(1)

V Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 so določeni seznam Unije aditivov za živila, odobrenih za uporabo v živilih, in pogoji njihove uporabe.

(2)

Seznam se lahko na pobudo Komisije ali na podlagi zahtevka posodobi v skladu s skupnim postopkom iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1331/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(3)

Askorbinska kislina (E 300), natrijev askorbat (E 301) in kalcijev askorbat (E 302) (v nadaljnjem besedilu: aditivi za živila) so v skladu s Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 med drugim trenutno odobreni kot aditivi za živila kategorije 09.1.1 „Nepredelane ribe“ in kategorije 09.2 „Predelani ribe in ribiški proizvodi, vključno z mehkužci in raki“, pri najvišji dovoljeni vsebnosti quantum satis. Znanstveni odbor za hrano je menil, da je njihova uporaba kot antioksidanti sprejemljiva. Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v znanstvenem mnenju, v katerem je ponovno ocenila varnost aditivov za živila (3), potrdila, da njihova uporaba kot aditivi za živila pri sporočenih načinih uporabe in vrednostih ne predstavlja tveganja ter da ni treba numerično določiti sprejemljivega dnevnega vnosa. To pomeni, da gre za snov z zelo majhnim tveganjem in da obstajajo zanesljive informacije o izpostavljenosti tej snovi in njeni toksičnosti ter da je majhna verjetnost, da ima škodljive učinke na zdravje ljudi pri odmerkih, ki ne povzročajo prehranskega neravnovesja pri živalih. Najvišja dovoljena vsebnost za te aditive za živila ni numerično določena, morajo pa se uporabljati v skladu z dobro proizvodno prakso v količini, ki ne presega tiste, ki je potrebna za doseganje predvidenega namena, pri čemer se ne sme zavajati potrošnika.

(4)

Antioksidanti se pri nepredelanih ribah uporabljajo, da se upočasnita razbarvanje ribjega mesa in nastanek žarkosti. Potrošniki svežino nepredelanega tuna povezujejo z naravno rdečo barvo njegovega svežega mesa.

(5)

V skladu z Uredbo (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (4)se odmrznjeni fileti tuna, ki se tržijo kot „sveži“ tun, pridobijo iz tuna, zamrznjenega pod –18 °C po njegovem ulovu („sveži tun“), medtem ko se drugi odmrznjeni fileti tuna uporabljajo samo za konzerviranje („tun za konzerviranje“). Uporaba velike količine aditivov za živila pri tunu za konzerviranje za umetno obnovitev barve svežega mesa omogoča zavajajoče trženje tega tuna kot svežega in njegovo prodajo po višji ceni, zavajanje potrošnikov o proizvodu in izpostavljenost tveganju zastrupitve s histaminom.

(6)

Uporaba aditivov za živila na ta način ni v skladu s splošnimi pogoji za vključitev aditivov za živila na sezname Unije in njihovo uporabo, pa tudi ne z načelom quantum satis.

(7)

Po preiskavah goljufij s hrano v skladu z Uredbo (ES) št. 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (5) pristojni organi redno poročajo o primerih, v katerih je bilo ugotovljeno, da fileti tuna, ki se prodajajo kot sveži, vsebujejo večje količine aditivov za živila kot so po njihovem mnenju potrebne, da se pri svežih tunih doseže značilni antioksidativni učinek. Na podlagi tega sumijo, da se aditivi za živila uporabljajo pri tunih za konzerviranje, da bi jim obnovili barvo in jih dali na trg kot sveže.

(8)

Ker morajo pristojni nacionalni organi ugotoviti, da načelo quantum satis ni bilo upoštevano, kar pa utegne biti težavno, so države članice in zlasti Španija Komisijo prosile, naj določi ustrezno najvišjo dovoljeno vsebnost aditivov za živila kot antioksidantov v odmrznjenem tunu, ki se prodaja kot sveži (nepredelani) ali marinirani (predelani) tun.

(9)

Zaradi pravne varnosti ter za zagotovitev visoke ravni varstva potrošnikov in poštenih praks v trgovini z živili je torej primerno v kategorijah živil 09.1.1 in 09.2. v delu E Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 določiti najvišjo dovoljeno vsebnost aditivov za živila v tunu.

(10)

Najvišja dovoljena vsebnost bi morala omogočati ohranitev sedanjih količin zakonite uporabe v skladu z dobrimi proizvodnimi praksami. Na podlagi informacij, ki jih je industrija zagotovila Agenciji za ponovno oceno varnosti aditivov za živila, je primerna najvišja dovoljena vsebnost 300 mg/kg. Kot je navedeno v znanstvenem mnenju Agencije, gre za najvišjo vsebnost, o kateri poroča industrija.

(11)

Komisija je bila seznanjena s študijami, ki jih je opravila ribiška industrija, in mnenjem pristojnega organa, ki je ugotovil, da je treba za obvladovanje oksidacije v filetih tuna, ki se deset dni vzdržujejo pod 4 °C, uporabiti 900 mg aditivov za živila na kilogram. Razpoložljive informacije in zlasti ugotovitve pri uradnem nadzoru, ki so ga opravili drugi pristojni organi, da ima lahko odmrznjeni tun rok uporabnosti deset dni, ne da se pri tem njegova prvotna barva spremeni, če je obdelan s 300 mg/kg, pa kažejo, da vsebnost 300 mg/kg zadostuje za dosego želenega antioksidativnega učinka.

(12)

Določitev najvišje dovoljene vsebnosti askorbinske kisline (E 300), natrijevega askorbata (E 301) in kalcijevega askorbata (E 302) kot antioksidantov v tunu ne bo vplivala na zdravje ljudi. Zato v skladu s členom 3(2), drugi pododstavek, Uredbe (ES) št. 1331/2008 Agencije ni treba zaprositi za mnenje.

(13)

Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 bi bilo treba zato ustrezno spremeniti.

(14)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –