-19. Ukrep 3 vključuje povišanje plačila kontrolorjev zračnega prometa, zaposlenih v centru MUAC, za 10,75 % v zameno za bolj prilagodljivo organizacijo dela.

(92)

Glede na informacije iz revidiranega osnutka načrta izvedbe določbe o prilagodljivosti, uvedene v okviru ukrepa 3, vključujejo podaljšanje letnega delovnega časa za novo zaposlene kontrolorje zračnega prometa, nova pravila o organizaciji izmen, možnost pogodbenega dogovora s kontrolorji zračnega prometa o dodatnih delovnih dneh, bolj prilagodljiv letni delovni čas in načrtovanje dopusta ter tudi možnost dogovora z že zaposlenimi kontrolorji zračnega prometa o morebitnem podaljšanju upokojitvene starosti na 60 let.

(93)

Komisija ugotavlja, da je namen ukrepa 3 v bistvu povečati razpoložljivost kontrolorjev zračnega prometa in prilagodljivost pri razporejanju dela, da bi se zadovoljilo povpraševanje po prometu. Belgija je poudarila, da naj bi ukrep 3 v prometnih razmerah pred pandemijo COVID-19 zmanjšal zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa in tako preprečil s tem povezane stroške za uporabnike zračnega prostora. Poleg tega je pojasnila, da je bilo sprva predvideno, da bo ukrep 3 centru MUAC omogočil vzpostaviti dodatne izmene za kontrolorje zračnega prometa, in sicer 1 050 dodatnih izmen v letu 2019 in 3 150 dodatnih izmen v letu 2024.

(94)

Organ za oceno uspešnosti je v svoji analizi, predloženi Komisiji, ugotovil, da ukrep 3 centru MUAC dejansko omogoča zagotavljati dodatno zmogljivost za uporabnike zračnega prometa v koledarskih letih 2023 in 2024 ter tako prispeva k doseganju ciljev glede zmogljivosti v tretjem referenčnem obdobju v okoliščinah, v katerih je obseg prometa primerljiv z obsegom iz obdobja pred pandemijo.

(95)

Skupni stroški ukrepa 3 so se v revidiranem osnutku načrta izvedbe zvišali in znašajo približno 13,2 mio. EUR (v realnih cenah iz leta 2017) za tretje referenčno obdobje. V primerjavi z osnutkom načrta izvedbe so stroški ukrepa 3 v nominalnem smislu višji za 7,4 % za leto 2022, za 9,0 % za leto 2023 in za 9,2 % za leto 2024. Glede na informacije, ki jih je Belgija predložila med podrobno presojo, so se navedeni stroški zvišali zaradi višje inflacije, kot je bila pričakovana, kar vodi v indeksacijo plač kontrolorjev zračnega prometa, zaposlenih v centru MUAC.

(96)

Belgija navaja, da je bilo za stroške ukrepa 3 ob njegovem sprejetju ocenjeno, da bodo ustrezali zaposlovanju dodatnih kontrolorjev zračnega prometa za odpravo pomanjkanja kontrolorjev zračnega prometa v centru MUAC. Vendar navedene trditve ne podpirajo nobeni podatki ali dokazi o skupnem vplivu ukrepa 3 na stroškovno osnovo tretjega referenčnega obdobja. Komisija zato ni mogla preveriti, ali bi bili stroški ukrepa 3 v tretjem referenčnem obdobju enakovredni stroškom, ki bi jih center MUAC imel pri najemanju dodatnih kontrolorjev zračnega prometa za zagotovitev enakih koristi glede zmogljivosti.

(97)

Komisija ugotavlja, da je organ za oceno uspešnosti sklenil, da so stroški, ki sta jih Belgija in Luksemburg predstavila v okviru ukrepa 3, utemeljeni in sorazmerni s končnimi koristmi za uporabnike zračnega prostora, vključno s preprečevanjem zamud pri upravljanju pretoka zračnega prometa ter z njimi povezanih škodljivih operativnih in finančnih vplivov na uporabnike zračnega prostora, vključno s potniki in okoljem.

