32022O0971

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 32022O0971 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 32022O0971

Smernica Evropske centralne banke (EU) 2022/971 z dne 19. maja 2022 o centralizirani bazi vrednostnih papirjev in pripravi statistike izdaj vrednostnih papirjev ter razveljavitvi Smernice ECB/2012/21 in Smernice (EU) 2021/834 (ECB/2022/25)

ECB/2022/25

UL L 166, 22.6.2022, p. 147–194 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/guideline/2022/971/oj

HTML

PDF

Official Journal

22.6.2022

Uradni list Evropske unije

L 166/147

SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2022/971

z dne 19. maja 2022

o centralizirani bazi vrednostnih papirjev in pripravi statistike izdaj vrednostnih papirjev ter razveljavitvi Smernice ECB/2012/21 in Smernice (EU) 2021/834 (ECB/2022/25)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti členov 5.1, 12.1 in 14.3 Statuta,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (1) in zlasti člena 4 Uredbe,

ob upoštevanju prispevka Razširjenega sveta ECB,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Centralizirana baza vrednostnih papirjev (CSDB) je enotna infrastruktura informacijske tehnologije, ki jo skupaj upravljajo članice Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), vključno z nacionalnimi centralnimi bankami držav članic, katerih valuta ni euro (v nadaljnjem besedilu: NCB zunaj euroobmočja), pri čemer te NCB zunaj euroobmočja pri upravljanju CSDB sodelujejo prostovoljno. V CSDB se hranijo podatki po posameznih postavkah, zlasti podatki o vrednostnih papirjih, njihovih izdajateljih, cenah in bonitetnih ocenah. Glavni postopki pri delovanju CSDB vključujejo zagotavljanje vhodnih podatkov, obdelavo teh vhodnih podatkov, izvajanje upravljanja kakovosti podatkov ter pripravo in razširjanje izhodnih podatkov, ki jih sestavljajo podatki po posameznih postavkah in agregatne informacije. Zaradi številnih sprememb teh postopkov je treba sprejeti novo smernico, da se zagotovi jasna in določna ureditev za upravljanje CSDB. Zaradi pravne varnosti bi bilo treba razveljaviti Smernico ECB/2012/21 Evropske centralne banke (2) in Smernico Evropske centralne banke (EU) 2021/834 (ECB/2021/15) (3), ki sta doslej urejali okvir za upravljanje kakovosti podatkov CSDB in poročanje statističnih informacij o izdajah vrednostnih papirjev.

(2)

Da bi izboljšali analizo denarne politike in analizo finančne stabilnosti za euroobmočje in Unijo, prispevali k pripravi sekundarne statistike, izpolnili zaveze glede poročanja euroobmočja o statistiki izdaj dolžniških vrednostnih papirjev v okviru pobude skupine G20 glede podatkovnih vrzeli in ocenili vlogo eura na mednarodnih finančnih trgih, se na podlagi podatkov CSDB po posameznih postavkah pripravlja mesečna statistika izdaj vrednostnih papirjev, ki zajema agregate stanj in tokov izdaj vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: agregatni statistični podatki CSEC). V skladu s tem bi bilo treba agregatne statistične podatke CSEC zbirati v CSDB, nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: NCB), in Evropska centralna banka (ECB) pa bi morale biti odgovorne za preverjanje agregatnih statističnih podatkov CSEC in upravljanje kakovosti podatkov v zvezi z osnovnimi podatki CSDB po posameznih postavkah.

(3)

Zagotavljanje vhodnih podatkov za CSDB vključuje zbiranje podatkov iz različnih virov in njihov prenos ECB prek CSDB. To zbiranje s strani ECB je potrebno za izvajanje nalog ESCB, zlasti nalog v zvezi z denarno politiko in stabilnostjo finančnega sistema. Ti viri vključujejo NCB in NCB zunaj euroobmočja, notranje vire ECB, nekatere komercialne ponudnike podatkov, upravne vire in javno dostopne vire.

(4)

Da bi povezali podatke po posameznih vrednostnih papirjih, zbrane iz različnih virov, in se izognili podvajanju evidenc, bi morali biti vsi vrednostni papirji, o katerih se podatki prenesejo v CSDB, enolično identificirani z mednarodno identifikacijsko številko vrednostnega papirja (koda ISIN). Da se zagotovi pravilno združevanje vhodnih podatkov, ki jih zagotovijo NCB, in natančno povezovanje podatkov CSDB z drugimi statističnimi informacijami ESCB, bi morale NCB kot del svojih vhodnih referenčnih podatkov o izdajateljih zagotoviti vsaj en povezujoči identifikator subjekta, ki je vključen v register podatkov o institucijah in povezanih družbah (RIAD). Poleg tega bi bilo treba za omogočanje pravilnega združevanja referenčnih podatkov o izdajateljih iz različnih virov in natančnega povezovanja z drugimi statističnimi informacijami ESCB zagotoviti identifikator pravnih oseb (LEI), kadar je na voljo.

(5)

Splošna kakovost podatkov CSDB po posameznih postavkah se lahko oceni le na ravni izhodnih podatkov in ne na ravni posameznih nizov vhodnih podatkov. Za zagotovitev popolnosti, točnosti in skladnosti izhodnih podatkov je treba določiti okvir upravljanja kakovosti podatkov, ki se uporablja za izhodne podatkovne vire, ki so podniz izhodnih podatkov, ki se lahko uporablja za podporo pri pripravi statistike ali drugih primerih uporabe.

(6)

Okvir za upravljanje kakovosti podatkov v CSDB bi bilo treba za izhodne podatkovne vire uporabljati ne glede na vir vhodnih podatkov. Določati bi moral odgovornosti NCB in ECB za kakovost izhodnih podatkov v CSDB. Da se zagotovi visoka kakovost izhodnih podatkovnih virov in agregatnih statističnih podatkov CSEC ter omogoči ECB, da pravočasno zagotovi posnetke izhodnih podatkovnih virov in agregatne statistične podatke CSEC, bi morale NCB in ECB do določenega datuma preveriti izhodne podatkovne vire in agregatne statistične podatke CSEC.

(7)

Za zagotovitev visoke kakovosti podatkov CSDB po posameznih postavkah in preteklih agregatnih statističnih podatkov CSEC ter v podporo uskladitvi nacionalnih zbirk podatkov po posameznih vrednostnih papirjih pri NCB in CSDB bi morale NCB, ki so izboljšale svoje vhodne podatke, v CSDB zagotoviti datoteke s popravljenimi vhodnimi podatki ali uporabiti sistem CSDB za popravo podatkov.

(8)

Ker CSDB skupaj upravljajo vse članice ESCB, bi si morale vse prizadevati za spoštovanje istih standardov za upravljanje kakovosti podatkov. Kadar želi NCB upravljati kakovosti podatkov, ki vpliva na podatke CSDB v zvezi z rezidenti drugih držav, bi se morala usklajevati z NCB in NCB zunaj euroobmočja ter z ECB, kot je ustrezno, da se jasno opredelijo meje takega upravljanja kakovosti podatkov. Poleg tega NCB zunaj euroobmočja najlaže upravljajo kakovost podatkov, povezanih z izdajatelji, ki so rezidenti njihovih držav članic. Čeprav velja, da smernice, ki jih sprejme ECB, ne smejo nalagati obveznosti NCB zunaj euroobmočja, se člen 5 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke uporablja za NCB in NCB zunaj euroobmočja. To pomeni obveznost NCB zunaj euroobmočja, da pripravijo in izvajajo vse ukrepe, ki jih štejejo za primerne za upravljanje kakovosti podatkov v zvezi z izhodnimi podatki CSDB in agregatnimi statističnimi podatki CSEC v skladu s to smernico. Poleg tega bi bilo treba za to, da se ECB omogoči celovit pregled nad zbranimi statističnimi informacijami in izvedba ustreznih analiz, od nacionalnih centralnih bank držav članic zunaj euroobmočja, ki sprejmejo euro, zahtevati, da ECB predložijo statistične informacije, ki se nanašajo na določeno obdobje pred sprejetjem eura.

(9)

Da bi se izboljšala kakovost izhodnih podatkov, bi bilo treba izvajati upravljanje virov podatkov s ciljem, da bi se prepoznale in popravile ponavljajoče in/ali strukturne napake v vhodnih podatkih. Upravljanje virov podatkov bi morala izvajati ECB v zvezi z vhodnimi podatki, ki jih zagotavljajo komercialni viri podatkov, in NCB v zvezi z svojimi vhodnimi podatki.

(10)	Vzpostaviti bi bilo treba skupna pravila za objavo agregatnih statističnih podatkov s strani NCB z uporabo podatkov CSDB, da se zagotovi urejeno objavljanje povezanih ključnih agregatov.

(11)	Vzpostaviti je treba postopek za učinkovito izvedbo tehničnih sprememb prilog k tej smernici, pod pogojem, da te spremembe ne spremenijo osnovnega konceptualnega okvira niti ne vplivajo na breme poročanja in upravljanja kakovosti podatkov –

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej smernici se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„centralizirana baza vrednostnih papirjev“ ali „CSDB“ pomeni centralizirano bazo vrednostnih papirjev, ki jo je vzpostavil Evropski sistem centralnih bank (ESCB);

(2)

„vhodni podatki“ pomeni vse podatke, ki se zagotovijo v CSDB iz enega ali več naslednjih virov podatkov: a) nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: NCB), in nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta ni euro (v nadaljnjem besedilu: NCB zunaj euroobmočja); b) notranji viri Evropske centralne banke; c) komercialni ponudniki podatkov; d) upravni viri; e) javno dostopni viri;

(3)	„obdobje za zagotavljanje vhodnih podatkov“ pomeni obdobje delovnih dni vsak koledarski mesec, ki ga opredeli Evropska centralna banka (ECB) in v katerem lahko NCB zagotovijo vhodne podatke v CSDB;

(4)	„izhodni podatki“ pomeni podatke po posameznih postavkah, ki se samodejno izpeljejo v CSDB z združevanjem vhodnih podatkov v popolne, visokokakovostne enotne podatkovne zapise;

(5)	„izhodni podatkovni viri“ pomeni podniz izhodnih podatkov po posameznih postavkah in značilnosti, naštete v Prilogi III k tej smernici, ki podpirajo pripravo statistike ali druge primere uporabe;

(6)	„agregatni statistični podatki CSEC“ pomeni agregatne statistične podatke o izdajah vrednostnih papirjev, ki zajemajo agregate stanj in tokov izdaj vrednostnih papirjev, pridobljene iz izhodnih podatkov CSDB po posameznih postavkah, kakor je določeno v Prilogi IV k tej smernici;

(7)

„upravljanje kakovosti podatkov“ pomeni dejavnost zagotavljanja, preverjanja in ohranjanja kakovosti izhodnih podatkovnih virov in agregatnih statističnih podatkov CSEC z uporabo ciljev upravljanja kakovosti podatkov, meril za upravljanje kakovosti podatkov, pragov upravljanja kakovosti podatkov in posebnih delovnih postopkov za upravljanje kakovosti podatkov;

(8)	„upravljanje virov podatkov“ pomeni dejavnost ugotavljanja in popravljanja ponavljajočih se in/ali strukturnih napak vhodnih podatkov neposredno pri ponudniku podatkov;

(9)	„začetno upravljanje kakovosti podatkov“ pomeni upravljanje kakovosti podatkov pri izhodnih podatkovnih virih po posameznih postavkah in agregatnih statističnih podatkih CSEC, ki zajema predogled podatkov ob koncu meseca za zadnji referenčni mesec in se izvaja mesečno;

(10)

