(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 17. novembra 2021 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom nekaterih aluminijastih koles s poreklom iz Maroka (v nadaljnjem besedilu: zadevna država). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 4. oktobra 2021 vložilo združenje evropskih proizvajalcev koles (v nadaljnjem besedilu: pritožnik ali združenje EUWA). Pritožba je bila vložena v imenu industrije Unije v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Vsebovala je dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2022/934 (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji) (3) uvedla obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka.

(4)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj z njo vzpostavijo stik, če želijo sodelovati v preiskavi. O začetku preiskave je posebej obvestila pritožnika, znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike in organe Maroka, znane uvoznike, uporabnike in združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, in jih povabila k sodelovanju.

(5)

Pritožniki in dva sodelujoča uporabnika so zahtevali, da njihova imena ostanejo zaupna, ker so se bali povračilnih ukrepov strank. Komisija je presodila, da dejansko obstaja resna nevarnost povračilnih ukrepov, in se je strinjala, da se imena pritožnikov in dveh sodelujočih uporabnikov ne smejo razkriti. Za učinkovito zagotovitev anonimnosti so ostala zaupna tudi imena drugih proizvajalcev Unije, da imen pritožnikov ne bi bilo mogoče ugotoviti na podlagi sklepanja.

(6)

Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(7)

Zaslišanje pred službami Komisije so zahtevale štiri strani in bile zaslišane: Evropsko združenje proizvajalcev avtomobilov (v nadaljnjem besedilu: združenje ACEA), združenje EUWA, Dika Morocco Africa S.A.R.L. (v nadaljnjem besedilu: družba Dika) in Hands 8 S.A. (v nadaljnjem besedilu: družba Hands).

(8)

Družba Dika in maroški organi so trdili, da so podatki, navedeni v pritožbi, zastareli, saj je med obdobjem preiskave in datumom začetka preiskave preteklo skoraj osem mesecev. Poleg tega je obdobje preiskave, ki ga je izbral pritožnik, natančno sovpadalo z vrhuncem pandemije COVID-19. Obdobje, ki ga je obravnaval pritožnik, je tudi za eno leto presegalo obdobje, ki je v skladu z običajno prakso Komisije, kot je opisano v ustreznem vodniku (4). Družba Dika je menila, da bi bila lahko ta odločitev nepoštena in pristranska ter da uporaba zastarelih podatkov ne more biti dokaz prima facie glede dampinga, škode ali vzročne zveze, kot se zahteva na podlagi člena 5(4) osnovne uredbe.

(9)

Komisija je najprej ugotovila, da je v vodniku, na katerega se sklicuje družba Dika, izrecno navedeno, da je ta namenjen zagotavljanju splošnih smernic, ni pravno zavezujoč dokument in njegova vsebina ni obvezna (5). Poleg tega člen 5 osnovne uredbe ne vsebuje nobene posebne določbe o časovnem obdobju med vložitvijo pritožbe in obdobjem, na katero se nanašajo predloženi podatki. Sicer pa se je obdobje preiskave pritožbe končalo 31. marca 2021, pritožba pa je bila vložena 4. oktobra 2021. Pritožnik je do 30. junija 2021 predložil tudi dodatne podatke o škodi (6). Podatki, ki jih je predložil pritožnik, so bili torej ažurni in časovno čim bližje datumu vložitve pritožbe. Kar zadeva trditev glede obravnavanega obdobja in obdobja preiskave, je praksa Komisije, da izbere enoletno obdobje preiskave in predhodna tri koledarska leta, da bi preučila trende, pomembne za oceno zadevne škode. Dejstvo, da so bile v pritožbi navedene informacije za eno dodatno leto, ne pomeni, da so bili uporabljeni zastareli podatki in da bi bila ocena zato nepoštena ali pristranska. Nasprotno, zagotovljene so bile informacije v zvezi z zadnjim razpoložljivim obdobjem, tj. do 31. marca 2021. Zato je bila trditev zavrnjena.

(10)

Družba Dika je trdila, da pritožba ne vključuje dokazov, ki bi utemeljevali uporabo računsko določene normalne vrednosti, kot je določeno v členu 5(2) osnovne uredbe. Trdila je tudi, da je bil izračun računsko določene normalne vrednosti napačen. Zato bi morala Komisija skleniti, da pritožba ne vsebuje zadostnih dokazov o dampingu, in pritožbo zavrniti v skladu s členom 5 osnovne uredbe.

(11)

Družba Dika je navedla, da pritožnik ni uporabil maroške domače prodajne cene aluminijastih koles, čeprav bi jo lahko poznal glede na to, da aluminijasta kolesa v Maroko izvaža sama industrija Unije. Družba Dika je trdila tudi, da je pritožnikova ugotovitev, da prodaje v običajnem poteku trgovine ni bilo, temeljila na finančnih računih proizvajalcev izvoznikov iz let 2018 in 2019, ki segajo v obdobje pred obdobjem preiskave, izbranim v pritožbi.

(12)

Komisija se s tem ni strinjala. Pritožnik v tej preiskavi je združenje EUWA in ne njegovi posamezni člani. Ker pritožnik ni proizvajalec ali izvoznik, ni imel dostopa do takih podatkov. Poleg tega se računi na splošno štejejo za zaupne poslovne podatke. Pritožnik se je moral zato opreti na javne informacije o domačih prodajnih cenah v Maroku, ki v času pritožbe niso bile na voljo. Finančni računi maroških proizvajalcev izvoznikov iz let 2018 in 2019 so bili edini, ki jih je imel pritožnik na voljo v času vložitve pritožbe. Pritožnik je zato lahko sklenil le, da na podlagi razumno razpoložljivih informacij znani maroški proizvajalci izvozniki niso opravljali domače prodaje v običajnem poteku trgovine. Zato je upravičeno računsko določil normalno vrednost. Trditev je bila torej zavrnjena.

(13)

Družba Dika je predložila tudi argumente v zvezi z domnevnimi bistvenimi napakami pri določanju normalne vrednosti. Ti argumenti se nanašajo na izbiro velikosti koles, uporabo cen za aluminijaste ingote na podlagi uvoza iz Kitajske, uporabo stroškovne strukture proizvajalcev Unije, izključitev nekaterih stroškovnih dejavnikov iz izračuna in uporabo 6-odstotne stopnje dobička.

(14)

Komisija se s temi argumenti ni strinjala. Predpostavke, ki jih je pritožnik uporabil za računsko določitev normalne vrednosti, so temeljile na njegovih tržnih izkušnjah in znanju ter javno dostopnih informacijah. Dejstvo, da se zainteresirana stran s temi predpostavkami ne strinja, ne pomeni, da jih v pritožbi ni mogoče uporabiti za računsko določitev normalne vrednosti. Številke, na katerih temelji normalna vrednost, so bile podprte z zadostnimi dokazi in potrjene z analizo teh dokazov, ki jo je izvedla Komisija. Tudi po nekaj prilagoditvah, ki jih je predlagala zainteresirana stran in ki jih je Komisija izvedla pri ocenjevanju pritožbe, je bilo dokazov o dampingu še vedno dovolj.

(15)

Družba Dika in maroški organi so trdili, da pritožnik v svoji analizi škode ni upošteval, da je trg razdeljen na segmenta proizvajalcev originalne opreme in poprodajnega trga, ter različnih vrst koles znotraj posameznih trgov, tj. segmentov izdelkov nižje in višje vrednosti.

(16)

Komisija je ugotovila, da imajo aluminijasta kolesa proizvajalcev originalne opreme in poprodajnega trga različna distribucijsko-prodajna kanala, vendar imajo enake fizikalne in tehnične lastnosti ter so zamenljiva. Zato bi bilo treba proizvajalce originalne opreme in poprodajni trg obravnavati kot različna prodajna kanala in ne kot različna segmenta.

(17)

Kar zadeva oba prodajna kanala, je pritožnik ocenil, da je bil maroški izvoz verjetno skoraj izključno dostavljen strankam proizvajalcev originalne opreme. Poznejša analiza razpoložljivih informacij, ki jo je izvedla Komisija, je to potrdila. Tako je bilo tudi v primeru vzorčenih proizvajalcev Unije, ki so skoraj izključno prodajali strankam proizvajalcev originalne opreme (približno 99,6 %).

(18)

V zvezi z različnimi vrstami koles je Komisija ugotovila, da pritožba sicer ni vsebovala popolne analize škode po različnih vrstah aluminijastih koles, je pa vsebovala izračune nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen desetih reprezentativnih vrst koles.

(19)

Zato je bila trditev zavrnjena.

(20)

Družbi Dika in Hands ter maroški organi so trdili, da razvoj maroškega uvoza ne more povzročiti ali predstavljati tveganja za nastanek škode industriji Unije, saj je v obdobju od 1. aprila 2020 do 31. marca 2021 predstavljal le 2,8 % trga Unije in ne povzroča padanja cen ali ovira njihovega dviga.

(21)

Posebna analiza škode v okviru pritožbe je pokazala, da je dovolj dokazov o večjem prodoru uvoza iz Maroka na trg Unije (tako v absolutnem kot v relativnem smislu) po cenah, ki nelojalno nižajo prodajne cene in močno nelojalno nižajo ciljne cene industrije Unije. Zdi se, da je to povzročilo znatno škodo industriji Unije, kar se je kazalo na primer v zmanjšanju prodaje in tržnega deleža, poslabšanju finančnih rezultatov ali ravni cen, ki jih zaračunava industrija Unije. Zato je bila trditev zavrnjena.