(98)

Organ za oceno uspešnosti zlasti poudarja, da obstajajo dokazi, da je sveženj splošnih pogojev za zaposlitev, sprejet v okviru ukrepa 3, centru MUAC omogočil zagotavljati znatno izboljšano uspešnost glede zmogljivosti v prvem letu njegovega izvajanja, tj. leta 2019, s čimer se je predvidoma preprečilo 30 mio. EUR posrednih stroškov iz zamud pri upravljanju zračnega prometa za uporabnike zračnega prostora. Organ za oceno uspešnosti tudi ugotavlja, da so v letih 2020 in 2021 zaradi precejšnjega zmanjšanja obsega prometa zaradi pandemije COVID-19 nastale izredne okoliščine, v katerih dodatne določbe o prilagodljivosti, vzpostavljene v okviru ukrepa 3, niso bile potrebne. Vendar organ za oceno uspešnosti meni, da je center MUAC ustrezno ublažil vpliv ukrepa 3 za leti 2020 in 2021, saj je v revidiranem osnutku načrta izvedbe navedeno, da so bile „nekatere presežne izmene iz leta 2020 in prvega četrtletja leta 2021“ odložene, da bi se lahko uporabile v preostalem tretjem referenčnem obdobju brez dodatnih stroškov. Organ za oceno uspešnosti nazadnje ugotavlja, da je ukrep 3 na splošno utemeljen zaradi razlogov v zvezi z zmogljivostjo v tretjem referenčnem obdobju, saj spodbuja izboljšano razpoložljivost virov in čim boljšo izkoriščenost zmogljivosti, ki je na voljo v času velikega povpraševanja po prometu.

(99)

Zato Komisija ugotavlja, da je ukrep 3 potreben za doseganje ciljev glede zmogljivosti, njegovi stroški pa so sorazmerni glede na njihov koristen operativni vpliv na zagotavljanje zmogljivosti.

(100)

Četrti ukrep v zvezi z zmogljivostjo (v nadaljnjem besedilu: ukrep 4) vključuje okrepljen postopek analize po operacijah, ki ga mora vzpostaviti center MUAC ob podpori ustreznih orodij in „poslovne obveščevalne zmogljivosti“. Belgija in Luksemburg navajata, da je namen ukrepa 4, ki se v revidiranem načrtu izvedbe imenuje projekt PABI, omogočiti nadaljnjo optimizacijo načrtovanja dnevnih operacij centra MUAC.

(101)

Glede na informacije iz revidiranega osnutka načrta izvedbe bi ukrep 4 moral prispevati k izpolnjevanju prihodnjega povpraševanja po prometu in preprečevanju nepotrebnih operativnih omejitev za uporabnike zračnega prostora (t. i. čezmerna regulacija), ki povzročajo zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa. Komisija opozarja, da naj bi se ukrep 4 po navedbah Belgije začeti izvajati leta 2022, vendar Belgija med podrobno presojo ni izrecno potrdila te informacije.

(102)

Komisija se ob upoštevanju ocene organa za oceno uspešnosti strinja, da operativne analitične zmogljivosti, predstavljene v okviru ukrepa 4, prispevajo k zagotavljanju najboljše uporabe razpoložljivih virov za čim boljšo izkoriščenost zmogljivosti, ki je na voljo uporabnikom zračnega prostora, zlasti v času velikega povpraševanja po prometu.

(103)

Skupni stroški ukrepa 4 znašajo približno 0,9 mio. EUR (v realnih cenah iz leta 2017) za tretje referenčno obdobje in ostajajo enaki kot v osnutku načrta izvedbe, predloženem leta 2021. Komisija ugotavlja, da je organ za oceno uspešnosti preveril stroške ukrepa 4 in jih šteje za utemeljene.

(104)

Zato Komisija ugotavlja, da je ukrep 4 potreben za podporo pri nenehnem doseganju ciljev glede zmogljivosti, ter meni, da so stroški ukrepa 4 sorazmerni glede na strukturne in operativne izboljšave, ki jih bodo predvidoma zagotovili.

(105)

Peti ukrep v zvezi z zmogljivostjo (v nadaljnjem besedilu: ukrep 5) se nanaša na začetno usposabljanje novih kontrolorjev zračnega prometa za bruseljski sektor centra MUAC. V skladu z revidiranim načrtom izvedbe so dejavnosti usposabljanja kontrolorjev zračnega prometa v okviru ukrepa 5 oddane v zunanje izvajanje zunanji organizaciji za usposabljanje s sedežem v Franciji.

(106)

Belgija pojasnjuje, da sta stalno zaposlovanje in začetno usposabljanje kontrolorjev zračnega prometa, ki ju izvaja center MUAC, potrebni za preprečevanje zmogljivostnih omejitev v tretjem referenčnem obdobju in prihodnjih referenčnih obdobjih. Glede na informacije, ki jih je predložila Belgija, se Komisija strinja, da je usposabljanje novih kontrolorjev zračnega prometa, ki ga zagotavlja center MUAC, potrebno za ohranjanje in povečevanje števila zaposlenih kontrolorjev zračnega prometa ter zagotavljanje ustreznega števila kontrolorjev zračnega prometa glede na napovedan prihodnji razvoj prometa.

(107)

Skupni stroški ukrepa 5 znašajo približno 14,2 mio. EUR (v realnih cenah iz leta 2017) za tretje referenčno obdobje. Belgija je med podrobno presojo predložila razčlenitev stroškov ukrepa 5, razvrščenih v tri kategorije, in sicer stroške za posameznike, ki se usposabljajo za kontrolorje zračnega prometa, stroške za simulatorje letenja in stroške, ki jih zaračuna organizacija za usposabljanje. Komisija ugotavlja, da je organ za oceno uspešnosti preveril stroške ukrepa 5 in jih šteje za utemeljene.

(108)

Zato Komisija ugotavlja, da je ukrep 5 potreben za doseganje ciljev glede zmogljivosti, njegovi stroški pa so sorazmerni glede na njihov operativni vpliv na zagotavljanje zmogljivosti.

(109)

Šesti ukrep v zvezi z zmogljivostjo (v nadaljnjem besedilu: ukrep 6) vključuje zaposlovanje dodatnih kontrolorjev zračnega prometa za bruseljski sektor centra MUAC, da se zadovolji povpraševanje po prometu v tretjem referenčnem obdobju in nadaljnjih letih.

(110)

Glede na informacije iz revidiranega osnutka načrta izvedbe se bo število navedenih kontrolorjev zračnega prometa v tretjem referenčnem obdobju predvidoma znatno povečalo, in sicer s 106 na 119 kontrolorjev zračnega prometa. Belgija navaja, da bodo dodatni zaposleni kontrolorji zračnega prometa omogočili daljši delovni čas in povečano operativno prilagodljivost sektorja. Glede na informacije, ki jih je predložila Belgija, se Komisija strinja, da je zaposlovanje dodatnih kontrolorjev zračnega prometa, ki ga izvaja center MUAC, potrebno za podporo pri doseganju ciljev glede zmogljivosti.

(111)

Skupni stroški ukrepa 6 znašajo približno 4,4 mio. EUR (v realnih cenah iz leta 2017) za tretje referenčno obdobje. Navedeni stroški se nanašajo na plačilo za dodatne kontrolorje zračnega prometa, ki začnejo opravljati službo v tretjem referenčnem obdobju. Komisija ugotavlja, da je organ za oceno uspešnosti preveril stroške ukrepa 6 in jih šteje za utemeljene.

(112)

Zato Komisija meni, da je ukrep 6 potreben za doseganje ciljev glede zmogljivosti, njegovi stroški pa so sorazmerni glede na njihov operativni vpliv na zagotavljanje zmogljivosti.