„redno upravljanje kakovosti podatkov“ pomeni upravljanje kakovosti podatkov pri izhodnih podatkovnih virih po posameznih postavkah in agregatnih statističnih podatkih CSEC, ki zajema referenčne mesece pred mesecem, ki ga zajema začetno upravljanje kakovosti podatkov, in se izvaja mesečno, pri čemer se upoštevajo referenčni podatki zunaj CSDB, ki se pridobijo iz različnih virov podatkov, da se zagotovi, da kakovost izhodnih podatkov CSDB izpolnjuje zahteve za podatkovne vire CSDB;

(11)	„cilj upravljanja kakovosti podatkov“ pomeni referenčno merilo za ocenjevanje kakovosti izhodnih podatkovnih virov, kakor je določeno v Prilogi II k tej smernici;

(12)	„merilo za upravljanje kakovosti podatkov“ pomeni statistični kazalnik, ki meri raven, do katere je bil dosežen določen cilj upravljanja kakovosti podatkov, kakor je določeno v Prilogi II k tej smernici;

(13)	„prag upravljanja kakovosti podatkov“ pomeni najnižjo raven preverjanja, ki ga je treba opraviti, da bi bile izpolnjene zahteve okvira za upravljanje kakovosti podatkov glede posameznega cilja upravljanja kakovosti podatkov;

(14)	„izjema pri upravljanju kakovosti podatkov“ pomeni možno težavo v zvezi s kakovostjo podatkov, ki je opredeljena z določenim pravilom in za katero je treba podatke potrditi ali popraviti, da se doseže ustrezni prag upravljanja kakovosti podatkov;

(15)	„delovni postopek za upravljanje kakovosti podatkov“ pomeni tehnični postopek, ki se uporablja za popravljanje vhodnih podatkov, da se doseže prag upravljanja kakovosti podatkov;

(16)	„predogled podatkov ob koncu meseca“ pomeni dnevno posodabljanje izhodnih podatkov in meril za upravljanje kakovosti podatkov, s katerim se pridobi približek izhodnih podatkov za prihodnje stanje ob koncu meseca;

(17)	„začetni agregatni statistični podatki CSEC“ pomeni agregatne statistične podatke CSEC, ki zajemajo zadnji referenčni mesec;

(18)	„redni agregatni statistični podatki CSEC“ pomeni agregatne statistične podatke CSEC, ki zajemajo referenčne mesece pred mesecem, zajetim v prvotnih agregatnih statističnih podatkih CSEC;

(19)	„prednostne serije CSEC“ pomeni agregatne statistične podatke CSEC na najnižji ravni, za katere veljajo zahteve upravljanja kakovosti podatkov, kakor je določeno v Prilogi II in Prilogi IV k tej smernici;

(20)	„referenčni mesec“ pomeni koledarski mesec, na katerega se nanašajo ustrezni podatki ali statistični podatki;

(21)	„delovni dan“ je cel dan, ki ni dela prost dan v ECB, kakor je objavljeno na spletni strani ECB;

(22)	„preverjanje“ pomeni postopek pregledovanja izhodnih podatkovnih virov CSDB in agregatnih statističnih podatkov CSEC ter po potrebi popravljanja vhodnih podatkov CSDB z uporabo delovnega postopka upravljanja kakovosti podatkov;

(23)	„rezident“ ima pomen, kakor je opredeljen v Uredbi (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4);

(24)	„koda ISIN“ pomeni mednarodno identifikacijsko številko vrednostnega papirja, kakor jo opredeljuje Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) v standardu ISO 6166;

(25)

„povezujoči identifikator subjekta“ pomeni identifikator subjekta, ki je vključen v CSDB in v niz podatkov v registru podatkov o institucijah in povezanih družbah ESCB (RIAD) in je bodisi koda RIAD, drug nacionalni identifikator subjekta, ki ga uporablja zadevna NCB ali NCB zunaj euroobmočja, identifikator pravnih subjektov (LEI), opredeljen v standardu ISO 17442, ali drug identifikator subjekta, ki ga ECB in zadevna NCB ali NCB zunaj euroobmočja splošno sprejemata.

Člen 2

Vsebina in področje uporabe

Ta smernica vzpostavlja okvir za pripravo podatkov o vrednostnih papirjih in statističnih podatkov o izdajah vrednostnih papirjev v CSDB. Cilj tega okvira je zagotoviti popolnost, točnost in skladnost izhodnih podatkov CSDB in agregatnih statističnih podatkov CSEC z dosledno uporabo pravil o zagotavljanju vhodnih podatkov ter upravljanja kakovosti podatkov in upravljanja virov podatkov za te podatke.

Člen 3

Vloga ECB in NCB

1. ECB ob pomoči NCB opredeli operativne postopke CSDB, zbira agregatne statistične podatke CSEC in pripravlja izhodne podatke, vključno z izhodnimi podatkovnimi viri.

2. NCB v skladu s to smernico:

(a)	v CSDB zagotovijo vhodne podatke o vrednostnih papirjih, ki jih izdajo rezidenti njihovih držav članic, če imajo take podatke takoj na voljo;

(b)	izvajajo upravljanje kakovosti podatkov pri podatkih v zvezi z izdajatelji, ki so rezidenti njihovih držav članic;

(c)	preverjajo agregatne statistične podatke CSEC v zvezi z izdajatelji, ki so rezidenti njihovih držav članic.

3. ECB:

(a)	izvaja upravljanje kakovosti podatkov pri podatkih v zvezi z izdajatelji, ki so rezidenti zunaj euroobmočja, razen če je NCB zunaj euroobmočja sprejela odgovornost za izvajanje upravljanja kakovosti podatkov za podatke v zvezi z izdajatelji, ki so rezidenti njene države članice;

(b)	preverja agregatne statistične podatke CSEC v zvezi z izdajatelji, ki so rezidenti zunaj euroobmočja, razen če je NCB zunaj euroobmočja sprejela odgovornost za preverjanje agregatnih statističnih podatkov CSEC v zvezi z izdajatelji, ki so rezidenti njene države članice.

Člen 4

Zagotavljanje vhodnih podatkov s strani NCB

1. Kadar imajo NCB takoj na voljo podatke po posameznih postavkah o vrednostnih papirjih, ki jih izdajo rezidenti njihovih držav članic, te podatke redno zagotavljajo v CSDB.

2. Kadar imajo NCB takoj na voljo podatke po posameznih postavkah o vrednostnih papirjih, ki jih izdajo rezidenti drugih držav, lahko te podatke redno zagotavljajo v CSDB po dogovoru z:

(a)	NCB, ki je odgovorna za upravljanje kakovosti podatkov pri podatkih v zvezi z zadevnim izdajateljem v skladu s členom 3 te smernice, in

(b)	ECB za podatke v zvezi z izdajatelji, ki so rezidenti zunaj euroobmočja, razen če je NCB zunaj euroobmočja sprejela odgovornost za izvajanje upravljanja kakovosti podatkov za podatke v zvezi z izdajatelji, ki so rezidenti njene države članice.

3. NCB pri zagotavljanju datotek z vhodnimi podatki v CSDB zagotovijo informacije vsaj za atribute, zajete v tabeli 1 v Prilogi I k tej smernici.

4. V vhodnih podatkih o vrednostnih papirjih, ki se prenesejo v CSDB, se posamezni vrednostni papirji identificirajo s kodami ISIN.

5. Če je NCB izboljšala svoje vhodne podatke, v CSDB predloži datoteke s popravljenimi vhodnimi podatki ali uporabi sistem CSDB, da popravi morebitne napake in opustitve v svojih vhodnih podatkih, ki niso bili popravljeni med preverjanjem podatkov, kakor je določeno v členu 5.

6. NCB vsako leto določijo datume zagotavljanja vhodnih podatkov, ki jih bodo uporabile za zagotavljanje datotek z vhodnimi podatki v CSDB, v skladu z obdobji za zagotavljanje vhodnih podatkov, ki jih opredeli ECB.

7. NCB v skladu s členom 26 Smernice ECB/2018/16 Evropske centralne banke (5) zagotovijo, da so rezidenčni izdajatelji vrednostnih papirjev zabeleženi v nizu podatkov v registru RIAD ESCB. NCB, ki v CSDB zagotavljajo datoteke z vhodnimi podatki, vključijo vanje vsaj en povezujoči identifikator subjekta, ki je vključen v RIAD.

Člen 5

Upravljanje kakovosti podatkov

1. ECB in NCB izvajajo začetno upravljanje kakovosti podatkov in redno upravljanje kakovosti podatkov. Pri tem preverijo izhodne podatkovne vire po posameznih postavkah in agregatne statistične podatke CSEC, ne glede na vir teh podatkov ali statističnih podatkov.

2. Upravljanje kakovosti podatkov se uporablja za cilje upravljanja kakovosti podatkov 1, 2, 3a in 3b ter za ustrezna merila za upravljanje kakovosti podatkov, kakor je določeno v Prilogi II k tej smernici. Ta merila temeljijo na podatkih ob koncu meseca, ki jih ECB posodablja dnevno ob upoštevanju veljavnih zahtev glede ravni storitev ESCB.

3. Za atribute, zajete v Prilogi II, ECB in NCB uporabljajo pragove upravljanja kakovosti podatkov na ravni, ki zagotavlja kakovost izhodnih podatkovnih virov v podporo primerom uporabe teh atributov, kakor je določeno v Prilogi III k tej smernici.

4. ECB in NCB preverijo izhodne podatkovne vire, kolikor so bile v skladu z merili za upravljanje kakovosti podatkov preverjene vse izjeme pri upravljanju kakovosti podatkov za cilje upravljanja kakovosti podatkov 1, 3a in 3b, da se dosežejo pragovi upravljanja kakovosti podatkov.

5. ECB in NCB preverijo začetne in redne agregatne statistične podatke CSEC, kolikor so bile preverjene vse izjeme pri upravljanju kakovosti podatkov za cilj upravljanja kakovosti podatkov 2, da se dosežejo pragovi upravljanja kakovosti podatkov.

6. NCB popravijo vhodne podatke v skladu z dogovorjenim delovnim postopkom upravljanja kakovosti podatkov, tako da uporabijo sistem CSDB ali ECB predložijo datoteke z vhodnimi podatki.

Člen 6

Začetno upravljanje kakovosti podatkov

1. Začetno upravljanje kakovosti podatkov se uporablja za podatke v predogledu podatkov ob koncu meseca za referenčni mesec tekočega cikla priprave.

2. ECB in NCB preverijo izjeme pri upravljanju kakovosti podatkov, da zagotovijo, da po uporabi začetnega upravljanja kakovosti podatkov izhodni podatkovni viri in začetni agregatni statistični podatki CSEC odražajo najnovejša gibanja.

3. ECB in NCB se pri izvajanju začetnega upravljanja kakovosti podatkov opirajo le na informacije, ki so jim takoj na voljo.

Člen 7

Redno upravljanje kakovosti podatkov

1. Redno upravljanje kakovosti podatkov se uporablja za podatke za referenčne mesece pred mesecem, ki ga zajema začetno upravljanje kakovosti podatkov.

2. ECB in NCB pri izvajanju rednega upravljanja kakovosti podatkov upoštevajo vse trenutno razpoložljive informacije.

Člen 8

Časovni okvir za začetno in redno upravljanje kakovosti podatkov

1. V skladu s časovnim razporedom priprave, določenim v tabeli 2 v Prilogi II k tej smernici, ECB in NCB preverijo:

(a)	izhodne podatkovne vire v predogledu podatkov ob koncu meseca, za katere se uporablja začetno upravljanje kakovosti podatkov;

(b)	izhodne podatkovne vire, za katere se uporablja redno upravljanje kakovosti podatkov;

(c)	začetne agregatne statistične podatke CSEC;

(d)	redne agregatne statistične podatke CSEC.

2. Če ECB in NCB med postopkom preverjanja ugotovijo težave s kakovostjo podatkov, te težave popravijo v skladu z istim časovnim razporedom.