(22)

Družba Dika je trdila, da nekateri kazalniki škode iz pritožbe, kot so proizvodna zmogljivost, cene v Uniji in potrošnja Unije, niso podprli ugotovitve o škodi v obdobju preiskave. Poleg tega popolno izkoriščanje zmogljivosti za proizvajalca aluminijastih koles ni mogoče glede na modele dobavne verige, ki temeljijo na proizvodnji ob pravem času in jih uporabljajo proizvajalci avtomobilov v Evropski uniji, zaradi česar morajo biti proizvajalci aluminijastih koles prilagodljivi in imeti na voljo zmogljivosti za izpolnjevanje potreb v zadnjem trenutku.

(23)

Komisija opozarja, da je treba za ugotovitev o znatni škodi, ki je potrebna za začetek preiskave, med drugim preučiti ustrezne dejavnike, kot so opisani v osnovni uredbi. Vendar v členu 5 osnovne uredbe ni posebej zahtevano, da morajo vsi dejavniki škode iz člena 3(5) kazati poslabšanje, da bi bila znatna škoda zadostno utemeljena za začetek preiskave. V členu 5(2) osnovne uredbe je dejansko navedeno, da pritožba vsebuje informacije o spremembah v obsegu domnevno dampinškega uvoza, učinku tega uvoza na cene podobnega izdelka na trgu Unije in posledičnem učinku tega uvoza na industrijo Unije, kot se ta odraža v ustreznih (ne nujno vseh) dejavnikih. Pritožba je vsebovala te informacije, ki so kazale na obstoj škode. Komisija je zato menila, da pritožba vsebuje zadostne dokaze o škodi, in trditev zavrnila.

(24)

Družbi Dika in Hands sta trdili, da uvedba protidampinških ukrepov ne more biti v interesu Unije.

(25)

V zvezi s slednjim interes Unije ni ustrezno merilo za oceno, ali pritožba upravičuje začetek protidampinškega postopka v skladu s členom 5 osnovne uredbe. Zato se te pripombe niso upoštevale v povezavi s trditvami v zvezi z začetkom postopka.

(26)

Družbi Dika in Hands ter maroški organi so trdili, da pritožnik ni upošteval drugih dejavnikov, kot so domnevni neobstoj konkurence med aluminijastimi kolesi Unije in maroškimi aluminijastimi kolesi zaradi segmentacije trga, uvoz iz tretjih držav in posledice pandemije COVID-19.

(27)

Analiza pritožbe, ki jo je izvedla Komisija, je potrdila, da navedeni elementi niso bili utemeljeni, niso bili točni ali niso zadostovali za dvom o sklepu, da pritožba vsebuje zadostne dokaze, ki kažejo, da se je zadevni izdelek v Unijo uvažal po dampinških cenah in da je bila s tem uvozom proizvajalcem Unije povzročena znatna škoda. Ti vidiki so bili ugotovljeni na podlagi najboljših dokazov, ki so bili takrat na voljo pritožniku ter so bili dovolj reprezentativni in zanesljivi. Poleg tega so bile trditve družbe Dika, maroških organov in združenja ACEA med preiskavo podrobno preučene in so nadalje obravnavane v nadaljevanju.

(28)

Komisija je na podlagi navedenega potrdila, da je pritožnik predložil dovolj dokazov o dampingu, škodi in vzročni zvezi, s čimer je izpolnil zahteve iz člena 5(2) osnovne uredbe.

(29)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(30)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je izbrala začasni vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je izbrala dokončni vzorec treh proizvajalcev Unije. V skladu s členom 17 osnovne uredbe je bilo merilo za izbiro vzorca največji reprezentativen obseg proizvodnje podobnega izdelka v Uniji v obdobju preiskave, tj. od 1. oktobra 2020 do 30. septembra 2021. V začasnem vzorcu so bili trije proizvajalci Unije iz treh držav članic. Vzorec je predstavljal skoraj 20 % skupnega obsega proizvodnje podobnega izdelka v Uniji in zagotavlja dobro geografsko porazdelitev. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca, vendar ni prejela nobenih pripomb.

(31)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(32)

Nobeden od znanih nepovezanih uvoznikov ni predložil zahtevanih informacij ali se strinjal z vključitvijo v vzorec.

(33)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike v Maroku pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Kraljevine Maroko pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali vzpostavi stik z njimi.

(34)

Zahtevane informacije sta predložila le dva proizvajalca izvoznika iz zadevne države, ki zagotavljata skoraj ves uvoz aluminijastih koles iz Maroka. Komisija se je zato odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(35)

Komisija je vprašalnike poslala trem proizvajalcem Unije, pritožniku, znanim uporabnikom in dvema proizvajalcema izvoznikoma iz zadevne države. Ti vprašalniki so bili na dan začetka preiskave objavljeni tudi na spletu (7).

(36)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotavljanje dampinga, škode in interesa Unije. Zaradi izbruha pandemije COVID-19 in ukrepov omejitve gibanja, sprejetih v različnih državah, Komisija ni mogla izvesti vseh preveritvenih obiskov v skladu s členom 16 osnovne uredbe.

(37)

Poleg tega je Komisija v skladu z Obvestilom o posledicah, ki jih ima izbruh COVID-19 na protidampinške in protisubvencijske preiskave (9), izvedla navzkrižna preverjanja na daljavo v zvezi z družbo CITIC Dicastal Co., Ltd (v nadaljnjem besedilu: družba CITIC), ki je povezana družba družbe Dika, in enim proizvajalcem Unije.

(38)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. oktobra 2020 do 30. septembra 2021 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2018 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(39)

Zadevni izdelek so aluminijasta kolesa motornih vozil iz tarifnih številk HS 8701 do 8705, s priborom ali brez, z nameščenimi pnevmatikami ali brez, s poreklom iz Maroka, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN ex 8708 70 10 in ex 8708 70 50 (oznake TARIC: 8708701015, 8708701050, 8708705015 in 8708705050) (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(40)

Aluminijasta kolesa se v Uniji tradicionalno prodajajo po dveh distribucijsko-prodajnih kanalih: proizvajalcem originalne opreme, ki so večinoma proizvajalci avtomobilov, in na poprodajni trg, ki vključuje na primer distributerje, trgovce na drobno, servisne delavnice itd. Zadevni izdelek iz Maroka se je v obravnavanem obdobju prodajal izključno prek proizvajalcev originalne opreme. V distribucijskem kanalu proizvajalcev originalne opreme proizvajalci avtomobilov organizirajo razpisne postopke za aluminijasta kolesa in so pogosto vključeni v proces razvoja novega kolesa, ki je povezano z njihovo blagovno znamko. Proizvajalci Unije in maroški izvozniki se lahko prijavijo na iste razpise.

(41)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enaki osnovni uporabi:

(42)

Komisija se je v tej fazi odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(43)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 34, sta se v okviru preiskave odzvala dva maroška proizvajalca izvoznika, družba Dika in družba Hands, ter predložila izpolnjena vprašalnika. Družba Dika ima povezano družbo CITIC, ki je kitajski proizvajalec aluminijastih koles. Družba CITIC kupuje aluminijasta kolesa od družbe Dika in jih prodaja Uniji, Maroku in drugim tretjim državam. Med navzkrižnim preverjanjem na daljavo pri družbi CITIC je bilo odkritih več napak, ki so vzbudile močan dvom o zanesljivosti seznamov domače prodaje in prodaje v EU. Te napake so se nanašale predvsem na razlike med cenami, navedenimi na seznamih prodaje, cenami, navedenimi na računih, in dejansko plačanimi zneski.

(44)

Med preveritvenim obiskom v družbi Dika, ki je 1. aprila 2022 potekal po navzkrižnem preverjanju na daljavo pri družbi CITIC, je družba Dika predložila revidirano različico seznamov prodaje in pojasnilo glede ugotovljenih neskladij. Preverjanje ali navzkrižno preverjanje revidiranih seznamov prodaje takrat ni bilo več mogoče. Poleg tega je predhodno preverjanje na novo predloženih podatkov pokazalo, da popravki, ki jih je opravila družba, niso odpravili vseh neskladij, omenjenih med navzkrižnim preverjanjem na daljavo, sicer pa je bilo skupno število popravkov veliko večje od števila, ki je bilo pričakovano na podlagi navzkrižnega preverjanja na daljavo. Zaradi narave in števila napak, od katerih nekatere po popravkih niso bile odpravljene, se Komisija ni mogla zanesti na točnost seznamov prodaje. Zato Komisija ni mogla preveriti potrebnih informacij za določitev stopnje dampinga za družbo.

(45)

Družba Dika in njena povezana družba sta bili v skladu s členom 18(4) osnovne uredbe z dopisom z dne 5. maja 2022 obveščeni o razlogih za namero Komisije, da ne bo upoštevala predloženih informacij, pri čemer jima je bila dana možnost, da predložita dodatna pojasnila (v nadaljnjem besedilu: dopis iz člena 18).