(113)

Sedmi ukrep v zvezi z zmogljivostjo (v nadaljnjem besedilu: ukrep 7) zajema razvoj novega sistema načrtovanja delovne sile v centru MUAC za podporo pri izvajanju novih operativnih zahtev. Ukrep 7 vključuje razvoj novega okvira za načrtovanje delovne sile, posodobljeno orodje za razporejanje dela in druga orodja za načrtovanje delovne sile, potrebna za izvajanje novih operativnih zahtev.

(114)

Komisija se ob upoštevanju ocene organa za oceno uspešnosti strinja, da bodo povečanja učinkovitosti, ki jih bo omogočil novi sistem načrtovanja delovne sile, prispevala k izboljšani operativni uspešnosti in učinkovitejšemu izvajanju storitev.

(115)

Skupni stroški ukrepa 7 znašajo približno 0,8 mio. EUR (v realnih cenah iz leta 2017) za tretje referenčno obdobje. Komisija ugotavlja, da je organ za oceno uspešnosti preveril stroške ukrepa 7 in jih šteje za utemeljene.

(116)

Zato Komisija meni, da je ukrep 7 potreben za doseganje ciljev glede zmogljivosti, njegovi stroški pa so sorazmerni glede na njihov operativni vpliv na zagotavljanje zmogljivosti.

(117)

Komisija je sedem ukrepov v zvezi z zmogljivostjo, ki sta jih predstavila Belgija in Luksemburg, dodatno analizirala glede na njihov skupni vpliv in da bi ocenila, ali je sočasno izvajanje vseh navedenih ukrepov potrebno za doseganje lokalnih ciljev uspešnosti glede zmogljivosti.

(118)

Komisija je v zvezi s tem seznanjena z ugotovitvami organa za oceno uspešnosti, v skladu s katerimi je navedenih sedem ukrepov v zvezi z zmogljivostjo, obravnavanih skupaj, ustreznih in utemeljenih glede na njihov skupni pričakovani operativni rezultat in z njimi povezan skupni vpliv na zagotavljanje zmogljivosti. Glede na analizo organa za oceno uspešnosti skupno izvajanje navedenih ukrepov družbi skeyes in centru MUAC omogoča učinkovito upravljanje napovedanega obsega prometa v času največjega povpraševanja po prometu, hkrati pa krepi prilagodljivost in odpornost izvajanja storitev v nepredvidenih ali nestabilnih okoliščinah. Organ za oceno uspešnosti tudi potrjuje, da skupno izvajanje navedenih ukrepov v zvezi z zmogljivostjo ne povzroča presežne zmogljivosti navigacijskih služb zračnega prometa, ki se izvajajo v belgijskem in luksemburškem zračnem prostoru v preostalih mesecih tretjega referenčnega obdobja (22). Organ za oceno uspešnosti nazadnje poudarja, da ukrepi, ki so predstavljeni v revidiranem osnutku načrta izvedbe ter so povezani z usposabljanjem in zaposlovanjem dodatnih kontrolorjev zračnega prometa, dopolnjujejo organizacijske in tehnične ukrepe, ki omogočajo okrepljeno zagotavljanje zmogljivosti.

(119)

Komisija ob upoštevanju merila iz točke 1.4(d)(i) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 in na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav 71 do 118 ugotavlja, da so stroški, ki sta jih Belgija in Luksemburg predstavila za ukrepa 1 in 2, delno potrebni in sorazmerni za doseganje ciljev uspešnosti glede zmogljivosti, za ukrepe 3 do 7 pa so predstavljeni stroški v celoti potrebni in sorazmerni za doseganje navedenih ciljev.

(120)

Spodnja preglednica prikazuje končni prispevek ukrepov v zvezi z zmogljivostjo k razlikam glede na gibanja ugotovljenih stroškov na enoto na vseevropski ravni iz uvodne izjave 70 v zvezi z zadevnim letom, tj. letom 2024.