Člen 9

Upravljanje virov podatkov

1. Ko NCB ugotovijo vprašanja upravljanja virov podatkov, povezana s komercialnimi viri podatkov, jih poročajo ECB, pri čemer prikažejo pomembnost teh vprašanj z navedbo njihovega obsega v smislu stanj ali tržne kapitalizacije zadevnih vrednostnih papirjev ter z navedbo konkretnih izhodnih podatkovnih virov, na katere to vpliva.

2. ECB o zelo pomembnih vprašanjih upravljanja virov podatkov, povezanih s komercialnimi viri podatkov, poroča zadevnim ponudnikom podatkov v enem mesecu od datuma, ko se ECB poroča o vprašanju upravljanja virov podatkov. Kolikor je mogoče, si ECB po najboljših močeh prizadeva za rešitev zelo pomembnih vprašanj upravljanja virov podatkov v sodelovanju z zadevnimi ponudniki podatkov.

3. ECB poroča vprašanja upravljanja virov podatkov, povezana z vhodnimi podatki, ki jih zagotovijo NCB, pri čemer prikaže pomembnost zadevnih vprašanj upravljanja virov podatkov z navedbo njihovega obsega v smislu stanj ali tržne kapitalizacije zadevnih vrednostnih papirjev ter z navedbo konkretnih izhodnih podatkovnih virov, na katere to vpliva. NCB si v okviru svojih možnosti po najboljših močeh prizadevajo za rešitev zelo pomembnih vprašanj upravljanja virov podatkov v zvezi s svojimi vhodnimi podatki v sodelovanju z ECB.

Člen 10

Priprava agregatnih statističnih podatkov CSEC

1. ECB izvaja ureditev, s katero zagotavlja, da postopek skupnega pripravljanja agregatnih statističnih podatkov CSEC poteka v skladu s pravili in metodologijo pripravljanja, določenimi v Prilogi IV k tej smernici.

2. ECB dnevno pripravlja mesečne agregatne statistične podatke CSEC v CSDB, kakor je določeno v Prilogi IV k tej smernici, ob upoštevanju veljavnih zahtev glede ravni storitev ESCB. Agregatni statistični podatki CSEC se zbirajo od referenčnega meseca decembra 2020 naprej.

Člen 11

Zagotavljanje izhodnih podatkov

1. ECB da nacionalnim centralnim bankam na voljo:

(a)	vsak mesec posnetek mesečnih izhodnih podatkovnih virov, kakor je določeno v Prilogi III k tej smernici;

(b)	vsak mesec posnetek podatkov po posameznih postavkah, na katerih temeljijo agregatni statistični podatki CSEC, in agregatne statistične podatke CSEC za prejšnji referenčni mesec;

(c)	vsak dan za prejšnji referenčni dan in po najboljših močeh posnetek dnevnih izhodnih podatkovnih virov, kakor je določeno v Prilogi III k tej smernici, ki zajema najpomembnejše vrednostne papirje, kakor se dogovori v Odboru ESCB za statistiko.

2. ECB da nacionalnim centralnim bankam na voljo tudi vse popravke:

(a)	posnetka izhodnih podatkovnih virov, kakor je določeno v Prilogi III k tej smernici;

(b)	posnetka podatkov po posameznih postavkah, na katerih temeljijo agregatni statistični podatki CSEC, in agregatnih statističnih podatkov CSEC najmanj za zadnjih 12 referenčnih mesecev;

(c)	vsako leto posnetek podatkov po posameznih postavkah, na katerih temeljijo agregatni statistični podatki CSEC, in agregatne statistične podatke CSEC najmanj za zadnjih 36 referenčnih mesecev, vendar brez obdobja pred decembrom 2020.

3. Podatki iz odstavkov 1 in 2 se uporabljajo izključno za statistične namene, vključno s pripravo in zbiranjem statističnih podatkov. Za nestatistično uporabo podatkov se upoštevajo pravila in postopki za izmenjavo zaupnih statističnih informacij, ki jih odobri Svet ECB.

4. Podatki iz odstavkov 1 in 2 se dajo na voljo s prenosom ali na drug način, ki ga ECB in NCB splošno sprejemajo.

Člen 12

Objava

1. NCB ne objavijo nacionalnih agregatov statistike izdaj vrednostnih papirjev ali tovrstnih agregatov za euroobmočje, pripravljenih z uporabo podatkov CSDB, dokler ECB ne objavi ustreznih agregatnih statističnih podatkov CSEC. To NCB ne preprečuje objave nacionalnih agregatov statistike izdaj vrednostnih papirjev, katerih priprava ne temelji na podatkih CSDB, v skladu z nacionalnim časovnim razporedom objave.

2. NCB pri objavi agregatov statističnih podatkov izdaj vrednostnih papirjev za euroobmočje natančno prikažejo agregate, ki jih objavi ECB.

Člen 13

Zahteve za preverjanje preteklih podatkov v primeru sprejetja eura

Če država članica, katere valuta ni euro, po začetku veljavnosti te smernice sprejme euro, nacionalna centralna banka te države članice po svojih najboljših močeh preveri agregatne statistične podatke CSEC za to državo članico vsaj od referenčnega meseca decembra 2020 naprej ali za tri leta pred datumom sprejetja eura, kateri koli datum je poznejši.

Člen 14

Poenostavljeni postopek spreminjanja

Izvršilni odbor ECB ob upoštevanju stališč Odbora ESCB za statistiko sprejme potrebne tehnične spremembe prilog k tej smernici, pod pogojem, da te spremembe ne spremenijo osnovnega konceptualnega okvira Smernice, vključno z delitvijo odgovornosti med ECB in NCB, niti bistveno ne vplivajo na breme poročanja NCB. Izvršilni odbor o vseh spremembah prilog k tej smernici brez odlašanja obvesti Svet ECB.

Člen 15

Razveljavitev

1. Smernica ECB/2012/21 in Smernica (EU) ECB/2021/834 (ECB/2021/15) se razveljavita.

2. Sklicevanje na razveljavljeni smernici se šteje za sklicevanje na to smernico in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge V.

Člen 16

Začetek učinkovanja in izvedba

1. Ta smernica začne učinkovati na dan, ko so o njej uradno obveščene nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro.

2. Nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro, in ECB ravnajo v skladu s to smernico od 1. junija 2022.

Člen 17

Naslovniki

Ta smernica je naslovljena na vse centralne banke Eurosistema.

V Frankfurtu na Majni, 19. maja 2022

Za Svet ECB

predsednica ECB

Christine LAGARDE

(1) UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

(2) Smernica ECB/2012/21 Evropske centralne banke z dne 26. septembra 2012 o okviru za upravljanje s kakovostjo podatkov v centralizirani bazi vrednostnih papirjev (UL L 307, 7.11.2012, str. 89).

(3) Smernica Evropske centralne banke (EU) 2021/834 z dne 26. marca 2021 o statističnih informacijah, ki se poročajo o izdajah vrednostnih papirjev (ECB/2021/15) (UL L 208, 11.6.2021, str. 311).

(4) Uredba (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (UL L 174, 26.6.2013, str. 1).

(5) Smernica Evropske centralne banke (EU) 2018/876 z dne 1. junija 2018 o registru podatkov o institucijah in povezanih družbah (ECB/2018/16) (UL L 154, 18.6.2018, str. 3).

PRILOGA I

ATRIBUTI PODATKOV ZA VHODNE PODATKE ZA CENTRALIZIRANO BAZO VREDNOSTNIH PAPIRJEV (CSDB)

Kadar nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: NCB), v CSDB zagotavljajo vhodne podatke s pomočjo vhodnih datotek o dolžniških instrumentih, lastniških instrumentih ali cenah, morajo zagotoviti vhodne informacije vsaj za naslednje atribute:

Tabela 1

Ime atributa vhodnih podatkov	Opis	Vhodne datoteke
Ime atributa vhodnih podatkov	Opis	Dolžniški instrumenti	Lastniški instrumenti	Cene
International Security Identification Number (ISIN) code	Identifikator vrednostnega papirja ISIN	√	√	√
Is active flag	Tehnična oznaka, potrebna za obdelavo vhodnih zapisov	√	√	√
European System of Accounts (ESA 2010) (1) instrument classification	Razvrstitev vrednostnega papirja v skladu z ESR 2010	√	√
Primary asset classification 2	Osnovna razvrstitev instrumenta, npr. navedba, ali je instrument dolžniški instrument, lastniški instrument ali sklad, z nekaj nadaljnjimi podrobnostmi	√	√
Nominal currency	Nominalna valuta instrumenta (ISO 4217)	√	√
Issue price quote convention	Osnova za kotacijo instrumenta, npr. odstotek nominalne vrednosti ali valuta na delnico/enoto	√
Security status	Status instrumenta, ki označuje, ali je aktiven ali ne, z nekaj nadaljnjimi podrobnostmi	√	√
Security status date	Datum, ki ustreza dogodku, ko se je status vrednostnega papirja spremenil	√	√
Issuer source code	Koda izdajatelja vira vhodnih podatkov CSDB. Za vhodne podatke, ki jih zagotovijo NCB, je to povezujoči identifikator subjekta med CSDB in registrom podatkov o institucijah in povezanih družbah (RIAD)	√	√
Issuer source code type	Vrsta kode izdajatelja vira	√	√
Issuer domicile country	Država pravne registriranosti (domicil) izdajatelja vrednostnega papirja (ISO 3166)	√	√
Issuer name	Celotno ime izdajatelja	√	√
ESA 2010 issuer sector	Institucionalni sektor izdajatelja v skladu z ESR 2010	√	√
Price date	Datum informacije o ceni			√
Close price	Vrednost cene vrednostnega papirja ob zaključku			√
Price quotation type	Vrsta cenovne kotacije, npr. odstotek nominalne vrednosti ali valuta na delnico/enoto			√
Price reference market	Trg, na katerem je bila navedena cena (ISO 10383)			√
Price currency	Valuta, v kateri je navedena cena (relevantno samo, če je vrsta kotacije v valuti)			√
Issuer LEI code	Identifikator pravnih subjektov (LEI) izdajatelja (ISO 17442), če ima izdajatelj LEI (*1)	√	√

NCB, ki v CSDB zagotavljajo vhodne podatke, morajo po svojih najboljših močeh zagotoviti vhodne informacije za naslednje atribute:

Tabela 2

Ime atributa vhodnih podatkov	Opis	Vhodne datoteke
Ime atributa vhodnih podatkov	Opis	Dolžniški instrumenti	Lastniški instrumenti	Cene
Amount outstanding	Stanje (po imenski vrednosti)	√
Number outstanding	Skupno število trenutnega stanja posameznih delnic ali delnic/enot sklada		√
Issue price	Cena ob izdaji posameznih vrednostnih papirjev, kot so jo plačali vlagatelji	√	√
Redemption price	Končna odkupna cena posameznih vrednostnih papirjev	√
Issue date	Datum, ko je izdajatelj proti plačilu izročil vrednostne papirje odkupniku primarne izdaje. To je datum, ko so bili vrednostni papirji prvič na voljo za izročitev vlagateljem	√	√
Maturity date	Prvotni datum zapadlosti, tj. datum končnega pogodbeno določenega plačila glavnice, kakor je opredeljen v prospektu	√
Tranche amount	Znesek tranše (v nominalni valuti)	√
Tranche date	Datum, ko je bila izdana nova tranša obstoječega vrednostnega papirja	√
Tranche price	Cena, po kateri je bila na trgu ponujena nova tranša obstoječega vrednostnega papirja	√
Partial redemption amount	Znesek delnega odkupa (v nominalni valuti)	√
Partial redemption date	Datum, ko je bil obstoječi vrednostni papir delno odkupljen	√
Partial redemption price	Cena, po kateri je bil obstoječi vrednostni papir delno odkupljen	√
Capital increase amount	Znesek povečanja kapitala (v številu posameznih delnic)		√
Capital increase date	Datum, ko je prišlo do povečanja kapitala		√
Capital increase price	Cena, po kateri so bile na trgu ponujene nove delnice		√
Capital decrease amount	Znesek znižanja kapitala (v številu posameznih delnic)		√
Capital decrease date	Datum, ko je prišlo do znižanja kapitala		√
Capital decrease price	Cena, po kateri so bile obstoječe delnice odkupljene in nato umaknjene		√
Asset securitisation type	Vrsta listinjenih sredstev	√
Instrument seniority type	Razvrstitev, ali je za instrument zagotovljeno jamstvo ali ne, kakšna je njegova uvrstitev v vrstnem redu/stopnja in ali je zavarovan ali ne	√
Coupon-related attributes	Informacije o izplačilih kuponov, vključno z vrsto kupona, pogostostjo kuponov, datumi kuponov, obrestnimi merami kuponov in začetnim datumom obračunavanja	√
Split factor	Faktor razdelitve za razdelitve delnic (in združitve) delnic, opredeljen kot (število delnic pred razdelitvijo) / (število delnic po razdelitvi)		√
Stock split date	Datum, ko je prišlo do razdelitve delnic		√
Dividend amount	Znesek zadnjega izplačila dividend (v enotah valute)		√
Dividend amount type	Vrsta razdelitve dividend (npr. v denarju ali naravi)		√
Dividend currency	Valuta zadnjega izplačila dividend (ISO 4217)		√
Dividend settlement date	Datum zadnjega izplačila dividend		√
Dividend frequency	Pogostost izplačil dividend		√
Income amount	Dohodek, ki ga je mogoče pripisati vlagateljem v sklade, vključno z dividendami in zadržanim dobičkom (koncept ESR 2010) – relevantno samo za delnice/enote skladov		√
Income currency	Valuta dohodka, ki ga je mogoče pripisati vlagateljem v sklad (ISO 4217) – relevantno samo za delnice/enote skladov		√
Income date	Datum, na katerega se nanaša znesek dohodka, tj. konec meseca ali konec četrtletja – relevantno samo za delnice/enote skladov		√
Fund asset structure	Vrsta (večine) osnovnih sredstev sklada		√
Fund geographical structure	Geografska razporeditev (večine) osnovnih sredstev sklada		√
Fund type	Vrsta sklada, tj. razvrstitev kot odprti ali zaprti sklad, in politike dividend (distribucijska ali nedistribucijska)		√
Instrument supplementary information	Informacije o tem, ali je vrednostni papir npr. ločen, ali je potrdilo o lastništvu, ali je nakupni bon, ali je relevanten za statistiko izdaj vrednostnih papirjev, pripravljeno na podlagi podatkov CSDB po posameznih postavkah (v nadaljnjem besedilu: agregatni statistični podatki CSEC)	√	√

(1) Kakor je določeno z Uredbo (EU) št. 549/2013.

(*1) LEI je treba poročati, če so te informacije na voljo NCB.

PRILOGA II

CILJI UPRAVLJANJA KAKOVOSTI PODATKOV, IZVAJANJE IZJEM, ATRIBUTI, OSNOVA ZA PRAG UPRAVLJANJA KAKOVOSTI PODATKOV IN ČASOVNI OKVIR

Okvir upravljanja kakovosti podatkov v centralizirani bazi vrednostnih papirjev (CSDB) temelji, prvič, na ciljih upravljanja kakovosti podatkov, ki predstavljajo referenčna merila za ocenjevanje kakovosti izhodnih podatkovnih virov, in drugič, na merilih za upravljanje kakovosti podatkov, ki merijo raven, do katere je bil dosežen določen cilj upravljanja kakovosti podatkov, ter tako za vsak zadevni cilj upravljanja kakovosti podatkov opredelijo in prednostno razvrstijo izhodne podatkovne vire, ki jih je treba preveriti. Hkrati temelji na pragovih upravljanja kakovosti podatkov, ki določajo minimalno raven preverjanja, ki ga je treba izvesti v zvezi s ciljem upravljanja kakovosti podatkov, in na izjemah pri upravljanju kakovosti podatkov, ki se opredelijo s pomočjo določenega pravila in ki predstavljajo (morebitne) težave s kakovostjo podatkov, ki jih je treba preveriti ali popraviti, da se doseže zadevni prag upravljanja kakovosti podatkov.

Cilji upravljanja kakovosti podatkov, merila za upravljanje kakovosti podatkov, izvajanje izjem pri upravljanju kakovosti podatkov, atributi in osnova za prag upravljanja kakovosti podatkov so določeni v naslednji tabeli. V CSDB bo na voljo seznam izjem pri upravljanju kakovosti podatkov za vsak cilj upravljanja kakovosti podatkov, ki ga je treba preveriti, da se doseže prag upravljanja kakovosti podatkov. ECB in nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: NCB), bodo preverile izjeme pri upravljanju kakovosti podatkov, opredeljene v tej prilogi, za katere se v CSDB izvajajo pravila o izjemah pri upravljanju kakovosti podatkov.

Tabela 1

Cilj upravljanja kakovosti podatkov

Merila za upravljanje kakovosti podatkov

Izvajanje izjem pri upravljanju kakovosti podatkov

Atributi izhodnih podatkovnih virov

Osnova za prag upravljanja kakovosti podatkov

Cilj 1:

Stabilnost podatkov – podatki o stanjih

Koncept:

Merilo se za vsako kombinacijo rezidenčna država/sektor opredeli kot z obsegom tehtani „indeks spremembe“, tehtano z denarnimi zneski. Če ima indeks vrednost 1, to pomeni, da se zadevni atribut ni spremenil za nobenega od osnovnih vrednostnih papirjev, vrednost indeksa 0 pa pomeni, da se je zadevni atribut spremenil za vse vrednostne papirje.

Če indeks pade pod 1, se identificirajo posamezni vrednostni papirji s spremenjenim atributom, ki je povzročil padec indeksa, da bi se preverila sprememba, dokler ni dosežen prag.

Dogodki, ki sprožijo spremembo indeksa:

Pri diskretnih atributih se šteje, da spremembo indeksa sproži vsaka razlika v atributu na medmesečni ravni.

Pri zveznih atributih se šteje, da spremembo indeksa sproži vsaka razlika na medmesečni ravni, ki presega določen prag.

Zajetje:

To merilo za upravljanje kakovosti podatkov zajema vse delnice investicijskih skladov, lastniške in dolžniške vrednostne papirje, vključno s certifikati.

Cilj 1 ocenjuje stabilnost podatkov o stanjih.

Vsaka razlika na medmesečni ravni, ki sproži spremembo indeksa, sproži izjemo pri upravljanju kakovosti podatkov za atribute izhodnih podatkovnih virov, ki so zajeti v cilju 1.

Nepreverjene izjeme pri upravljanju kakovosti podatkov ne smejo zmanjšati deleža stabilnih podatkov prek praga upravljanja kakovosti podatkov za vsakega od naslednjih sektorjev izdajateljev po Evropskem sistemu računov (ESR 2010) (2):

—	S.11 „nefinančne družbe“

—	S.121 „centralna banka“

—	S.122 „institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke“

—	S.123 „skladi denarnega trga (SDT)“

—	S.124 „investicijski skladi razen SDT“

—	S.125 „drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov“

—	S.126 „izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti“

—	S.127 „lastne finančne institucije in posojilodajalci“

—	S.128 „zavarovalne družbe“

—	S.129 „pokojninski skladi“

—	S.13 „država“

Eksplicitni atributi: issue date, maturity date for debt, nominal currency, quotation basis, ESA 2010 instrument classification, primary asset classification 2, CSDB issuer identifier, issuer domicile country, (1) ESA 2010 issuer sector, issuer European Classification of Economic Activities (NACE) classification, entity status, amount outstanding, number outstanding, security status, coupon-related attributes, accrued income factor, price value, price value type, monthly average price, issue price, redemption price, instrument supplementary information, last split factor, last split date.

Stanja ali tržna kapitalizacija v eurih, izraženi kot delež podatkov o stanjih.

Cilj 2:

Točnost podatkov – agregatni statistični podatki CSEC

Konceptualno ozadje:

Agregatni statistični podatki CSEC za stanja ob koncu meseca in mesečne tokove se dnevno pripravljajo iz izhodnih podatkov CSDB, kakor je določeno v Prilogi IV k tej smernici.

Ker agregatni statistični podatki CSEC zajemajo veliko različnih agregatov, vključno z agregati na višji ravni in prekrivajočimi se agregati, se mora preverjanje agregatnih statističnih podatkov CSEC osredotočiti na sklope „prednostnih serij CSEC“, tj. na agregatne statistične podatke CSEC na najnižji ravni, za katere veljajo zahteve upravljanja kakovosti podatkov, kakor je določeno v Prilogi IV k tej smernici. S preverjanjem sklopov prednostnih serij se zagotovi, da se prav tako preverijo vsi agregati na višji ravni, ki temeljijo na teh serijah, in v veliki meri tudi povezani prekrivajoči se agregati.

Koncept:

Merilo mora za vsako državo opredeliti „prednostne serije CSEC“ in jih kot odstotek stanj ali tržne kapitalizacije povezati z agregati celotnega gospodarstva za stanja po tržni vrednosti za to državo.

Omogočiti je treba dostop do razčlenjenih podatkov na ravni posameznih vrednostnih papirjev, na katerih temeljijo agregatni statistični podatki CSEC. Sklope prednostnih serij CSEC je treba preveriti in potrditi, dokler ni dosežen prag.

Zajetje:

Merilo zajema dolžniške vrednostne papirje in delnice, ki kotirajo na borzi, ki spadajo v obseg agregatnih statističnih podatkov CSEC.

Cilj 2 ocenjuje kakovost podatkov pri agregatnih statističnih podatkih CSEC.

Vsaka prednostna serija CSEC za dolžniške vrednostne papirje in delnice, ki kotirajo na borzi, sproži izjemo pri upravljanju kakovosti podatkov za cilj 2.

Nepreverjene izjeme pri upravljanju kakovosti podatkov ne presegajo praga upravljanja kakovosti podatkov za dolžniške vrednostne papirje in delnice, ki kotirajo na borzi.

Implicitni atributi: issue date, maturity date for debt, nominal currency, quotation basis, ESA 2010 instrument classification, primary asset classification 2, issuer domicile country (3), ESA 2010 issuer sector, entity status, amount outstanding, number outstanding, tranche amount, tranche issue date, tranche issue price, security status, coupon-related attributes, price value, issue price, redemption price, instrument supplementary information.

Stanja po tržni vrednosti prednostnih serij CSEC, izražena kot delež stanj po tržni vrednosti v agregatih CSEC celotnega gospodarstva te države (ločeno izračunano za agregate dolžniških vrednostnih papirjev in delnic, ki kotirajo na borzi).

Cilj 3a:

Točnost podatkov – podpreti pravilno razporeditev po sektorjih in izvlečke podatkov po izdajateljih

Konceptualno ozadje:

CSDB povezuje informacije o izdajatelju in instrumentu na podlagi povezave, ki se lahko opiše kot „od enega k več“ (one to many), tj. en izdajatelj se lahko poveže z več instrumenti, nasprotno pa je vsak instrument povezan samo z enim izdajateljem. Ta povezava med instrumentom in izdajateljem se vzpostavi prek posameznih identifikacijskih oznak izdajateljev, ki jih določijo različni ponudniki vhodnih podatkov. Ker skupni standard še ne obstaja, se te identifikacijske oznake med ponudniki podatkov razlikujejo, morale pa bi biti usklajene.

Če ponudniki vhodnih podatkov za isti instrument določijo neskladne (nasprotujoče si) identifikacijske oznake izdajateljev, tj. če med njimi ni strinjanja o izdajatelju, instrumenta ni mogoče razporediti k določenemu izdajatelju in pristane v „sporni skupini“ (clash group). Sporne skupine je še vedno mogoče pravilno razvrstiti po državi in sektorju, vendar dosledne povezave do zadevnega izdajatelja instrumenta ni.