(46)

Družba je na dopis Komisije odgovorila 12. maja 2022. V odgovoru je družba pojasnila, da je svojo prodajo na seznamih prodaje evidentirala v skladu s svojimi računovodskimi načeli. Družba je torej v nasprotju z izjavami, podanimi med navzkrižnim preverjanjem na daljavo in preveritvenim obiskom na kraju samem, trdila, da so prvotni seznami prodaje, katerih skupne vrednosti je bilo mogoče uskladiti z njenim računovodskim sistemom SAP, popolni in točni, da ne vsebujejo napak in da jih ni treba popravljati. Popravki, ki jih je družba opravila po navzkrižnem preverjanju na daljavo, so bili Komisiji domnevno predloženi le zato, da bi se pokazalo, da družba CITIC v celoti sodeluje v preiskavi. Družba je torej navedla, da bi morala Komisija uporabiti prvotno nerevidirano različico seznamov prodaje. Po navedbah družbe bi lahko Komisija alternativno uporabila revidirane sezname prodaje, predložene z dopisom, saj pomanjkljivosti niso bile takšne, da bi po nepotrebnem otežile oblikovanje razumno točne ugotovitve. Ti seznami prodaje so bili podobni tistim, ki so bili predloženi med preveritvenim obiskom na kraju samem; dodani so jim bili prej manjkajoči podatki, nekatere napake so bile popravljene in predložena so bila dodatna pojasnila. Vendar je še vedno ostalo več napak, za številne transakcije dejanski prejeti znesek še vedno ni bil naveden, Komisija pa ni mogla navzkrižno preveriti ali preveriti popravljenih seznamov prodaje, predloženih z odgovorom družbe na dopis iz člena 18. Družba je navedla tudi, da bi morala Komisija v primeru, da bi vztrajala pri uporabi člena 18 osnovne uredbe, uporabiti računovodske izkaze družbe CITIC kot delna dostopna dejstva.

(47)

Komisija se ni strinjala z argumenti, ki jih je družba navedla v svojem odgovoru na dopis iz člena 18. V protidampinškem vprašalniku za proizvajalce izvoznike se jasno zahteva, da se seznami prodaje predložijo za vsako transakcijo posebej. Predloge preglednic, priložene vprašalniku, nedvoumno zahtevajo podatke, kot so zapisani na računu (količina na računu, vrednost na računu, povezani dobropisi itd.). Družba je sama priznala, da seznamov prodaje ni pripravljala na podlagi računov, temveč na podlagi lastnih računovodskih praks. Poleg tega je družba trdila, da se vsaka razlika med vrednostjo na računu in dejansko prejetim zneskom na seznamih prodaje običajno zabeleži kot popust, rabat ali dobropis oziroma na drug način. Vendar je bilo ugotovljeno, da se te razlike niso sistematično prikazovale na seznamih prodaje družbe.

(48)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 44, navzkrižnega preverjanja ali preveritve v zvezi z revidiranimi seznami prodaje ni bilo mogoče izvesti pravočasno. Kot je bilo družbi pojasnjeno v dopisu, poslanem 11. marca 2022, tj. pred navzkrižnim preverjanjem na daljavo in predhodno preveritvijo, in v skladu z Obvestilom o posledicah, ki jih ima izbruh COVID-19 na protidampinške in protisubvencijske preiskave (10), je bil namen navzkrižnega preverjanja na daljavo pridobiti zagotovila v zvezi z informacijami, ki jih je družba predložila v izpolnjenem vprašalniku. Med navzkrižnim preverjanjem na daljavo ta zagotovila v zvezi s seznami prodaje niso bila zagotovljena. Dodatno navzkrižno preverjanje na daljavo v zvezi z družbo CITIC, ki ga je družba predlagala v svojem odgovoru na dopis iz člena 18, ni sprejemljiv način za odpravo nepravočasnosti ali napak, ugotovljenih med navzkrižnim preverjanjem na daljavo, ki je bilo že izvedeno v predpisanih rokih.

(49)

Poleg tega nekatere spremembe, o katerih se je razpravljalo med navzkrižnim preverjanjem na daljavo, v revidiranih preglednicah niso bile upoštevane. Družba je v odgovoru na dopis iz člena 18 predložila nov revidiran seznam prodaje z dodatnimi spremembami, v zvezi s katerimi prav tako ni bilo mogoče izvesti navzkrižnega preverjanja ali preveritve. Komisija je zato presodila, da družba zahtevanih informacij ni predložila v roku preiskave. Druga možnost, ki jo je predlagala družba, in sicer uporaba računovodskih izkazov družbe CITIC kot delnih dostopnih dejstev, ni bila sprejemljiva. Komisija na podlagi računovodskih izkazov normalne vrednosti in izvozne cene ne bi mogla določiti tako podrobno in natančno, kot se zahteva v osnovni uredbi, saj na njihovi podlagi ne bi bilo mogoče izvesti analize po izdelku ali transakciji.

(50)

Ker družba Dika in njena povezana družba CITIC nista zagotovili informacij, ki bi Komisiji omogočile dovolj natančno ugotovitev, in ker preverljive informacije, ki bi lahko omogočile takšno ugotovitev, niso bile predložene, se je Komisija odločila, da informacij, ki jih je družba predložila v zvezi s seznamom domače prodaje in prodaje v EU, ne bo upoštevala. Ker so te informacije ključne za določitev normalne vrednosti in izvozne cene, Komisija v zvezi z družbo ni mogla izračunati individualne stopnje dampinga.

(51)

Zato začasno ni upoštevala informacij, ki jih je predložil ta proizvajalec izvoznik, in je potrdila uporabo dostopnih dejstev v zvezi s tem proizvajalcem izvoznikom na podlagi člena 18(1) osnovne uredbe.

(52)

Zaradi uporabe člena 18(1) osnovne uredbe, kot je opisano v oddelku 3.1.1, se je izračun stopnje dampinga, opisan v nadaljevanju, uporabil le za drugega maroškega proizvajalca izvoznika, in sicer družbo Hands.

(53)

V členu 2(1) osnovne uredbe je določeno, da normalna vrednost temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovine v državi izvoznici. Vendar je Komisija ugotovila, da sodelujoči proizvajalec izvoznik ni prodajal na domačem trgu. Manjše število aluminijastih koles je bilo v obdobju preiskave v Maroku prodano enemu proizvajalcu avtomobilov s sedežem v gospodarski brezcarinski coni (zone d’accélération industrielle, prej imenovani tudi zone franche ali zone franche d’exportation), podobni gospodarski coni, v kateri je imel sedež sodelujoči proizvajalec. Navedeni proizvajalec avtomobilov je aluminijasta kolesa kupil z namenom uporabe pri sestavljanju avtomobila. Nato je bil iz brezcarinske cone z namenom prodaje na domačem trgu oziroma izvoza odpremljen avtomobil, ne pa aluminijasta kolesa. Končni kraj avtomobila sicer najverjetneje ni bil domači trg. Študija iz leta 2020 je pokazala, da se 90 % vseh avtomobilov, proizvedenih v Maroku, izvozi (11), kar potrjujejo tudi informacije maroških proizvajalcev avtomobilov (12). Poleg tega morajo družbe s sedežem v teh conah v skladu z zakonom 19-94, ki ureja prostotrgovinske cone, vsaj 70 % svojih prihodkov ustvariti z izvozom (13).

(54)

Kot je pojasnjeno zgoraj, je šlo pri aluminijastih kolesih, ki jih je sodelujoči proizvajalec izvoznik prodal navedeni stranki v Maroku, za prodajo iz ene gospodarske cone v drugo. Družbe s sedežem v takšnih gospodarskih conah v Maroku so izvzete iz uporabe carinskih zakonov in predpisov, ki se običajno uporabljajo na maroškem ozemlju, vstop blaga v gospodarsko cono pa se obravnava kot izvoz (14). Ker so bila aluminijasta kolesa proizvedena v gospodarski coni, nato pa prodana in odpremljena v drugo gospodarsko cono, nikoli niso vstopila na carinsko območje Maroka in jih zato ni bilo mogoče obravnavati kot prodanih na domačem trgu.

(55)

Tudi v primeru, da bi se prodaja v gospodarsko brezcarinsko cono v Maroku obravnavala kot domača prodaja, ne bi bila niti reprezentativna niti izvedena v običajnem poteku trgovine, kot se zahteva v členu 2(1) osnovne uredbe.

(56)

V zvezi s tem je Komisija v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej preučila, ali je celotni obseg domače prodaje sodelujočega proizvajalca izvoznika reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave predstavljal najmanj 5 % celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Na podlagi tega prodaja sodelujočega proizvajalca izvoznika v Maroku ni bila reprezentativna.

(57)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo. Analiza domače prodaje je pokazala, da ta v nobenem primeru ni bila dobičkonosna in zato ni bila izvedena v običajnem poteku trgovine.

(58)

Ker prodaje podobnega izdelka v običajnem poteku trgovine na domačem trgu ni bilo, je Komisija računsko določila normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(59)

V členu 2(3) osnovne uredbe je določeno, da se normalna vrednost podobnega izdelka v primeru, da ni domače prodaje v običajnem poteku trgovine, izračuna na osnovi proizvodnih stroškov v državi porekla, h katerim se doda razumen znesek za prodajne, splošne in administrativne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSA-stroški) in za dobiček. V členu 2(6) osnovne uredbe je določeno, da PSA-stroški in dobiček temeljijo na dejanskih podatkih, ki se nanašajo na proizvodnjo in prodajo pri običajnem poteku trgovine podobnega izdelka s strani obravnavanega izvoznika ali proizvajalca. Ker pa prodaje podobnega izdelka v običajnem poteku trgovine v primeru družbe Hands, kot je pojasnjeno zgoraj, ni, je mogoče v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe uporabiti tri alternativne metode:

(60)

V zvezi s členom 2(6), točka (a), je bil v Maroku samo še en proizvajalec izvoznik aluminijastih koles, in sicer družba Dika. Tudi družba Dika je vsa svoja aluminijasta kolesa v Maroku prodala proizvajalcem avtomobilov s sedežem v gospodarskih conah. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 53 in 54, se takšna prodaja ni obravnavala kot domača prodaja. Poleg tega mora biti povprečje iz člena 2(6), točka (a), tehtano povprečje vsaj dveh proizvajalcev izvoznikov (15). Podatkov družbe Dika torej ne bi bilo mogoče uporabiti, tudi če bi se njena prodaja štela za zanesljivo. Člena 2(6), točka (a), zato ni bilo mogoče uporabiti.

(61)

V členu 2(6), točka (b), se zahteva proizvodnja in prodaja pri običajnem poteku trgovine za enako splošno kategorijo izdelkov za obravnavanega izvoznika ali proizvajalca na domačem trgu. Vendar pa je družba Hands proizvajala le aluminijasta kolesa, prodaja pa v nobenem primeru ni bila izvedena v običajnem poteku trgovine. Zato tudi člena 2(6), točka (b), ni bilo mogoče uporabiti.

(62)

Člen 2(6), točka (c), se v zvezi z določitvijo PSA-stroškov in dobička sklicuje na „katero koli drugo razumno metodo“. Ker v Maroku ni drugih proizvajalcev aluminijastih koles, je Komisija menila, da je smiselno uporabiti PSA-stroške in dobiček proizvajalcev aluminijastih koles iz Brazilije. Brazilija je bila predlagana kot primerna reprezentativna država v zahtevku za pregled, ki je bil podlaga za tekočo preiskavo v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa v zvezi z aluminijastimi kolesi iz Kitajske (16). Ugotovljeni tehtani povprečni PSA-stroški so znašali 11,49 %, tehtani povprečni dobiček pa 4,89 %.

(63)

V skladu s členom 2(6), točka (c), je dobiček, uporabljen v okviru zadevne metodologije, omejen, da se zagotovi, da uporabljeni dobiček ne presega dobička, ki ga običajno dosežejo drugi izvozniki ali proizvajalci pri prodaji izdelkov enake splošne kategorije na domačem trgu države porekla. Družbi Dika in Hands sta edini maroški proizvajalki aluminijastih koles, njunega dobička pa ni bilo mogoče uporabiti, ker nista prodajali na domačem maroškem trgu. Poleg tega Komisija ni imela na voljo informacij o dobičku, ki so ga ustvarili morebitni proizvajalci ali izvozniki aluminijastih avtomobilskih delov ali drugih aluminijastih izdelkov, povezanih z avtomobilsko industrijo, v Maroku.

(64)

Komisija je menila, da spadajo aluminijasta kolesa v enako splošno kategorijo kot drugi aluminijasti izdelki, kot so iztiskani izdelki ali profili iz aluminija. Ti izdelki imajo isto glavno surovino (aluminij), ki predstavlja glavni del stroškov proizvodnje teh izdelkov. Poleg tega različni proizvodni postopki vključujejo taljenje ali segrevanje aluminija, da bi se ta oblikoval v želeno obliko. Tehtani povprečni dobiček, ki ga je doseglo sedem maroških proizvajalcev zadevnih aluminijastih izdelkov, za katere so bili na voljo finančni podatki za leto 2020, je znašal 4,16 %. Ta odstotek je bil uporabljen kot zgornja meja dobička brazilskih proizvajalcev aluminijastih koles.

(65)

Normalna vrednost je bila nato računsko določena tako, da so bili proizvodnim stroškom družbe Hands prišteti brazilski PSA-stroški in dobiček iz uvodne izjave 62, vendar omejen na 4,16 %.

(66)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik je v Unijo izvažal neposredno neodvisnim strankam ali prek povezane družbe, ki je delovala kot uvoznik.

(67)

V primeru prodaje neposredno neodvisnim strankam v Uniji je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe cena, ki se je dejansko plačala ali se plačuje za zadevni izdelek, ko se proda za izvoz v Unijo.

(68)

V primeru izvoza v Unijo prek povezane družbe, ki je delovala kot uvoznik, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na osnovi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič nadalje prodan neodvisnim strankam v Uniji. V tem primeru se je cena prilagodila za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s PSA-stroški, ter za nastali dobiček. Dobički so temeljili na dobičkih, ki so jih običajno dosegli nepovezani uvozniki, saj se dejanski dobiček povezanega uvoznika zaradi razmerja med sodelujočim proizvajalcem izvoznikom in povezanim uvoznikom ni štel za zanesljivega. Ker v tej preiskavi s Komisijo ni sodeloval noben nepovezan uvoznik, je Komisija uporabila dobiček, ugotovljen v zadnji preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa v zvezi z aluminijasti kolesi iz Kitajske (17).

(69)

Komisija je primerjala normalno vrednost in izvozno ceno sodelujočega proizvajalca izvoznika na podlagi franko tovarna.

(70)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so se izvedle za prevoz, zavarovanje, manipuliranje in natovarjanje, stroške pakiranja, stroške kreditov, rabate in druga nadomestila.

(71)

Komisija je za sodelujočega proizvajalca izvoznika v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka.

(72)

Za vse druge proizvajalce izvoznike iz Maroka je Komisija stopnjo dampinga določila na osnovi dostopnih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, izražen kot delež celotnega uvoza iz zadevne države v Unijo v obdobju preiskave, ki je bil določen na podlagi Eurostatove podatkovne zbirke statističnih podatkov o zunanji trgovini (COMEXT).

(73)

Kot je pojasnjeno v oddelku 3.1.1, je sodeloval le en maroški proizvajalec izvoznik. Ker je izvoz aluminijastih koles te družbe v obdobju preiskave predstavljal manj kot 50 % celotnega uvoza aluminijastih koles v Unijo, se je raven sodelovanja v tem primeru štela za nizko. Na podlagi tega se je Komisija odločila, da preostalo stopnjo dampinga določi na ravni najvišje stopnje dampinga, ugotovljene za vrste izdelka, ki jih v reprezentativnih količinah prodaja sodelujoči proizvajalec izvoznik. Izvoz teh vrst izdelka je predstavljal okrog 50 % celotnega izvoza sodelujočega proizvajalca izvoznika v Unijo.

(74)

Začasni stopnji dampinga, izraženi kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, sta naslednji:

(75)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave v Uniji proizvajalo približno 30 proizvajalcev. Ti proizvajalci predstavljajo industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(76)

Ocenjeno je bilo, da je skupna proizvodnja Unije v obdobju preiskave obsegala približno 64,3 milijona kosov. Komisija je to količino določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, kot je izpolnjen makroekonomski vprašalnik, ki ga je predložil pritožnik. Kot je navedeno v uvodni izjavi 30, so vzorčeni proizvajalci Unije predstavljali skoraj 20 % celotnega obsega proizvodnje podobnega izdelka s strani znanih proizvajalcev Unije.

(77)

Potrošnja Unije se je gibala, kot sledi:

Preglednica 1

Potrošnja Unije (v kosih)

(78)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi celotne prodaje industrije Unije v Uniji, ki ji je prištela celoten uvoz iz tretjih držav v Unijo. Podatki o prodaji industrije Unije na trgu Unije so bili pridobljeni iz pritožbe in prilagojeni na podlagi podatkov, navedenih v izpolnjenih vprašalnikih vzorčenih proizvajalcev Unije v zvezi z obdobjem preiskave. Pri uvozu se je Komisija oprla na Eurostatovo podatkovno zbirko COMEXT. Ker pa navedena podatkovna zbirka vsebuje le podatke o teži uvoženih izdelkov in ne o številu uvoženih kosov aluminijastih koles, je bilo treba težo pretvoriti v kose. Pritožnik je v pritožbi uporabil pretvorbeno razmerje, uporabljeno v zadnji preiskavi istega izdelka (18) (tj. 10,9 kg na kos). Veljavnost tega pretvorbenega razmerja je bila preverjena na podlagi vprašalnikov, ki so jih izpolnili maroški in vzorčeni proizvajalci Unije. Preiskava je pokazala, da tehtana povprečna teža na kos znaša 11,3 kg, saj se tržni trend usmerja k večjemu premeru koles, posledično pa je večja tudi teža posameznega kolesa. Pri določanju potrošnje Unije na kos je bilo torej uporabljeno to razmerje.

(79)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 16, je trg Unije neenakomerno razdeljen med dva distribucijska kanala, tj. proizvajalce originalne opreme in poprodajni trg. Večina prodaje se nanaša na kanal proizvajalcev originalne opreme z 90-odstotnim tržnim deležem. Zato ima kanal poprodajnega trga s približno 10-odstotno prodajo omejen vpliv na splošno oceno trga Unije. Njegov učinek je še bolj omejen, ker so maroški proizvajalci prodajali izključno prek kanala proizvajalcev originalne opreme, kar je veljalo tudi za tri vzorčene proizvajalce Unije. Slednji so prodajali skoraj izključno prek kanala proizvajalcev originalne opreme (približno 99,6 % njihove prodaje). Zato to ni vplivalo na analizo primerjave cen v zadevnem primeru, ki se izvede na mikroekonomski ravni na podlagi podatkov, ki so jih predložili proizvajalci izvozniki in vzorčeni proizvajalci Unije. Zato se je Komisija začasno odločila, da za namene te preiskave ne bo razdelila potrošnje med oba prodajna kanala.

(80)

Potrošnja Unije se je med letoma 2018 in 2019 zmanjšala za 5 %, med letoma 2019 in 2020 pa za 19 %. Leta 2020 je bilo v avtomobilski industriji zaradi pandemije COVID-19 proizvedenih približno 4,2 milijona vozil manj, kar je neposredno vplivalo na dobavitelje v zgornjem delu dobavne verige, saj se je število prodanih aluminijastih koles v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 zmanjšalo za 14 milijonov. Upad proizvodnje je bil zlasti izrazit v 2. četrtletju 2020, vendar se je trg v naslednjih mesecih okrepil in si opomogel za 5 milijonov koles: v letu 2020 je bilo proizvedenih 59 milijonov koles, v obdobju preiskave pa 64 milijonov. Vendar potrošnja zaradi pomanjkanja polprevodnikov, ki jih uporabljajo proizvajalci avtomobilov, ni dosegla ravni iz leta 2019.

(81)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi Eurostatove podatkovne zbirke COMEXT. Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi deleža, ki ga je ta uvoz predstavljal v celotni potrošnji Unije.

(82)

Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal, kot sledi:

Preglednica 2

Obseg uvoza (v kosih) in tržni delež

(83)

Medtem ko je Maroko leta 2019 izvozil nekaj tisoč kosov, se je obseg izvoza v letu 2020 in v obdobju preiskave povečal, in sicer z 1 milijona na 2,5 milijona kosov. V uredbi o registraciji je bilo poudarjeno, da je v mesecih po koncu obdobja preiskave rast ostala na enaki ravni kot v obdobju preiskave. Kot je navedeno v uvodni izjavi 79, je ta prodaja zadevala izključno prodajni kanal proizvajalcev originalne opreme.

(84)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi Eurostatove podatkovne zbirke COMEXT. Nelojalno nižanje prodajnih cen uvoženega izdelka je določila na podlagi podatkov, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki in sodelujoči proizvajalci Unije.

(85)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala, kot sledi:

Preglednica 3

Povprečne uvozne cene pri uvozu iz Maroka

(86)

Povprečna uvozna cena pri uvozu iz Maroka se je med letom 2020 in obdobjem preiskave povečala za približno 2 EUR na kos. Vendar je del prodajne cene indeksiran glede na ceno aluminija na londonski borzi kovin, ki se je v tem obdobju znatno zvišala, in sicer za približno 25 %.

(87)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave ugotovila tako, da je primerjala:

(88)

tehtane povprečne prodajne cene posameznih vrst izdelka vzorčenih proizvajalcev Unije, neposredno zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojene na raven cene franko tovarna, in

(89)

ustrezne tehtane povprečne cene posameznih vrst uvoženih izdelkov zgolj družbe Hands, zaračunane prvi neodvisni stranki na trgu Unije in določene na podlagi CIF (stroški, zavarovanje in prevoznina), z ustreznimi prilagoditvami za carinske dajatve in stroške po uvozu.

(90)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako vrsto transakcije posebej na isti ravni trgovine in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Pokazal je, da je tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen, ki je posledica uvoza na trg Unije, znašala 26,9 %.

(91)

Poleg tega je Komisija ugotovila obstoj oviranja dviga cen. Kot je prikazano v preglednici 7, je industrija Unije leta 2020 prodajala po ceni, enaki stroškom, v obdobju preiskave pa po ceni, ki je bila nižja od proizvodnih stroškov. To sta leti z velikim prodorom dampinškega uvoza in izgubo tržnega deleža industrije Unije. Zato so nizke uvozne cene dampinškega uvoza industriji Unije preprečile, da bi zvišala svoje prodajne cene, kar je povzročilo izgube v obdobju preiskave.

(92)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je pregled učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključeval oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(93)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 30, je bilo vzorčenje uporabljeno za ugotavljanje morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(94)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenega makroekonomskega vprašalnika. Podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije. Mikroekonomske kazalnike je Komisija ocenila na podlagi podatkov iz vprašalnikov, ki so jih izpolnili vzorčeni proizvajalci Unije. Podatki so se nanašali na vzorčene proizvajalce Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(95)

Makroekonomski kazalniki so proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje po preteklem dampingu.

(96)

Mikroekonomski kazalniki so povprečne cene na kos, stroški na kos, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(97)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 4

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(98)

Na splošno se je obseg proizvodnje industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal za 18 %. Med letoma 2018 in 2019 se je rahlo zmanjšal, in sicer za 4 %. Zaradi pandemije COVID-19 se je proizvodnja leta 2020 zmanjšala za 12,3 milijona kosov in se v obdobju preiskave ponovno povečala za 4 milijone kosov.

(99)

Proizvodna zmogljivost industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 2 %, izkoriščenost zmogljivosti pa je sledila istemu negativnemu trendu kot proizvodnja in se zmanjšala za 15 %.

(100)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala, kot sledi:

Preglednica 5

Obseg prodaje in tržni delež

(101)

Obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 21 %. Med letoma 2018 in 2019 se je zmanjšal za 3 %, v letu 2020 pa za 12 milijonov kosov. V obdobju preiskave se je prodaja povečala za 2,2 milijona kosov.

(102)

Tržni delež industrije Unije se je med letoma 2018 in 2019 rahlo povečal, leta 2020 in pozneje med obdobjem preiskave pa zmanjšal.

(103)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 6

Zaposlenost in produktivnost

(104)

Število zaposlenih se je v obdobju preiskave zmanjšalo za 6 %, produktivnost pa za 13 %. Zmanjšanje produktivnosti je predvsem posledica zmanjšanja obsega proizvodnje v obravnavanem obdobju. Zmanjšana produktivnost kaže na zvišanje stroškov dela za proizvodnjo posameznega aluminijastega kolesa.

(105)

Kot je pojasnjeno v oddelkih 4.4.2.1 do 4.4.2.3, sta se obseg proizvodnje in izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 18 % oziroma 16 %, kar je povzročilo višje stalne stroške proizvodnje posameznega kosa in manjšo produktivnost. Skupni stroški industrije so se v obravnavanem obdobju zvišali za 1,7 EUR na kos (+3,4 %). Vendar se je povprečna prodajna cena industrije Unije znižala za 3,3 EUR na kos (–6,1 %).

(106)

Poleg tega se je obseg prodaje na trgu Unije med letom 2018 in obdobjem preiskave zmanjšal za 21 %, tržni delež pa za 5 %. Finančna uspešnost industrije Unije se je torej poslabšala. Kot je pojasnjeno v oddelku 4.4.3.1 v nadaljevanju, se je industrija Unije spoprijemala z višjimi proizvodnimi stroški, hkrati pa ni mogla ustrezno prilagoditi svojih prodajnih cen.

(107)

Zato so bile možnosti za rast industrije Unije ogrožene.

(108)

Vse stopnje dampinga so bile znatno višje od stopnje de minimis. Višina dejanskih stopenj dampinga je glede na obseg in cene uvoza iz zadevne države znatno vplivala na industrijo Unije.

(109)

Za aluminijasta kolesa se uporabljajo protidampinški ukrepi, ki so bili leta 2010 uvedeni proti Kitajski (19). V zadnjem pregledu zaradi izteka ukrepa (20) je Komisija ugotovila, da znatne škode za industrijo Unije ni bilo več in da si je industrija torej opomogla po preteklem dampingu. To je bilo potrjeno v letih 2018 in 2019, tj. pred začetkom uvoza iz Maroka, ki se je nato z znatnim izboljšanjem finančnega položaja industrije Unije znatno povečal.

(110)

Dejstvo, da si je industrija Unije opomogla po preteklem dampingu zaradi uvoza iz Kitajske, je torej Komisija potrdila pred začetkom dampinškega uvoza na trg Unije iz Maroka.

(111)

Tehtane povprečne prodajne cene na kos vzorčenih proizvajalcev Unije za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 7

Prodajne cene v Uniji

(112)

Povprečne prodajne cene industrije Unije so se v obravnavanem obdobju znižale za 6 %, čeprav so se povprečni proizvodni stroški med letom 2018 in obdobjem preiskave zvišali za 4 %. Industrija Unije ni mogla zvišati prodajnih cen, da bi pokrila višje proizvodne stroške.

(113)

Prodaja podobnega izdelka industrije Unije na trgu Unije je temeljila na večletnih pogodbah s strankami proizvajalcev avtomobilov, v katerih so bile določene količine in cene. Proizvajalci avtomobilov v okviru razpisov ustvarijo močno konkurenco med dobavitelji in po več izbirnih krogih, v katerih se morajo proizvajalci EU med drugim uskladiti z maroškimi proizvajalci, ki ponujajo nizke cene, izberejo dva dobavitelja, ki ponujata najboljše pogoje. Posledično industrija Unije zvišanja proizvodnih stroškov ni mogla prenesti naprej. Čeprav ima industrija Unije zelo malo manevrskega prostora za zvišanje prodajnih cen zaradi zvišanja cen surovin med izvajanjem letne pogodbe, bi morala biti načeloma sposobna zvišati svoje prodajne cene, ko se pogaja o pogodbah za naslednje leto. Vendar industrija Unije tega ni uspela storiti v obravnavanem obdobju zaradi cenovnega pritiska uvoza. To je povzročilo zmanjšanje dobičkonosnosti industrije Unije, kot je pojasnjeno v oddelku 4.4.3.4 v nadaljevanju.

(114)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 8

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(115)

Povprečni stroški dela na zaposlenega v industriji Unije so se v obravnavanem obdobju nekoliko zvišali, in sicer za 2 %, pri čemer so se leta 2019 rahlo zvišali, leta 2020 pa znižali za 6 %, predvsem zaradi ustavitve proizvodnje zaradi pandemije COVID-19.

(116)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 9

Zaloge

(117)

V obravnavanem obdobju so se zaloge povečale za 40 %. Leta 2019 so se zmanjšale za 21 %, leta 2020 za 12 %, v obdobju preiskave pa so se ponovno povečale za 57 %. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 113, so za industrijo aluminijastih koles v Uniji značilne večletne okvirne pogodbe med proizvajalci in strankami, v katerih so določene količine in cene. Te okvirne pogodbe se izvajajo prek nabavnih nalogov glede na potrebe strank. Tako lahko industrija Unije načrtuje svojo proizvodnjo in zaloge. Zaloge zato niso glavni kazalnik za oceno uspešnosti industrije Unije.

(118)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 10

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(119)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od te prodaje.

(120)

Dobičkonosnost industrije Unije se je med letoma 2018 in 2019 povečala s 7,5 % na 8,2 %, nato pa se je v obdobju med letom 2020 in obdobjem preiskave močno zmanjšala, pri čemer so bile zabeležene izgube (–1,6 %). Industrija Unije ni mogla zvišati prodajnih cen, da bi pokrila višje proizvodne stroške, zato je začela ustvarjati izgubo.

(121)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Trend neto denarnega toka je bil padajoč, saj se je neto denarni tok v obravnavanem obdobju močno zmanjšal, in sicer za 72 %. Zato je imela industrija Unije težave pri samofinanciranju svojih dejavnosti, kar je dodaten znak poslabšanja njenega finančnega položaja.

(122)

Donosnost naložb je dobiček, izražen kot delež neto knjigovodske vrednosti naložb. Sledila je podobnemu negativnemu trendu kot dobičkonosnost in neto denarni tok. Donosnost naložb se je med letom 2018 in obdobjem preiskave znatno zmanjšala, v obdobju preiskave pa je postala negativna. Zato industrija Unije ni mogla ustvariti dovolj dobička, da bi pokrila svoje naložbe. Industrija Unije je v obravnavanem obdobju dejansko ohranila svoje naložbe, predvsem zaradi potrebe po izpolnjevanju zakonskih zahtev in potreb trga, pri čemer ji ni uspelo ustvariti donosnosti teh naložb. Negativen trend donosnosti naložb v obravnavanem obdobju je dodaten pokazatelj, da se je splošni finančni položaj industrije Unije znatno poslabšal.

(123)

Na zmožnost vzorčenih proizvajalcev Unije za zbiranje kapitala je vplivalo poslabšanje njihovega finančnega položaja. Znatno zmanjšanje dobičkonosnosti in neto denarnega toka je pokazalo na resne pomisleke glede likvidnosti industrije Unije in njene zmožnosti zbiranja kapitala za financiranje njenih operativnih dejavnosti in potrebnih naložb.

(124)

Gospodarski kazalniki na makro in mikro ravni so se v obravnavanem obdobju na splošno poslabšali.

(125)

Proizvodna zmogljivost industrije Unije je ostala stabilna, vendar se je izkoriščenost zmogljivosti med letom 2018 in obdobjem preiskave zmanjšala za 16 %, kar je povzročilo višje stalne stroške na tono aluminijastih koles. Enak trend je bil prisoten tudi pri prodaji in tržnem deležu industrije Unije, ki sta se v obravnavanem obdobju zmanjšala.

(126)

Finančni položaj industrije Unije se je poslabšal predvsem zaradi višjih proizvodnih stroškov, ki jih ni bilo mogoče pokriti z ustreznim zvišanjem prodajnih cen.

(127)

Povprečne prodajne cene industrije Unije so se v obravnavanem obdobju zmanjšale za 6 %, čeprav so se povprečni proizvodni stroški v istem obdobju zvišali za 9 %. Cenovni pritisk dampinškega uvoza po nižjih cenah je od leta 2020 povzročal izgube, ki so se v obdobju preiskave še povečale. Neto naložbe so se v obravnavanem obdobju zmanjšale za 42 %, donosnost naložb pa je postala negativna. Negativen je bil tudi trend denarnega toka, kar je vplivalo na zmožnost industrije Unije, da sama financira svoje poslovanje. Število zaposlenih se je v istem obdobju zmanjšalo za 6 %, produktivnost pa za 13 %, kar je povzročilo višje stroške dela za proizvodnjo posameznega aluminijastega kolesa.

(128)

Kot je navedeno zgoraj, so se ekonomski kazalniki, kot so dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb, v obravnavanem obdobju znatno poslabšali. To je negativno vplivalo na zmožnost industrije Unije, da sama financira poslovne dejavnosti, izvede potrebne naložbe in zbira kapital, kar je oviralo njeno rast in celo ogrozilo njeno preživetje.

(129)

Komisija je na podlagi navedenega začasno sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(130)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe preučila, ali je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je preučila tudi, ali bi lahko industriji Unije hkrati povzročali škodo tudi drugi znani dejavniki. Zagotovila je, da morebitna škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki in ne dampinški uvoz iz zadevne države, ni bila pripisana dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so: uvoz iz drugih tretjih držav, pandemija COVID-19, razvoj proizvodnih stroškov, izvoz industrije Unije in učinek večletnih pogodb.

(131)

Komisija je preučila razvoj obsega uvoza iz zadevne države in njegov vpliv na industrijo Unije v skladu s členom 3(2) osnovne uredbe.

(132)

Obseg uvoza iz zadevne države se je v obravnavanem obdobju povečeval, in sicer se je s 16 376 kosov leta 2019 povečal na 1 milijon kosov leta 2020, v obdobju preiskave pa je znašal 2,5 milijona kosov. To znatno povečevanje se je nadaljevalo celo med pandemijo COVID-19.

(133)

Tržni delež uvoza iz Maroka se je povečal z 0,0 % leta 2018 na 3,9 % v obdobju preiskave. Posledično se je znatno povečal dampinški uvoz v smislu člena 3(3) osnovne uredbe.

(134)

Povprečne izvozne cene pri izvozu iz Maroka so se med letom 2019 in obdobjem preiskave povečale za 14 %. To povečanje je sicer morda le delno posledica dejstva, da se je v navedenem obdobju cena aluminija, glavne sestavine aluminijastih koles, na londonski borzi kovin zvišala. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 90, je uvoz iz Maroka nelojalno znižal prodajne cene industrije Unije za 8,0 %. Tudi zaradi velikih količin izdelkov, uvoženih po nizkih cenah, je bila industrija Unije prisiljena znižati svoje cene, da bi ostala konkurenčna, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 113, in sicer do te mere, da cene niso več pokrivale proizvodnih stroškov.

(135)

Povečan obseg uvoza iz Maroka je v kombinaciji z nizkimi povprečnimi prodajnimi cenami uvoženih izdelkov negativno vplival na finančni položaj industrije Unije. Poleg tega so maroški proizvajalci s sodelovanjem na razpisih, ki so jih organizirali proizvajalci avtomobilov, znižali splošne tržne cene. Industrija Unije ni mogla zvišati svojih prodajnih cen, da bi naraščajoče stroške surovin prenesla na stranke, saj se je spoprijemala z nelojalno konkurenco zaradi uvoza zadevnega izdelka. Strategija industrije Unije je bila ohraniti obseg proizvodnje in tržni delež, da bi pokrila stalne stroške na škodo svoje dobičkonosnosti. Zato je uvoz iz Maroka po nizkih cenah industriji Unije preprečil zvišanje cen v smislu člena 3(3) osnovne uredbe in tako oviral dvig cen.

(136)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je Komisija v smislu člena 3(6) osnovne uredbe začasno ugotovila, da je znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročil dampinški uvoz iz zadevne države.

(137)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal, kot sledi:

Preglednica 11

Uvoz iz tretjih držav

(138)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav je leta 2018 predstavljal 26,2-odstotni tržni delež, v obdobju preiskave pa 25,5-odstotnega. Obseg tega uvoza se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 19 %, pri čemer je istemu trendu deloma sledil tudi tržni delež tega uvoza, ki se je zmanjšal za 3 %. Povprečna uvozna cena se je povečala za 1 % ter je bila višja od povprečne cene industrije Unije (za 12 %) in znatno višja od povprečne uvozne cene zadevne države (za 26 %). Edina država, ki je v obravnavanem obdobju povečala svoj tržni delež, in sicer z 10,3 % na 13,0 %, je bila Turčija. Vendar so bile turške povprečne cene nekoliko višje od cen industrije Unije (za +1,0 %) in znatno višje od uvoznih cen zadevne države (za +14 %).