(121)

Kot je predstavljeno v preglednici iz uvodne izjave 120, ukrepi v zvezi z zmogljivostjo upravičujejo presežek v višini 19,2 mio. EUR (v realnih cenah iz leta 2017) glede na gibanja ugotovljenih stroškov na enoto na vseevropski ravni. Presežek je višji od ocenjenega odstopanja od gibanja ugotovljenih stroškov na enoto na vseevropski ravni v tretjem referenčnem obdobju, ki znaša 8,2 mio. EUR (v realnih cenah iz leta 2017), vendar je nižji od ocenjenega odstopanja od dolgoročnega gibanja ugotovljenih stroškov na enoto na vseevropski ravni, ki znaša 43,7 mio. EUR (v realnih cenah iz leta 2017). Torej Belgiji in Luksemburgu še vedno preostaja neutemeljena razlika v višini 24,5 mio. EUR (v realnih cenah iz leta 2017) glede na dolgoročno gibanje ugotovljenih stroškov na enoto na vseevropski ravni.

(122)

Zato Komisija ugotavlja, da merilo iz točke 1.4(d)(i) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 v zvezi z Belgijo in Luksemburgom ni izpolnjeno.

(123)

Komisija tudi opozarja, da Belgija in Luksemburg v revidiranem osnutku načrta izvedbe nista predstavila nobenih ukrepov prestrukturiranja, ki bi upravičili odstopanje od gibanja ugotovljenih stroškov na enoto na vseevropski ravni ali od dolgoročnega gibanja ugotovljenih stroškov na enoto na vseevropski ravni na podlagi merila iz točke 1.4(d)(ii) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317.

(124)

Komisija glede na oceno iz uvodnih izjav 22 do 123 ugotavlja, da cilji uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti za belgijsko in luksemburško območje zaračunavanja niso skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti.

(125)

Komisija je v Izvedbenem sklepu (EU) 2022/728 izrazila pomisleke v zvezi s cilji uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti na terminalih, ki jih je Belgija predlagala v osnutku načrta izvedbe. Navedeni cilji glede stroškovne učinkovitosti se uporabljajo samo v zvezi z navigacijskimi službami zračnega prometa na terminalih, ki se zagotavljajo na bruseljskem letališču. Komisija je v navedenem izvedbenem sklepu menila, da bi morala Belgija dodatno utemeljiti navedene cilje ali jih popraviti navzdol.

(126)

Komisija ugotavlja, da revidirani osnutek načrta izvedbe vsebuje izboljšane cilje uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti na terminalih za Belgijo v zvezi s koledarskimi leti 2022 do 2024, vključno z znižanjem ugotovljenih stroškov v realnih cenah za navedena koledarska leta. Komisija ugotavlja, da je gibanje ugotovljenih stroškov na enoto na terminalih v višini +4,5 % v tretjem referenčnem obdobju kljub vsemu še vedno višje od gibanja ugotovljenih stroškov na enoto na rutah, ki znaša +1,9 % v tretjem referenčnem obdobju, prav tako pa je višje od dejanskega gibanja ugotovljenih stroškov na enoto na terminalih iz drugega referenčnega obdobja, ki je znašalo +0,5 %. Komisija tudi ugotavlja, da so ugotovljeni stroški na enoto za navigacijske službe zračnega prometa na terminalih na bruseljskem letališču po ocenah še vedno znatno višji, in sicer za 55 % od mediane ugotovljenih stroškov na enoto na terminalih ustrezne primerjalne skupine letališč.

(127)

Komisija glede na oceno iz uvodnih izjav 125 in 126 ugotavlja, da revidirani cilji uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti na terminalih, ki jih je predlagala Belgija, še vedno vzbujajo pomisleke. Komisija zato znova poudarja svoje mnenje iz Izvedbenega sklepa (EU) 2022/728, da bi morala Belgija predložiti ustrezne utemeljitve za navedene cilje ali jih popraviti navzdol.

(128)

Komisija je v Izvedbenem sklepu (EU) 2022/728 ugotovila, da morata Belgija in Luksemburg revidirati svoje sisteme spodbud za doseganje ciljev glede zmogljivosti na rutah in zmogljivosti terminalov, in sicer tako, da bi bila največja finančna neugodnost, ki izhaja iz navedenih sistemov spodbud, določena na ravni, ki bistveno vpliva na tvegane prihodke. Komisija ugotavlja, da Belgija in Luksemburg nista spremenila navedenih sistemov spodbud v revidiranem osnutku načrta izvedbe.