Instrumenti v spornih skupinah onemogočajo dosledne in zanesljive izvlečke vseh instrumentov, ki jih je izdal določen izdajatelj.

Instrumenti v spornih skupinah povečujejo tveganje napačne razvrstitve po rezidenčni državi ali sektorju.

Koncept:

Merilo mora za vsako rezidenčno državo opredeliti instrumente v spornih skupinah in jih v odstotnih deležih glede na število in denarne zneske povezati z vsemi instrumenti za to državo.

Zajetje:

Merilo zajema vse instrumente v CSDB.

Cilj 3a ocenjuje pravilno identifikacijo populacije izdajateljev.

Vsako nesoglasje o izdajatelju instrumenta, tj. instrumenti v „spornih skupinah“, sproži izjemo pri upravljanju kakovosti podatkov za cilj 3a.

V primeru izjeme pri upravljanju kakovosti podatkov instrumenti za to izjemo ne smejo presegati praga upravljanja kakovosti podatkov.

Eksplicitni atributi: Identifikacijska oznaka izdajatelja, ki se uporablja za razvrščanje v skupine.

Stanja in tržna kapitalizacija v eurih, ki se nanašajo na instrumente v spornih skupinah, izraženi kot odstotni delež vseh instrumentov.

Cilj 3b:

Točnost podatkov – podpreti pravilno razporeditev po sektorjih in izvlečke podatkov po izdajateljih

Konceptualno ozadje:

CSDB povezuje informacije o izdajatelju in instrumentu na podlagi povezave, ki se lahko opiše kot „od enega k več“, tj. en izdajatelj se lahko poveže z več instrumenti, nasprotno pa je vsak instrument povezan samo z enim izdajateljem. Ta povezava med instrumentom in izdajateljem se vzpostavi prek posameznih identifikacijskih oznak izdajateljev, ki jih določijo različni ponudniki vhodnih podatkov. Ker skupni standard še ne obstaja, se te identifikacijske oznake med ponudniki podatkov razlikujejo, morale pa bi biti usklajene.

Če za določen instrument noben ponudnik podatkov ne določi identifikacijske oznake izdajatelja, obstaja tveganje, da ta instrument ne bo razporejen k določenemu izdajatelju in bo pristal v „samostojni skupini“ (stand-alone group), ki jo sestavlja samo ta instrument. Samostojne skupine je še vedno mogoče pravilno razvrstiti po državi in sektorju, vendar dosledne povezave do zadevnega izdajatelja instrumenta ni.

Instrumenti v samostojnih skupinah onemogočajo dosledne in zanesljive izvlečke vseh instrumentov, ki jih je izdal določen izdajatelj.

Instrumenti v samostojnih skupinah povečujejo tveganje napačne razvrstitve po rezidenčni državi ali sektorju, saj so informacije o njih pogosto nepopolne.

Koncept:

Merilo mora za vsako rezidenčno državo opredeliti instrumente v samostojnih skupinah in jih v odstotnih deležih glede na število in denarne zneske povezati z vsemi instrumenti za to državo.

Zajetje:

Merilo zajema vse instrumente v CSDB.

Cilj 3b ocenjuje pravilno identifikacijo izdajateljev.

Vsako pomanjkanje zanesljivih informacij o izdajatelju instrumenta, tj. instrumenti v „samostojnih skupinah“, sproži izjemo pri upravljanju kakovosti podatkov za cilj 3b.

V primeru izjeme pri upravljanju kakovosti podatkov instrumenti za to izjemo ne smejo presegati praga upravljanja kakovosti podatkov.

Eksplicitni atributi: Identifikacijska oznaka izdajatelja, ki se uporablja za razvrščanje v skupine.

Stanja in tržna kapitalizacija v eurih, ki se nanašajo na instrumente v samostojnih skupinah, izraženi kot odstotni delež vseh instrumentov.

ECB in NCB morajo pri opravljanju nalog po členu 8 te smernice upoštevati naslednji časovni razpored za preverjanje izjem pri upravljanju kakovosti podatkov in popravljanje težav s kakovostjo podatkov za cilje upravljanja kakovosti podatkov 1, 2, 3a in 3b:

Tabela 2

Vrsta upravljanja kakovosti podatkov	Referenčni meseci, za katere se uporablja upravljanje kakovosti podatkov	Vrsta podatkov, za katere se uporablja upravljanje kakovosti podatkov	Cilji upravljanja kakovosti podatkov, za katere je treba preveriti izjeme in popraviti težave s kakovostjo podatkov	Rok za preverjanje vseh izjem za doseganje pragov upravljanja kakovosti podatkov
Začetno upravljanje kakovosti podatkov	Referenčni mesec tekočega cikla priprave	Izhodni podatkovni viri v predogledu podatkov ob koncu meseca	Cilji upravljanja kakovosti podatkov 1, 3a in 3b	Konec tretjega delovnega dne po referenčnem mesecu, za katerega se uporablja začetno upravljanje kakovosti podatkov
		Začetni agregatni statistični podatki CSEC	Cilj upravljanja kakovosti podatkov 2	Konec sedmega delovnega dne po referenčnem mesecu, za katerega se uporablja začetno upravljanje kakovosti podatkov
Redno upravljanje kakovosti podatkov	Vsi prejšnji referenčni meseci	Izhodni podatkovni viri	Cilji upravljanja kakovosti podatkov 1, 3a in 3b	Konec tretjega delovnega dne po referenčnem mesecu, za katerega se uporablja začetno upravljanje kakovosti podatkov
		Redni agregatni statistični podatki CSEC	Cilj upravljanja kakovosti podatkov 2	Konec sedmega delovnega dne po referenčnem mesecu, za katerega se uporablja začetno upravljanje kakovosti podatkov

Poseben primer časovnega razporeda za preverjanje izjem pri upravljanju kakovosti podatkov in popravljanje težav s kakovostjo podatkov za cilje upravljanja kakovosti podatkov 1, 2, 3a in 3b je prikazan v naslednjem diagramu. Primer prikazuje primer cikla priprave za referenčni mesec junij 2022. V tem primeru morajo ECB in NCB izvesti začetno upravljanje kakovosti podatkov pri izjemah pri upravljanju kakovosti podatkov, ki se nanašajo na referenčni mesec junij 2022, do tretjega delovnega dne julija 2022 v primeru izjem pri upravljanju kakovosti podatkov za cilje upravljanja kakovosti podatkov 1, 3a in 3b ter do sedmega delovnega dne julija 2022 v primeru izjem pri upravljanju kakovosti podatkov za cilj upravljanja kakovosti podatkov 2. Podobno morajo ECB in NCB izvesti redno upravljanje kakovosti podatkov pri izjemah pri upravljanju kakovosti podatkov, ki se nanašajo na referenčni mesec maj 2022 in morebitne prejšnje referenčne mesece, in sicer do tretjega delovnega dne julija 2022 v primeru izjem pri upravljanju kakovosti podatkov za cilje upravljanja kakovosti podatkov 1, 3a in 3b ter do sedmega delovnega dne julija 2022 v primeru izjem pri upravljanju kakovosti podatkov za cilj upravljanja kakovosti podatkov 2.

Slika

primer časovnega okvira za preverjanje izjem pri upravljanju kakovosti podatkov za referenčni mesec junij 2022.

(1) Vhodni podatki za atribute izdajateljev se redno prenašajo v CSDB iz niza podatkov v registru podatkov o institucijah in povezanih družbah (RIAD) v skladu s členom 4 te smernice.

(2) Kakor je določeno z Uredbo (EU) št. 549/2013.

(3) Vhodni podatki za atribute izdajateljev se redno prenašajo v CSDB iz niza podatkov v registru RIAD. Vhodni podatki RIAD so povezani s podatki CSDB v skladu s členom 4(7) te smernice.

PRILOGA III

PODATKOVNI VIRI IN ATRIBUTI IZHODNIH PODATKOVNIH VIROV, KI JIH ZAJEMA OKVIR ZA UPRAVLJANJE KAKOVOSTI PODATKOV

Mesečni izhodni podatkovni viri: Okvir za upravljanje kakovosti podatkov zajema naslednje mesečne izhodne podatkovne vire po posameznih postavkah, ki podpirajo pripravo statistike:

—	podatkovni vir CSEC, ki podpira agregatne statistične podatke CSEC, tj. statistiko izdaj vrednostnih papirjev, pripravljeno iz izhodnih podatkov iz centralizirane baze vrednostnih papirjev (CSDB) (v nadaljnjem besedilu: vir CSEC)

—	zunanji podatkovni vir, ki podpirajo zunanjo statistiko (v nadaljnjem besedilu: vir EXT)

—	podatkovni vir glede družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev, ki podpira statistiko družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: vir FVC)

—	podatkovni vir glede investicijskih skladov, ki podpira statistiko investicijskih skladov (v nadaljnjem besedilu: vir IF)

—	podatkovni vir glede imetij vrednostnih papirjev, ki podpira statistiko imetij vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: vir SHS)

—	podatkovni vir glede financiranja z državnimi vrednostnimi papirji, ki podpira statistiko financiranju z državnimi vrednostnimi papirji (v nadaljnjem besedilu: vir GSF)

—	podatkovni vir glede zavarovalnih družb, ki podpira statistiko zavarovalnih družb (v nadaljnjem besedilu: vir IC)

—	podatkovni vir glede pokojninskih skladov, ki podpira statistiko pokojninskih skladov (v nadaljnjem besedilu: vir PF)

Dnevni izhodni podatkovni viri: Okvir upravljanja kakovosti podatkov zajema naslednje dnevne izhodne podatkovne vire po posameznih postavkah, ki podpirajo različne primere uporabe in za katere si bodo Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: NCB), po najboljših močeh prizadevale zagotoviti kakovost izhodnih podatkovnih virov:

—	vir, ki podpira upravljanje zavarovanja s premoženjem (v nadaljnjem besedilu: vir CM)

—	vir, ki podpira statistično poročanje denarnega trga (v nadaljnjem besedilu: vir MM)

—	vir, ki podpira hrambo podatkov o poslih financiranja z vrednostnimi papirji (v nadaljnjem besedilu: vir SFT)

Atributi izhodnih podatkovnih virov, ki so zajeti v okviru upravljanja kakovosti podatkov:

Ime atributa izhodnih podatkovnih virov

Opis

Podatkovni vir

CSEC

EXT

FVC

SHS

GSF

SFT

International Securities Identification Number (ISIN) code

Identifikator vrednostnega papirja ISIN (ISO 6166).

√

Classification of Financial Instruments (CFI) code

Koda CFI instrumenta (ISO 10962).

√

Central securities depository

Koda centralne depotne družbe, tj. kjer se materialni ali nematerialni vrednostni papir dejansko hrani in upravlja

√

European System of Accounts (ESA 2010) instrument classification

Razvrstitev vrednostnega papirja v skladu z ESR 2010.

√

Debt type

Vrsta dolžniškega instrumenta

√

Primary asset classification 2

Osnovna razvrstitev instrumenta (npr. označba, ali je instrument dolžniški vrednostni papir, lastniški vrednostni papir ali sklad, z nekaj nadaljnjimi podrobnostmi)

√

Security is included in CSDB-based securities issues statistics (CSEC)

Atribut, ki se lahko uporabi za opredelitev vrednostnih papirjev, ki jih je treba vključiti v „tekoča stanja“, v skladu z obsegom agregatnih statističnih podatkov CSEC.

√

Instrument supplementary information

Dodatni atribut, ki označuje, ali je treba instrument vključiti v CSEC ali ne.

√

Security status

Status instrumenta Ta atribut označuje, ali je instrument aktiven ali ne.

√

Security status date

Atribut, ki označuje datum, ko se je atribut statusa vrednostnega papirja spremenil iz aktivnega v neaktivnega (ali iz neaktivnega v aktivnega).