(139)

Komisija je zato začasno sklenila, da uvoz iz drugih tretjih držav ni prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(140)

Leta 2020 je bilo v avtomobilski industriji zaradi pandemije COVID-19 proizvedenih približno 4,2 milijona vozil manj, kar je neposredno vplivalo na dobavitelje v zgornjem delu dobavne verige. Število prodanih aluminijastih koles se je v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 zmanjšalo za 14 milijonov. Upad proizvodnje je bil izrazit zlasti v 2. četrtletju 2020, vendar se je trg v naslednjih mesecih okrepil in si opomogel za 5 milijonov koles: v letu 2020 je bilo proizvedenih 60 milijonov koles, v obdobju preiskave pa 65 milijonov. Vendar potrošnja zlasti zaradi pomanjkanja polprevodnikov, ki jih uporabljajo proizvajalci avtomobilov, ni dosegla ravni iz leta 2019. Povečanje povpraševanja v obdobju preiskave ni koristilo industriji Unije, temveč predvsem maroškemu uvozu (2,6 milijona uvoženih izdelkov v obdobju preiskave in 4-odstotni tržni delež). Poleg tega, da je maroški uvoz prevzel prodajne količine, je povzročil tudi pritisk na nižanje cen in proizvajalcem Unije preprečil, da bi zvišanje stroškov prenesli na svoje stranke, kar je povzročilo znatno zmanjšanje prihodkov od prodaje in še večje izgube kot v letu 2020.

(141)

V zvezi s tem je pandemija COVID-19 dejansko negativno vplivala na industrijo Unije, zlasti leta 2020, ko so se morali proizvodni obrati industrije Unije začasno zapreti. Ko si je trg po pandemiji COVID-19 opomogel, pa industrija Unije od tega ni imela koristi zaradi povečanega uvoza po dampinških cenah iz zadevne države.

(142)

Zato je Komisija začasno sklenila, da pandemija COVID-19 ni zmanjšala vzročne zveze med dampinškim uvozom iz zadevne države in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(143)

Obseg izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal, kot sledi:

Preglednica 12

Izvoz vzorčenih proizvajalcev Unije

(144)

Izvoz nepovezanim strankam je v obdobju preiskave predstavljal 5,6 % celotne proizvodnje industrije Unije. V obravnavanem obdobju je obseg izvoza nihal, in sicer se je najprej med letoma 2018 in 2020 zmanjšal za 38 %, v obdobju preiskave pa se je povečal. Na splošno se je izvoz v obravnavanem obdobju zmanjšal za 21 %. Izvozna cena na kos je bila v obravnavanem obdobju znatno višja od cen Unije.

(145)

V obdobju preiskave je industrija Unije več kot 95 % svoje proizvodnje prodala na trgu Unije. Zato je Komisija kljub temu, da je zmanjšanje izvoza morda prispevalo k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, začasno sklenila, da glede na velik delež prodaje Unije v primerjavi z izvozom to ni imelo tolikšnega vpliva, da bi se zmanjšala vzročna zveza med dampinškim uvozom iz zadevne države in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(146)

Prodaja podobnega izdelka industrije Unije na trgu Unije je temeljila na večletnih pogodbah s strankami proizvajalcev avtomobilov, v katerih so določene cene za obdobje proizvodnje določene vrste avtomobilov. Industrija Unije ima zelo malo manevrskega prostora za višanje prodajnih cen zaradi zvišanja cen surovin med izvajanjem letne pogodbe. Načeloma bi industrija Unije sicer morala imeti možnost, da zviša svoje prodajne cene, ko se pogaja o pogodbah za naslednje leto. Kot je pojasnjeno v oddelku 4.4.3.1, so se povprečni proizvodni stroški industrije Unije med letom 2018 in obdobjem preiskave zvišali za 9 %, povprečna prodajna cena industrije Unije na trgu Unije pa je ostala stabilna.

(147)

Kot je prikazano v preglednici 7, industrija Unije v letih 2018 in 2019, ko uvoza iz Maroka ni bilo, kljub letnim pogodbam ni imela težav s prodajo po cenah, ki so pokrivale njene proizvodne stroške. Z začetkom uvoza iz Maroka leta 2020 in znatnim povečanjem njegovega obsega v obdobju preiskave pa industrija Unije zaradi cenovnega pritiska navedenega uvoza v zadnjih letnih pogodbah ni mogla več zadostno prilagoditi svojih prodajnih cen, da bi pokrila naraščajoče proizvodne stroške. Posledično je imela industrija Unije leta 2020 zelo majhen dobiček in v obdobju preiskave ustvarila izgubo.

(148)

Zato se zdi, da časovni zamik med zvišanjem stroškov surovin in zvišanjem prodajnih cen zaradi letnih pogodb industriji Unije ni preprečil, da bi svoje prodajne cene prilagodila naraščajočim proizvodnim stroškom v obravnavanem obdobju. Komisija je zato začasno sklenila, da določitev prodajnih cen z letnimi pogodbami ni zmanjšala vzročne zveze med dampinškim uvozom in ugotovljeno škodo.

(149)

Uporabnika sta trdila, da je škoda industriji Unije nastala zaradi krčenja trga aluminijastih koles v Uniji.

(150)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 139, se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 13 milijonov kosov, tj. za 17 %. Podatki o prodaji Unije so odražali trend potrošnje Unije. Ko se je potrošnja v obdobju preiskave ponovno okrepila in se v primerjavi z letom 2020 povečala za 8 %, pa industrija Unije zaradi uvoza iz Maroka tega ni mogla izkoristiti. Tržni delež industrije Unije se je namreč zmanjšal za 2,9 odstotne točke, in sicer z 71,7 % leta 2020 na 68,8 % v obdobju preiskave, medtem ko se je tržni delež uvoza iz Maroka povečal za 129 %, in sicer z 1,7 % leta 2020 na 3,9 % v obdobju preiskave. Škodo industriji Unije je torej povzročilo oviranje dviga cen, ki je bilo posledica dampinškega uvoza po nizkih cenah, in ne zmanjšanje obsega zaradi upada potrošnje.

(151)

Zato je Komisija začasno sklenila, da 17-odstotnega zmanjšanja povpraševanja na trgu ni mogoče šteti za vzrok škode, ki bi zmanjšal vzročno zvezo med dampinškim uvozom in ugotovljeno škodo.

(152)

Poslabšanje finančnega položaja industrije Unije je časovno sovpadalo z naraščajočim obsegom uvoza aluminijastih koles iz zadevne države, ki je potekal po dampinških cenah.

(153)

Komisija je opredelila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. Upoštevani so bili učinki uvoza iz drugih tretjih držav, pandemije COVID-19 in zmanjšanja povpraševanja, razvoja proizvodnih stroškov, izvoza industrije Unije in večletnih pogodb.

(154)

Na podlagi navedenega je Komisija začasno sklenila, da je dampinški uvoz iz zadevne države znatno škodoval industriji Unije in da drugi dejavniki, obravnavani posamično ali skupaj, niso zmanjšali vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo.

(155)

Komisija je za določitev stopnje ukrepov preučila, ali bi dajatev, nižja od stopnje dampinga, zadostovala za odpravo škode, ki jo je dampinški uvoz povzročil industriji Unije.

(156)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko dosegla ciljni dobiček s prodajo po ciljni ceni v smislu člena 7, točki 2c in 2d, osnovne uredbe.

(157)

Komisija je v skladu s členom 7, točka 2c, osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: raven dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz zadevne države, raven dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje celotnih stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter raven dobičkonosnosti, ki se pričakuje v običajnih konkurenčnih pogojih. Ta stopnja dobička ne sme biti nižja od 6 %.

(158)

Komisija je kot prvi korak določila osnovni dobiček, ki pokriva celotne stroške v običajnih konkurenčnih pogojih. Uporabila je dobiček, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije ustvarili pred pospešitvijo nepoštenega uvoza iz Maroka in začetkom povzročanja škode industriji Unije. Stopnja dobička je bila določena na 7,9 %, kar ustreza povprečnemu dobičku, ki ga je industrija Unije dosegla v letih 2018 in 2019.

(159)

Predstavniki industrije Unije so predložili dokaze o tem, da bi bila raven njihovih naložb, raziskav in razvoja ter inovacij v obravnavanem obdobju v običajnih konkurenčnih pogojih višja. Ugotovljeno je bilo, da so bile trditve predstavnikov industrije Unije dejansko utemeljene. Da bi se to odražalo v ciljnem dobičku, je Komisija izračunala razliko med izdatki za naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije v običajnih konkurenčnih pogojih, kot so jih navedli predstavniki industrije Unije in ki jih je preverila Komisija, z dejanskimi izdatki za naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije v obravnavanem obdobju. Razlika, izražena v odstotkih prihodkov od prodaje, je znašala 0,4 %.

(160)

Ta delež v višini 0,4 % je bil prištet osnovnemu dobičku v višini 7,9 % iz uvodne izjave 158, kar je privedlo do ciljnega dobička v višini 8,3 %.

(161)

Komisija je v skladu s členom 7, točka 2d, osnovne uredbe v zadnjem koraku ocenila prihodnje stroške, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ter iz konvencij MOD iz Priloge Ia in ki jih bo imela industrija Unije v obdobju izvajanja ukrepa na podlagi člena 11(2). Na podlagi razpoložljivih dokazov je določila dodatne stroške v višini 0,5 EUR/kos. Ti dodatni stroški so bili dodani neškodljivi ceni iz zgoraj navedene uvodne izjave.