(129)

Zato Komisija ugotavlja, da sistemi spodbud, ki sta jih Belgija in Luksemburg določila v revidiranem osnutku načrta izvedbe, še naprej vzbujajo pomisleke. Komisija zato znova poudarja svoje mnenje, da bi morala Belgija in Luksemburg revidirati svoje sisteme spodbud za doseganje ciljev glede zmogljivosti na rutah in zmogljivosti terminalov, in sicer tako, da bi bile največje finančne neugodnosti, ki izhajajo iz navedenih sistemov spodbud, določene na ravni, ki bistveno vpliva na tvegane prihodke, kot to zahteva člen 11(3), točka (a), Izvedbene uredbe (EU) 2019/317. Po mnenju Komisije bi moral revidirani sistem spodbud zagotavljati največjo finančno neugodnost, ki znaša najmanj 1 % ugotovljenih stroškov.

(130)

Glede na zgoraj navedeno bi morala Belgija in Luksemburg sprejeti korektivne ukrepe v smislu člena 11(3), točka (c), tretji odstavek, Uredbe (EU) 549/2004. Navedeni korektivni ukrepi bi morali Belgiji in Luksemburgu omogočiti doseganje skladnosti z vseevropskimi cilji uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti za tretje referenčno obdobje, ki na podlagi ocene Komisije iz tega sklepa ustreza znižanju ugotovljenih stroškov za belgijsko in luksemburško območje zaračunavanja na rutah za 24,5 mio. EUR, izraženih v realnih cenah iz leta 2017.

(131)

Komisija ugotavlja, da namerava Belgija opraviti pregled skladnosti v zvezi z uspešnostjo družbe skeyes in centra MUAC, pri čemer je povabila službe Komisije, da sodelujejo pri pregledu kot opazovalke. Komisija razume, da bo Belgija ob podpori pregleda skladnosti pripravila osnutek končnega načrta izvedbe, v katerem naj bi se upoštevali korektivni ukrepi. Če bodo pri pregledu skladnosti pridobljeni novi dokazi, jih namerava Komisija upoštevati.

(132)

Nekateri korektivni ukrepi, ki jih morata Belgija in Luksemburg sprejeti v skladu s tem sklepom, zaradi svoje narave morda ne bodo začeli v celoti učinkovati v tretjem referenčnem obdobju. Vendar bi jih Belgija in Luksemburg kljub temu morala začeti izvajati v tretjem referenčnem obdobju, in sicer na podlagi zavezujočih zavez, ki jih bosta določila v okviru osnutkov končnih načrtov izvedbe, tudi če bodo navedeni ukrepi izboljšali stroškovno učinkovitost v naslednjem referenčnem obdobju.

(133)

Korektivni ukrepi bi morali biti določeni v okviru osnutkov končnih načrtov izvedbe in bi jih bilo treba Komisiji predložiti v treh mesecih od datuma sprejetja tega sklepa v skladu s členom 15(6) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317. Belgija in Luksemburg bi morala navedene osnutke končnih načrtov izvedbe sprejeti individualno na nacionalni ravni, saj so se dejavnosti določanja ciljev uspešnosti na ravni FABEC nehale izvajati zaradi odstopa Francije, Nemčije in Nizozemske od revidiranega osnutka načrta izvedbe FABEC, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 6.

(134)

Glede na ugotovitve iz tega sklepa bi Belgija in Luksemburg morala ustrezno obravnavati zlasti naslednja vprašanja:

(135)

Odbor za enotno evropsko nebo ni podal mnenja. Potreben je bil izvedbeni akt, zato je predsedujoči njegov osnutek predložil odboru za pritožbe v nadaljnjo obravnavo. Odbor za pritožbe ni podal mnenja –