√

Asset securitisation type

Vrsta listinjenih sredstev.

√

Instrument seniority type

Atribut, ki označuje, ali je za instrument zagotovljeno jamstvo ali ne, kakšna je njegova uvrstitev v vrstnem redu/stopnja in ali je zavarovan ali ne.

√

Security is included in the Collateral and Counterparties Database

Atribut, ki označuje, ali je instrument primeren, da se zastavi za zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema.

√

Nominal currency

Nominalna valuta instrumenta (ISO 4217).

√

Issue date

Datum, ko izdajatelj proti plačilu izroči vrednostne papirje odkupniku primarne izdaje. To je datum, ko so bili vrednostni papirji prvič na voljo za izročitev vlagateljem

Opomba: Za ločeno trgovanje (strip) ta stolpec prikazuje datum, ko se loči kupon/glavnica.

√

Maturity date

Prvotni datum zapadlosti, tj. datum končnega pogodbeno določenega plačila glavnice, kakor je opredeljen v prospektu.

√

Original maturity

Prvotna zapadlost instrumenta v dnevih, izračunana na datum, ko so bili pripravljeni izhodni podatki. Prazno, če datum zapadlosti ni na voljo.

√

Residual maturity

Preostala zapadlost instrumenta v dnevih, izračunana na datum, ko so pripravljeni izhodni podatki.

√

Issuer name

Ime izdajatelja

√

Issuer organisation alias code

Izdajateljeva izvorna šifra ali izdajateljeva zunanja šifra glede na vrsto šifre.

√

Issuer organisation alias type

Vrsta šifre izdajateljske organizacije, ki označuje ponudnika podatkov, ki je zagotovil šifro ali zunanjo šifro.

√

ESCB issuer identifier

Identifikacijska koda izdajatelja, naložena prek namenskega seznama, ki ustreza vrsti, opredeljeni v šifrantu vrst identifikatorjev izdajateljev ESCB.

√

ESCB issuer identifier type

Vrsta identifikatorja izdajatelja ESCB, ki označuje uradni šifrant ECB, katerega del je identifikator (npr. seznam denarnih finančnih institucij (MFI), seznam investicijskih skladov, seznam družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev, ali seznam zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (ICPF))

√

Issuer domicile country

Država pravne registriranosti (domicil) izdajatelja vrednostnega papirja (ISO 3166).

√

ESA 2010 issuer sector

Institucionalni sektor izdajatelja v skladu z ESR 2010.

√

Issuer European Classification of Economic Activities (NACE) classification

Glavna gospodarska dejavnost po NACE.

√

Entity status

Status subjekta izdajatelja instrumenta. Ta atribut označuje, ali je izdajatelj aktiven ali ne.

√

Entity status date

Atribut, ki označuje datum, ko se je atribut statusa subjekta spremenil iz aktivnega v neaktivnega (ali iz neaktivnega v aktivnega).

√

Issuer legal entity identifier (LEI)

Koda LEI izdajatelja (ISO 17442).

√

Issuer MFI code

Koda MFI izdajatelja.

√

Amount issued

Znesek dolžniškega instrumenta, ki je bil pridobljen ob izdaji (po imenski vrednosti).

Za ločeno trgovanje (strip) ta stolpec prikazuje, pri katerem znesku je bil ločen kupon/glavnica. Za vrednostni papir, izdan v tranšah z isto ISIN, prikazuje ta stolpec kumulativni znesek, ki je bil dotlej izdan.

Izdani znesek je izražen v nominalni valuti.

√

Amount outstanding

Stanje (po imenski vrednosti). Za vrednostni papir, izdan v tranšah z isto ISIN, prikazuje ta stolpec kumulativni znesek, ki je bil dotlej izdan, neto brez odkupov. Vrednosti so v nominalni valuti.

Stanje je izraženo v nominalni valuti.

Če podatka o nominalni valuti ni, je stanje izraženo v eurih.

√

Amount outstanding in euro

Stanje, preračunano v eure po deviznem tečaju med eurom in nominalno valuto, veljavnem na datum, ko so bili pripravljeni izhodni podatki.

√

Amount outstanding type

Atribut, ki označuje, ali atribut stanja zajema skupno stanje vrednosti ali števila instrumentov.

√

Market capitalisation

Zadnja tržna kapitalizacija, ki je na voljo. Tržna kapitalizacija je izražena v nominalni valuti.

Če podatka o nominalni valuti ni, je tržna kapitalizacija izražena v eurih.

√

Market capitalisation in euro

Tržna kapitalizacija, preračunana v eure po deviznem tečaju med eurom in nominalno valuto, veljavnem na dan, ko so bili pripravljeni izhodni podatki.

√

Tranche issue date

Datum, ko je bila izdana nova tranša obstoječega vrednostnega papirja.

√

Tranche issue price

Cena, po kateri je bila na trgu ponujena nova tranša obstoječega vrednostnega papirja.

√

Partial redemption date

Datum, ko je bil obstoječi vrednostni papir delno odkupljen.

√

Partial redemption price

Cena, po kateri je bil obstoječi vrednostni papir delno odkupljen.

√

Capital increase date

Datum, ko je prišlo do povečanja kapitala

√

Capital increase price

Cena, po kateri so bile na trgu ponujene nove delnice

√

Capital decrease date

Datum, ko je prišlo do znižanja kapitala

√

Capital decrease price

Cena, po kateri so bile obstoječe delnice odkupljene in nato umaknjene

√

Yield to maturity

Donos do zapadlosti posameznega vrednostnega papirja v odstotkih.

√

Short name

Skrajšano ime instrumenta, opredeljeno glede na značilnosti izdaje in kakršne koli razpoložljive informacije.

√

Pool factor

Pri vrednostnih papirjih, zavarovanih s hipotekami, faktor sklada ali faktor preostalih glavnic izraža stanje glavnic iz sklada hipotek, s katerim je zavarovan vrednostni papir, deljeno s prvotnim zneskom glavnic.

√

Has embedded options

Atribut, ki označuje, ali ima instrument vgrajeno možnost odkupa.

√

Quotation basis

Osnova za kotacijo instrumenta, npr. odstotek nominalne vrednosti (odstotek) ali valuta na delnico/enoto (enote).

√

Price date

Datum, na katerega se nanašajo informacije o ceni, navedene pod Price value.

√

Price value

Zadnja razpoložljiva reprezentativna cena instrumenta na referenčni datum, izražena v osnovi za kotacijo instrumenta in, če je primerno, nominalni valuti instrumenta. Za vrednostne papirje, ki prinašajo obresti, je podana čista cena, tj. brez obračunanih obresti.

√

Price value type

Narava cene, tj. če predstavlja tržno vrednost, ocenjeno ali privzeto vrednost.

√

Monthly average price

Povprečje normaliziranih cen instrumenta, ki so na voljo v zadnjih 30 koledarskih dnevih do referenčnega datuma, izraženo v osnovi za kotacijo instrumenta in, če je primerno, nominalni valuti instrumenta.

√

Issue price

Cena ob izdaji posameznih vrednostnih papirjev, kot so jo plačali vlagatelji.

√

Redemption type

Vrsta odkupa, npr. z enkratnim odplačilom ob zapadlosti (bullet), časovno neomejen (perpetual), strukturiran (structured), z anuitetami (annuity), serijski (serial), neredni (irregular) ali s postopoma naraščajočo obrestno mero (stepped).

√

Redemption frequency

Število odkupov na leto za dolžniški instrument.

√

Redemption currency

Valuta plačila glavnice (ISO 4217).

√

Redemption price

Končna cena odkupa posameznih vrednostnih papirjev.

√

Accrual start date

Datum, ko se začnejo obračunavati obresti za dolžniške instrumente, ki prinašajo obresti

√

Accrued interest

Obresti, obračunane od zadnjega izplačila kupona ali od datuma, ko so se začele obračunavati. Za vrednostne papirje, ki prinašajo obresti, dodajanje te vrednosti k ceni prikazuje tako imenovano „polno ceno“ (dirty price).

√

Accrued income factor

Faktor dnevnega dohodka posameznega vrednostnega papirja v odstotkih, izračunan po dolžniškem pristopu (debtor approach). Faktor temelji na obračunih, tj. prikazuje združen učinek obračunanih obresti in dohodka iz razlike v ceni ob izdaji in odkupu.

√

Accrued income (Creditor)

Dnevni dohodek posameznega vrednostnega papirja v %, izračunan po upniškem pristopu (creditor approach).

√

Coupon type

Vrsta kupona, npr. ali je fiksni, spremenljiv, s postopoma naraščajočo obrestno mero itd.

√

Last coupon rate

Zadnja kuponska obrestna mera v odstotkih na leto, ki je bila dejansko izplačana (letna obrestna mera).

√

Last coupon date

Datum, ko je bila dejansko izplačana zadnja kuponska obrestna mera. Atribut omogoča ugotovitev, ali je zadnja kuponska obrestna mera, ki je bila dejansko izplačana, zajeta v obdobje poročanja ali ne.

√

Last coupon frequency

Pogostost na leto, s kakršno se izplačuje zadnja kuponska obrestna mera.

√

Coupon currency

Valuta kupona (ISO 4217).

√

Dividend amount

Znesek zadnjega izplačila dividende na delnico (glede na način izplačila dividende) pred obdavčitvijo (bruto dividenda).

√

Dividend amount type

Dividenda na delnico je lahko izražena v valuti dividende ali številu delnic.

√

Dividend currency

Valuta zadnjega izplačila dividend (ISO 4217).

√

Dividend Settlement date

Datum poravnave zadnjega izplačila dividend. Atribut omogoča ugotovitev, ali je izplačan znesek dividend zajet v obdobje poročanja ali ne.

√

Last split factor

Faktor razdelitve za razdelitve delnic (in združitve) delnic, opredeljen kot (število delnic pred razdelitvijo) / (število delnic po razdelitvi).

√

Last split date

Datum, od katerega učinkuje razdelitev delnic.

√

Fund asset structure type

Vrsta (večine) osnovnih sredstev sklada.

√

PRILOGA IV

AGREGATNI STATISTIČNI PODATKI CSEC

Uvod

Statistika izdaj vrednostnih papirjev na podlagi centralizirane baze vrednostnih papirjev (CSDB) (v nadaljnjem besedilu: CSEC) zagotavlja agregate stanj in tokov za izdaje vrednostnih papirjev s strani rezidentov držav članic, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: države članice euroobmočja), in držav članic, katerih valuta ni euro (v nadaljnjem besedilu: države članice zunaj euroobmočja), v vseh valutah ter s strani rezidentov tujine v eurih, razčlenjeno po sektorju izdajatelja, vrsti instrumenta, vrsti obrestne mere, zapadlosti in valuti denominacije.

Nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: NCB), so odgovorne za preverjanje agregatnih statističnih podatkov CSEC v zvezi z izdajatelji, ki so rezidenti njihovih držav. ECB je odgovorna za preverjanje agregatnih statističnih podatkov CSEC v zvezi z izdajatelji, ki so rezidenti zunaj euroobmočja, razen če je NCB države članice, katere valuta ni euro (v nadaljnjem besedilu: NCB zunaj euroobmočja), sprejela odgovornost za preverjanje agregatnih statističnih podatkov CSEC v zvezi z izdajatelji, ki so rezidenti njene države članice.

Metodologija za pripravo agregatnih statističnih podatkov CSEC čim bolj upošteva mednarodne standarde, opredeljene v priročniku o statistiki vrednostnih papirjev (Handbook on Securities Statistics) Banke za mednarodne poravnave, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (1) ter v ESR 2010 (2). Izjemni primeri, v katerih metodologija odstopa od teh statističnih standardov, so posebej označeni. Podrobna pravila za izračun CSEC se opredelijo v priročniku za pripravo podatkov, ki ga odobri Odbor ESCB za statistiko in se objavi na spletni strani ECB.