(162)

Na tej podlagi je Komisija izračunala tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka industrije Unije v višini 55,9 EUR/kos, tako da je zgoraj navedeno stopnjo ciljnega dobička uporabila za proizvodne stroške vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave in nato dodala prilagoditve v skladu s členom 7, točka 2d, za vsako vrsto posebej.

(163)

Nato je določila stopnjo škode na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Maroku, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije na trgu Unije prodajali v obdobju preiskave. Kakršna koli razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(164)

Stopnja odprave škode za „vse druge družbe“ je opredeljena enako kot stopnja dampinga za te družbe (glej uvodno izjavo 73).

(165)

Učinek protidampinških ukrepov bo za proizvajalce Unije pozitiven, saj bodo ukrepi industriji Unije omogočili, da prilagodi svoje prodajne cene tako, da bo pokrila zvišane proizvodne stroške. Tako bo stanje industrije Unije spet postalo vzdržno, kar ji bo omogočilo prihodnje naložbe, zlasti izpolnjevanje okoljskih in socialnih zahtev.

(166)

Brez ukrepov bo industriji Unije še naprej nastajala znatna škoda, njen finančni položaj, zlasti v smislu dobičkonosnosti, donosnosti naložb in denarnega toka, pa se bo predvidoma še poslabšal, zlasti zaradi povečanja dampinškega uvoza iz zadevne države, ki se je po obdobju preiskave nadaljeval in ogrožal sposobnost preživetja industrije Unije.

(167)

Ob začetku postopka je bil vzpostavljen stik z uvozniki, vendar ni nobeden od njih sodeloval v preiskavi.

(168)

Kar zadeva uporabnike, so sodelovali dva proizvajalca avtomobilov in njuno združenje, tj. združenje proizvajalcev avtomobilov (ACEA).

(169)

Proizvajalci avtomobilov so stranke industrije aluminijastih koles v Uniji. Približno 70 % svojih potreb po aluminijastih kolesih že zdaj pokrivajo s ponudbo industrije Unije. V obdobju preiskave je tržni delež uvoza iz zadevne države na trgu Unije znašal 3,9 %, tržni delež uvoza iz drugih tretjih držav pa 25,5 %, pri čemer so bile ravni cen višje od ravni cen industrije Unije. Proizvajalci avtomobilov imajo torej poleg industrije Unije in Maroka tudi druge vire dobave. To potrjuje tudi dejstvo, da so nakupi aluminijastih koles iz Maroka v obdobju preiskave predstavljali približno 30 % vseh nakupov aluminijastih koles obeh uporabnikov. Poleg tega so na podlagi podatkov obeh uporabnikov, ki sta izpolnila vprašalnik, aluminijasta kolesa predstavljala približno 0,5 % njunih proizvodnih stroškov. Zato je Komisija začasno sklenila, da je učinek ukrepov v zvezi z aluminijastimi kolesi na proizvajalce avtomobilov majhen.

(170)

Združenje ACEA je trdilo, da uvoz iz Maroka izpolnjuje strateške potrebe proizvajalcev avtomobilov v Uniji, ki jih proizvajalci aluminijastih koles iz Unije ne morejo zadovoljiti, saj namerno ne povečujejo svojih proizvodnih zmogljivosti. Zato proizvajalcem avtomobilov ne preostane drugega, kot da diverzificirajo svoje vire dobave, vključno z različnimi viri uvoza.

(171)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 40, industrija aluminijastih koles v Uniji dobavlja izdelke proizvajalcem avtomobilov, njena dejavnost pa je odvisna od razpisov, ki jih organizirajo te velike družbe. Do imenovanja dobaviteljev aluminijastih koles in s tem dejanske dobave koles pride več let pred proizvodnjo avtomobilov, kar industriji aluminijastih koles načeloma omogoča, da prilagodi svojo industrijsko proizvodnjo. Po potrebi bi lahko industrija aluminijastih koles v Uniji povečala svojo zmogljivost v razmeroma kratkem času, saj zahtevane naložbe ne zadevajo peči ali lakirnic, temveč livarske stroje, ki jih je mogoče enostavno namestiti. Če torej proizvajalci aluminijastih koles v Uniji niso vlagali v dodatne proizvodne zmogljivosti, je bilo to predvsem posledica nezadostnih prihodnjih naročil s strani proizvajalcev avtomobilov. Industrija Unije tako ni imela zadostne spodbude za vlaganje v dodatne zmogljivosti, saj povečanje povpraševanja po njenih izdelkih ni bilo predvideno. Poleg tega je potrošnja Unije v obdobju preiskave obsegala 64,31 milijona kosov. Skupna zmogljivost industrije Unije je obsegala 61,29 milijona kosov, skupna proizvodnja Unije v obdobju preiskave 48,75 milijona kosov, izvoz industrije Unije pa 2,71 milijona kosov. Industrija Unije torej že ima zadostno proizvodno zmogljivost za pokritje skoraj celotnega povpraševanja Unije po aluminijastih kolesih. Zato je bila trditev zavrnjena.

(172)

Združenje ACEA je navedlo, da industrija aluminijastih koles v Uniji ni izpolnjevala zahtev glede prostih zmogljivosti, ki so jih določili proizvajalci avtomobilov (industrija Unije je poročala o visoki stopnji izkoriščenosti zmogljivosti, ki presega 95 %), in je proizvajalce avtomobilov prisilila v diverzifikacijo virov, zlasti v uvoz iz Maroka.

(173)

Komisija je ugotovila, da niso bili predloženi dokazi o tem, da industrija aluminijastih koles v Uniji na javnih razpisih ni bila uspešna zaradi svoje proizvodne zmogljivosti ali da teh aluminijastih koles po prejemu komercialnih naročil proizvajalcev avtomobilov ni dostavila. Poleg tega je ugotovljena izkoriščenost zmogljivosti v obdobju preiskave znašala 80 %. Trditev je bila zato zavrnjena.

(174)

Združenje ACEA je trdilo, da so učinki pandemije COVID-19 povzročili motnje v dobavnih verigah in da je pandemija močno prizadela proizvajalce avtomobilov, pri čemer je bilo proizvedenih 4,2 milijona vozil manj, kar je 22,9 % proizvodnje Unije v letu 2019. Dobičkonosnost proizvajalcev avtomobilov se je zmanjšala. Podobno so bili prizadeti tudi dobavitelji v avtomobilski industriji.

(175)

Komisija je ugotovila, da je večina proizvajalcev avtomobilov poročala o dobičku za poslovno leto 2021, ki je presegal običajni odstotek, o katerem so poročali v prejšnjih letih (21).

(176)

V spisu ni nobenih drugih informacij, ki bi kazale, da bi imeli ukrepi znatno negativen učinek na uporabnike in da bi prevladali nad pozitivnim učinkom ukrepov na industrijo Unije.

(177)

Komisija je na podlagi navedenega začasno sklenila, da v tej fazi preiskave ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih uvedba ukrepov v zvezi z uvozom aluminijastih koles s poreklom iz Maroka ne bi bila v interesu Unije.

(178)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(179)

Na podlagi navedenega bi morali biti začasni stopnji protidampinške dajatve, izraženi kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednji:

(180)

Stopnja protidampinške dajatve za posamezno družbo iz te uredbe je bila določena na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato izraža stanje, v katerem je bila ta družba med to preiskavo. Ta stopnja dajatve velja izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v zadevni državi in ga je proizvedla poimensko navedena pravna oseba. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Individualne stopnje protidampinške dajatve se zanj ne bi smele uporabljati.

(181)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, temveč tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(182)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega ta račun ni predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(183)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Tudi če predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko kot v vseh drugih primerih zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je poznejša uporaba nižje stopnje dajatve upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(184)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatev in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(185)

Statistični podatki o aluminijastih kolesih so pogosto izraženi v številu kosov. Vendar v kombinirani nomenklaturi, določeni v Prilogi I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (22) o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, ni opredeljena nobena takšna dodatna enota za aluminijasta kolesa. Zato je treba določiti, da se pri uvozu zadevnega izdelka v deklaraciji za njegovo sprostitev v prosti promet ne navede le teža v kilogramih ali tonah, temveč tudi število kosov.

(186)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 3, je Komisija za uvoz zadevnega izdelka uvedla registracijo. Registracija je bila uvedena z namenom morebitne retroaktivne izterjave dajatev v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe.

(187)

Glede na ugotovitve v začasni fazi bi bilo treba registracijo uvoza prekiniti.

(188)

V tej fazi postopka odločitev o morebitni retroaktivni uporabi protidampinških ukrepov še ni bila sprejeta.

(189)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe zainteresirane strani obvestila o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Te informacije so bile širši javnosti na voljo tudi na spletišču GD za trgovino. Zainteresirane strani so imele na voljo tri delovne dni za predložitev pripomb glede točnosti izračunov, s katerimi so bile posebej seznanjene. Komisija ni prejela nobenih pripomb. Pripombe po predhodnem razkritju v zvezi z drugimi vidiki preiskave, ki niso povezani s točnostjo izračunov, bodo obravnavane v zaključni fazi preiskave.

(190)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zahtevajo zaslišanje pred Komisijo. Zainteresirane strani lahko zahtevajo tudi zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(191)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in bodo morda v sklepni fazi preiskave spremenjene –