1. Zajetje in razvrstitev

1.1

Rezidenčnost izdajatelja: Agregatni statistični podatki CSEC zajemajo izdaje s strani rezidentov držav članic euroobmočja in držav članic zunaj euroobmočja v vseh valutah ter rezidentov tujine v eurih. Izdaje s strani rezidentov držav članic euroobmočja in/ali držav članic zunaj euroobmočja so razčlenjene po državi izdajatelja in drugih merilih. Poleg tega agregati na ravni euroobmočja in Unije zajemajo tudi izdaje s strani nadnacionalnih institucij, za katere se šteje, da so rezidentke euroobmočja oziroma Unije kot celote.

1.2

Sektorji: Agregatni statistični podatki CSEC zajemajo izdaje s strani naslednjih sektorjev izdajateljev:

—	S1: celotno gospodarstvo (vsi sektorji skupaj)

—	S11: nefinančne družbe

—	S12: finančne družbe

—	S121: centralne banke

—	S122: institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke

—	S12M: finančne družbe razen institucij, ki sprejemajo vloge

—	S12P: finančne družbe razen institucij, ki sprejemajo vloge, zavarovalnih družb in pokojninskih skladov

—	S124: investicijski skladi razen skladov denarnega trga

—	S125: drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov

—	S125A: družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in opravljajo posle listinjenja

—	S125W: drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (brez družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in opravljajo posle listinjenja)

—	S126: izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti

—	S127: lastne finančne institucije in posojilodajalci

—	S12Q: zavarovalne družbe in pokojninski skladi

—	S13: država

—	S1311: centralna država (razen skladov socialne varnosti)

—	S13M: regionalna in lokalna država (razen skladov socialne varnosti)

—	S1314: skladi socialne varnosti

—	S1M: gospodinjstva in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva

1.3

Vrsta instrumenta: Agregatni statistični podatki CSEC zajemajo izdaje dolžniških vrednostnih papirjev in delnic, ki kotirajo na borzi (3). Izdaje delnic, ki ne kotirajo na borzi, drugega lastniškega kapitala, delnic/enot, ki jih izdajo skladi denarnega trga (SDT), in delnic/enot, ki jih izdajo investicijski skladi, ki niso SDT, so izključene.

Izdaje dolžniških vrednostnih papirjev in delnic, ki kotirajo na borzi, vključujejo samo vrednostne papirje, identificirane z mednarodno identifikacijsko številko vrednostnega papirja (koda ISIN). Izdaje netržnih instrumentov, vključno s posojili, posli z vrednostnimi papirji kot del pogodb o začasni prodaji in naložbe države v kapital mednarodnih organizacij, ki so pravno ustanovljene kot delniške družbe, so izključeni.

1.4

Vrsta obrestne mere: Agregatni statistični podatki CSEC zajemajo izdaje dolžniških vrednostnih papirjev vseh vrst obrestnih mer z naslednjimi razčlenitvami:

—

Fiksni kupon: dolžniški vrednostni papirji, pri katerih so na dan izdaje pogodbena nominalna kuponska plačila določena z vidika valute denominacije za ves čas trajanja dolžniškega vrednostnega papirja, odplačilo glavnice pa je določeno z vidika valute denominacije in časa. To vključuje dolžniške vrednostne papirje s postopoma naraščajočo obrestno mero, za katere so na dan izdaje vnaprej določeni različni kuponi za čas trajanja vrednostnega papirja.

—	Brez kupona: dolžniški vrednostni papirji z enkratnim plačilom, ki ne vključujejo kuponskih plačil, običajno prodani z diskontom.

—	Spremenljiva obrestna mera, vezana na inflacijo: dolžniški vrednostni papirji, pri katerih so kuponi ali plačila glavnice vezani na indekse cen.

—	Spremenljiva obrestna mera, vezana na obrestno mero: dolžniški vrednostni papirji, pri katerih so kuponi ali plačila glavnice vezani na referenčne obrestne mere ali donose obveznic.

—

Spremenljiva obrestna mera, vezana na ceno sredstev: dolžniški vrednostni papirji, pri katerih so kuponi ali plačila glavnice vezani na katera koli druga finančna sredstva, blago ali indekse, ki se razlikujejo od indeksov cen ali referenčnih obrestnih mer. To vključuje dolžniške vrednostne papirje, vezane na košarice vrednostnih papirjev, valute, poslovne dogodke, kot so neplačila izdajateljev, in druge vrste sredstev ali dogodkov.

Dolžniški vrednostni papirji, ki vsebujejo spremenljivi kupon v kombinaciji s fiksnim kuponom, so razvrščeni v ustrezno kategorijo spremenljive obrestne mere.

1.5

Zapadlost: Agregatni statistični podatki CSEC zajemajo izdaje dolžniških vrednostnih papirjev vseh zapadlosti. Razčlenitev po zapadlosti za izdaje dolžniških vrednostnih papirjev razvršča dolžniške vrednostne papirje po prvotni zapadlosti in do določene mere po preostali zapadlosti.

1.6

Valuta denominacije: Agregatni statistični podatki CSEC zajemajo izdaje s strani rezidentov euroobmočja, razčlenjene na euro in „druge valute“, izdaje s strani rezidentov držav članic zunaj euroobmočja, razčlenjene na euro, „nacionalno valuto, ki ni euro“, in „druge valute“, ter izdaje s strani rezidentov tujine v eurih. V spodnji tabeli so povzete razčlenitve po valutah.

Valuta denominacije	Izdaje s strani rezidentov euroobmočja	Izdaje s strani rezidentov držav članic zunaj euroobmočja	Izdaje s strani rezidentov tujine
v eurih	✓	✓	✓
v nacionalni valuti, ki ni euro	ni relevantno	✓
v drugih valutah	✓	✓

2. Koncepti stanj in tokov

Agregatni statistični podatki CSEC zagotavljajo informacije o stanjih in tokovih (tj. bruto izdajah, odkupih, prevrednotenjih in drugih spremembah obsega, vključno s prerazvrstitvami). Spodnja enačba prikazuje povezavo med stanji in tokovi:

stanja (t) = stanja (t–1) + bruto izdaje (t) – odkupi (t) + prevrednotenja (t) + druge spremembe obsega (t)

2.1

Stanja: agregatni statistični podatki CSEC o stanjih zajemajo stanja dolžniških vrednostnih papirjev in delnic, ki kotirajo na borzi, ki so neporavnana ob koncu referenčnega obdobja.

2.2

Bruto izdaje: agregatni statistični podatki CSEC o bruto izdajah zajemajo nove izdaje dolžniških vrednostih papirjev in delnic, ki kotirajo na borzi, v referenčnem obdobju. Izdaje se nanašajo na položaj, ko izdajatelj imetnikom proda novo ustvarjene dolžniške vrednostne papirje ali delnice, ki kotirajo na borzi. Šteje se, da je vrednostni papir izdan, ko ga izdajatelj prenese na imetnika, običajno v zameno za valuto ali prenosljive vloge, ali ko je dejansko izdan, vendar ga je zadržal prvotni izdajatelj (4). Poleg tega v primeru agregatov dolžniških vrednostnih papirjev po nominalni in tržni vrednosti bruto izdaje obsegajo tudi obračunane obresti. Bruto izdaje se ne beležijo v primeru, ko družba samo kotira na borzi vrednostnih papirjev in se ne pridobiva nov kapital (5). Izdaje vrednostnih papirjev, ki jih je pozneje mogoče zamenjati v druge instrumente, je treba beležiti kot izdaje v kategoriji njihovega prvotnega instrumenta; ob zamenjavi se beležijo kot odkupljeni iz kategorije tega instrumenta, enak znesek pa se nato obravnava kot bruto izdaje v novi kategoriji.

2.3

Odkupi: agregatni statistični podatki CSEC o odkupih zajemajo umike dolžniških vrednostnih papirjev in delnic, ki kotirajo na borzi, v referenčnem obdobju. Odkupi vključujejo dolžniške vrednostne papirje, ki so dosegli svoj datum zapadlosti ali so bili predčasno odkupljeni, in delnice, ki kotirajo na borzi in so bile uradno umaknjene. Poleg tega v primeru agregatov dolžniških vrednostnih papirjev po nominalni in tržni vrednosti odkupi vključujejo tudi plačane kupone. Odkupi se ne beležijo v primeru, če gre samo za umik z borze vrednostnih papirjev (6).

2.4

Prevrednotenja: agregatni statistični podatki CSEC o prevrednotenjih zajemajo prevrednotenja dolžniških vrednostnih papirjev in delnic, ki kotirajo na borzi, ki se obračunajo v referenčnem obdobju. Do prevrednotenj lahko pride zaradi gibanja cen in deviznih tečajev na trgu.

2.5

Druge spremembe obsega: agregatni statistični podatki CSEC o drugih spremembah obsega zajemajo druge spremembe obsega dolžniških vrednostnih papirjev in delnic, ki kotirajo na borzi, zaradi sprememb količine ali fizičnih značilnosti vrednostnih papirjev ali sprememb v razvrstitvi vrednostnih papirjev. Spremembe v razvrstitvi obsegajo spremembe institucionalnega sektorja izdajatelja, spremembe referenčnega področja, na katerem ima izdajatelj sedež, spremembe strukture institucionalnih enot in spremembe v razvrstitvi sredstev. Druge spremembe obsega se izpeljejo kot ostanek iz enačbe stanj in tokov.

Podrobna pravila za izračun stanj in tokov se opredelijo v priročniku za pripravo podatkov, ki ga odobri Odbor ESCB za statistiko in se objavi na spletni strani ECB.

3. Statistična obravnava posebnih kategorij instrumentov

Pri pripravi agregatnih statističnih podatkov CSEC je treba uporabiti naslednjo obravnavo posebnih kategorij instrumentov:

Potrdila o lastništvu: da bi se izognili dvojnemu štetju, je treba izdaje potrdil o lastništvu izključiti iz agregatnih statističnih podatkov CSEC.

Izdaje z več kodami ISIN: da bi se izognili dvojnemu štetju, je treba izdaje, ki so identificirane z več kodami ISIN (npr. ker so različni deli vrednostnega papirja izdani v skladu z različnimi regulativnimi pravili ali deponirani pri različnih depotnih družbah), vključiti v agregatne statistične podatke CSEC samo, če zadevna stanja še niso zajeta z drugo kodo ISIN.

Ločeni dolžniški vrednostni papirji: da bi se izognili dvojnemu štetju, je treba izdaje ločenih dolžniških vrednostnih papirjev vključiti v agregatne statistične podatke CSEC samo, če zadevna stanja še niso zajeta z zadevnim prvotnim dolžniškim vrednostnim papirjem.

Imetja lastnih vrednostnih papirjev: agregatne statistične podatke CSEC je treba pripraviti na bruto osnovi in morajo zajemati imetja lastnih vrednostnih papirjev, kar vključuje (i) vrednostne papirje, prodane na trgu in odkupljene s strani izdajatelja, ter (ii) vrednostne papirji, ki so bili dejansko izdani, vendar jih je zadržal izdajatelj (7).

4. Vrednotenje

Agregatni statistični podatki CSEC za dolžniške vrednostne papirje in delnice, ki kotirajo na borzi, se pripravljajo po tržni vrednosti. Samo za dolžniške vrednostne papirje se agregatni statistični podatki CSEC pripravljajo tudi po imenski vrednosti in za stanja dolžniških vrednostnih papirjev po nominalni vrednosti. V spodnji tabeli so povzete metode vrednotenja, uporabljene za pripravo agregatnih statističnih podatkov CSEC:

Vrsta instrumenta	Stanja in tokovi po tržni vrednosti	Stanja in tokovi po imenski vrednosti	Stanja po nominalni vrednosti
Dolžniški vrednostni papirji	✓	✓	✓
Delnice, ki kotirajo na borzi	✓	ni relevantno	ni relevantno

5. Pregled razčlenitev

Za izdaje vsake posamezne države članice euroobmočja in euroobmočja kot celote se agregatni statistični podatki CSEC merijo v eurih in pripravijo v skladu z razčlenitvami, opredeljenimi v naslednjih tabelah. Šifre sektorjev, uporabljene v tabelah, imajo pomen, ki je opredeljen v oddelku 1 „Zajetje in razvrstitev“.

Tabela A1

Hierarhija dolžniških vrednostnih papirjev 1 – glavne razčlenitve po zapadlosti in vrsti obrestne mere za posamezne države članice euroobmočja in euroobmočje kot celoto

Tabela A2

Hierarhija dolžniških vrednostnih papirjev 2 – podrobne razčlenitve po vrsti obrestne mere za posamezne države članice euroobmočja in euroobmočje kot celoto

Tabela A3

Hierarhija dolžniških vrednostnih papirjev 3 – podrobne razčlenitve po prvotni zapadlosti za posamezne države članice euroobmočja in euroobmočje kot celoto

Tabela A4

Hierarhija dolžniških vrednostnih papirjev 4 – podrobne razčlenitve po preostali zapadlosti za posamezne države članice euroobmočja in euroobmočje kot celoto

Tabela A5

Razčlenitve delnic, ki kotirajo na borzi, za posamezne države članice euroobmočja in euroobmočje kot celoto

Za izdaje dolžniških vrednostnih papirjev tujine zunaj euroobmočja je treba agregatne statistične podatke CSEC meriti v eurih in pripraviti v skladu z razčlenitvami, opredeljenimi v naslednjih tabelah. Šifre sektorjev, uporabljene v tabelah, imajo pomen, ki je opredeljen v oddelku 1 „Zajetje in razvrstitev“.

Tabela A6

Hierarhija dolžniških vrednostnih papirjev 1 – glavne razčlenitve po zapadlosti in vrsti obrestne mere za tujino zunaj euroobmočja

Tabela A7

Hierarhija dolžniških vrednostnih papirjev 2 – podrobne razčlenitve po vrsti obrestne mere za tujino zunaj euroobmočja

Tabela A8

Hierarhija dolžniških vrednostnih papirjev 3 – podrobne razčlenitve po prvotni zapadlosti za tujino zunaj euroobmočja

Tabela A9

Hierarhija dolžniških vrednostnih papirjev 4 – podrobne razčlenitve po preostali zapadlosti za tujino zunaj euroobmočja

6. Postopek priprave agregatnih statističnih podatkov CSEC

Agregatni statistični podatki CSEC se zbirajo centralno in samodejno na podlagi podatkov po posameznih postavkah, vključenih v CSDB. S postopkom priprave se pridobijo agregati na najnižji ravni, navedeni v tabelah A1 do A9 (polja, označena s črko „L“ ali „L*“). Vsi drugi agregati, opredeljeni v tabelah A1 do A9, se pridobijo z nadaljnjim združevanjem teh agregatov na najnižji ravni.

7. Preverjanje in upravljanje kakovosti podatkov pri agregatnih statističnih podatkih CSEC

ECB si bo po najboljših močeh prizadevala, da bo agregatne statistične podatke CSEC pripravljala in dajala na voljo dnevno, da se omogoči redno preverjanje agregatov.

Preverjanje začetnih in rednih agregatov

ECB in NCB morajo v skladu s časovnim razporedom v tabeli 2 v Prilogi II k tej smernici preveriti začetne in redne agregatne statistične podatke CSEC do konca sedmega delovnega dne v koledarskem mesecu, ki sledi referenčnemu mesecu tekočega cikla priprave, da se zagotovi, da so preverjeni vsi sklopi prednostnih serij CSEC.

ECB in NCB si morajo po najboljših močeh prizadevati, da preverijo začetne agregatne statistične podatke CSEC na podlagi informacij, ki so jim takoj na voljo, in morajo pregledati zadevne agregate z vidika verodostojnosti. Začetni agregatni statistični podatki CSEC morajo biti v objavljenih podatkih označeni kot „začasne vrednosti“.

ECB in NCB morajo temeljito preveriti redne agregatne statistične podatke CSEC na podlagi vseh trenutno razpoložljivih informacij, vključno z drugimi referenčnimi podatki, ki so na voljo zunaj CSDB. Redni agregatni statistični podatki CSEC morajo biti v objavljenih podatkih označeni kot „normalne vrednosti“.

Prednostno razvrščanje preverjanja

Da se zagotovi učinkovit potek preverjanja in prepreči podvajanje preverjanja, se mora preverjanje agregatnih statističnih podatkov CSEC osredotočiti na „prednostne serije CSEC“, tj. na najpomembnejše agregatne statistične podatke CSEC na najnižji ravni. S preverjanjem prednostnih serij se bo zagotovilo, da se prav tako preverijo vsi agregati na višji ravni, ki temeljijo na teh serijah, in v veliki meri tudi povezani prekrivajoči se agregati.

Prednostne serije CSEC predstavljajo najpomembnejše agregatne statistične podatke CSEC za državo, merjeno za dolžniške vrednostne papirje glede na njihova stanja, izražena kot delež stanj v agregatih CSEC celotnega gospodarstva, in za delnice, ki kotirajo na borzi, glede na njihovo tržno kapitalizacijo, izraženo kot delež tržne kapitalizacije v agregatih CSEC celotnega gospodarstva. Prednostne serije so opredeljene kot tisti agregatni statistični podatki CSEC na najnižji ravni za stanja po tržni vrednosti, ki so potrebni, da se doseže prag upravljanja kakovosti podatkov v okviru cilja 2 za zadevno državo.

Za dolžniške vrednostne papirje agregatni statistični podatki CSEC zajemajo štiri prekrivajoče se hierarhije, kakor so opredeljene v tabelah A1 do A4 in A6 do A9. Da bi se izognili podvajanju dela, opredelitev prednostnih serij CSEC za dolžniške vrednostne papirje temelji na agregatih na najnižji ravni „kratkoročna ob prvotni zapadlosti“ in „dolgoročna ob prvotni zapadlosti“ za „fiksni kupon“ in „brez kupona“, kakor je opredeljeno v tabelah A1 in A6, ter na agregatih na najnižji ravni „spremenljiva obrestna mera, vezana na inflacijo“, „spremenljiva obrestna mera, vezana na obrestno mero“ in „spremenljiva obrestna mera, vezana na ceno sredstev“, kakor je opredeljeno v tabelah A2 in A7. To zagotavlja podrobno preverjanje razčlenitev po vrstah instrumentov in preverjanje razčlenitev po zapadlosti na visoki ravni (tj. kratkoročna v primerjavi z dolgoročno ob prvotni zapadlosti).

Za delnice, ki kotirajo na borzi, opredelitev prednostnih serij CSEC temelji na agregatih na najnižji ravni, opredeljenih v tabeli A5.

Agregatne statistične podatke CSEC je treba preveriti na ravni „sklopov serij“, ki jih sestavljajo povezani agregati za tri metode vrednotenja (tj. tržna, nominalna in imenska vrednost) in pet vrst serij (tj. stanja, bruto izdaje, odkupi, prevrednotenja in druge spremembe obsega), ki si delijo preostale razčlenitve. To pomeni, da mora preverjanje prednostnih serij CSEC vedno zajemati celoten sklop serij, povezanih z ustrezno prednostno serijo CSEC („sklopi prednostnih serij CSEC“) za stanja po tržni vrednosti.

Če sklopi prednostnih serij CSEC po preverjanju, vendar pred rokom za preverjanje, kakor je opredeljen v časovnem razporedu iz tabele 2 v Prilogi II k tej smernici, kažejo znatno spremembo skupnih stanj ali tržne kapitalizacije, mora CSDB te sklope serij označiti in te sklope serij je treba ponovno preveriti.

Upravljanje kakovosti podatkov pri agregatnih statističnih podatkih CSEC

ECB in NCB morajo pri preverjanju in potrjevanju prednostnih serij CSEC pregledati časovne vrste povezanih sklopov serij z vidika naslednjih možnih težav s kakovostjo podatkov:

—	osamelci, tj. vrednosti, ki se znatno razlikujejo od drugih vrednosti v zadevni časovni vrsti;

—	nedoslednosti med stanji in tokovi, tj. referenčna obdobja, v katerih tekoča stanja niso enaka vsoti prejšnjih stanj plus bruto izdaje minus odkupi plus prevrednotenja, ki so lahko posledica drugih sprememb obsega ali težav s kakovostjo podatkov.

Če ECB in NCB med preverjanjem začetnih in rednih agregatnih statističnih podatkov CSEC ugotovijo pomembne težave s kakovostjo statističnih podatkov, morajo te težave kmalu popraviti v osnovnih podatkih CSDB po posameznih postavkah, vendar najpozneje do roka, določenega v časovnem razporedu iz tabele 2 v Priloge II k tej smernici. Popravki osnovnih podatkov po posameznih postavkah se bodo upoštevali v agregatnih statističnih podatkih CSEC, ki se pripravijo med obdelavo čez noč za naslednji dan.

(1) Dostopno na spletni strani Mednarodnega denarnega sklada na naslovu www.imf.org.

(2) Kakor je določeno z Uredbo (EU) št. 549/2013.

(3) Kategoriji F.3 in F.511 v ESR 2010.

(4) Šteje se, da so vrednostni papirji dejansko izdani (tudi če prej niso bili prodani drugemu subjektu), ko: (i) se beležijo v računovodski bilanci izdajatelja ali (ii) jih izdajatelj uporablja ali so mu na voljo za uporabo za tržne operacije.

(5) Nasprotno ESR 2010 (5.150) teoretično omogoča beleženje takih transakcij, saj določa: „Kotacija na borzi se prikaže kot izdaja delnic, ki kotirajo na borzi, in kot odkup delnic, ki ne kotirajo na borzi [...], kjer je to primerno.“

(6) Nasprotno ESR 2010 (5.150) teoretično omogoča beleženje takih transakcij, saj določa, da: „[…] se umik z borze prikaže kot odkup delnic, ki kotirajo na borzi, in izdaja delnic, ki ne kotirajo na borzi, kjer je to primerno.“

(7) Glej opombo 4.

PRILOGA V

KORELACIJSKA TABELA

Smernica 2012/689/EU (ECB/2012/21)	Smernica (EU) 2021/834 (ECB/2021/15)	Ta smernica
Člen 1	-	Člen 1
Člen 2	-	Člen 2
-	-	Člen 3(1)
Člen 3(1)	-	Člen 3(2)
Člen 3(2)	-	Člen 3(3)
-	-	Člen 4(1), (2), (3) in (4)
Člen 8	-	Člen 4(5)
-	-	Člen 4(6) in (7)
Člen 4(1)	-	Člen 5(1)
Člen 4(2), člen 5(1) in (2) ter člen 6(1)	-	Člen 5(2)
Člen 4(3)	-	Člen 5(3)
Člen 5(4)	-	Člen 5(4)
-	-	Člen 5(5)
Člen 5(6) in člen 6(3)	-	Člen 5(6)
Člen 5(4)	-	Člen 6(1)
Člen 5(3)	-	Člen 6(2)
Člen 5(5)	-	Člen 6(3)
Člen 6(2)	-	Člen 7
Člen 5(4) in člen 6(2)	-	Člen 8
Člen 7(1)	-	Člen 9(1)
Člen 7(2)	-	Člen 9(2)
-	-	Člen 9(3)
-	-	Člen 10
-	-	Člen 11
-	Člen 9	Člen 12
-	Člen 5	Člen 13
Člen 10	Člen 10	Člen 14
-	-	Člen 15
Člen 11	Člen 11	Člen 16
Člen 12	Člen 12	Člen 17
-	-	Priloga I
Priloga I	-	Priloga II
Priloga II	-	Priloga III
-	-	Priloga IV

Top

Choose the experimental features you want to try