(1)

Odbor Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) za onesnaževala v prehranski verigi (CONTAM) je leta 2020 sprejel oceno tveganja za glikoalkaloide v krmi in živilih, zlasti v krompirju in proizvodih, pridobljenih iz krompirja (1).

(2)

Akutni toksični učinki krompirjevih glikoalkaloidov (α-solanina in α-hakonina) pri ljudeh vključujejo gastrointestinalne simptome, kot so slabost, bruhanje in driska. Za te učinke je odbor CONTAM kot referenčno točko za opredelitev tveganja po akutni izpostavljenosti opredelil najnižjo raven z opaženim škodljivim učinkom (LOAEL) v višini 1 mg vseh krompirjevih glikoalkaloidov/kg telesne teže na dan. Meja izpostavljenosti (MOE), višja od 10, kaže na to, da ni nevarnosti za zdravje. Pri tej MOE v višini 10 sta upoštevana ekstrapolacija iz LOAEL na raven brez opaženega škodljivega učinka (NOAEL) (faktor 3) in interindividualna variabilnost pri toksikodinamiki (faktor 3,2). Glede na to, da je bila MOE kot rezultat ocen akutne izpostavljenosti v nekaterih scenarijih izpostavljenosti nižja od 10, to kaže na nevarnost za zdravje.

(3)

Odbor CONTAM je priporočil, da bi bilo treba zbrati več podatkov o prisotnosti glikoalkaloidov in njihovih aglikonov v sortah krompirja, ki so na voljo na trgu, v novih sortah krompirja, ki so rezultat preizkusov žlahtnenja, ter v predelanih proizvodih iz krompirja, vključno s hrano za dojenčke.

(4)

Dobre kmetijske prakse, dobri pogoji skladiščenja in prevoza ter dobre proizvodne prakse lahko zmanjšajo prisotnost glikoalkaloidov v krompirju in predelanih proizvodih iz krompirja. Vendar je treba zbrati več informacij o dejavnikih, ki privedejo do razmeroma visokih ravni glikoalkaloidov v krompirju in predelanih proizvodih iz krompirja, da bi lahko opredelili ukrepe, ki jih je treba sprejeti za preprečevanje ali zmanjšanje prisotnosti glikoalkaloidov v teh živilih. Če je možno, je primerno zlasti v predelanih proizvodih iz krompirja analizirati tudi razgradne produkte, tj. β- in γ- solanin in hakonin ter aglikon solanidin, glede na to, da so te spojine enako strupene kot α-solanin in α-hakonin.

(5)

Rezultati spremljanja glikoalkaloidov morajo biti zanesljivi in primerljivi. Zato je primerno zagotoviti navodila za njihovo ekstrakcijo in zahteve za njihovo analizo. Ker je prisotnost glikoalkaloidov v neolupljenih krompirjih višja od tiste v olupljenih krompirjih ter višja v majhnih krompirjih kot v večjih krompirjih, je pomembno pri poročanju podatkov o prisotnosti zagotoviti informacije o teh dejavnikih.

(6)

Kot nasvet o tem, kdaj bi bilo primerno opredeliti dejavnike, ki vodijo do razmeroma visokih ravni glikoalkaloidov, je primerno določiti okvirno vrednost za krompirje. Prav tako je primerno pridobiti več informacij o učinkih predelave na raven glikoalkaloidov.

(7)

Zato je primerno priporočiti spremljanje glikoalkaloidov v krompirju in proizvodih iz krompirja, in opredelitev dejavnikov, ki so rezultat njihovih visokih ravni, ter zbrati več informacij o učinkih predelave na raven glikoalkaloidov –

(1)

Države članice bi morale z aktivnim sodelovanjem nosilcev živilske dejavnosti spremljati glikoalkaloida α-solanin in α-hakonin v krompirju in proizvodih iz krompirja. Po možnosti bi bilo treba analizirati tudi razgradne produkte, tj. β- in γ- solanin in hakonin ter aglikon solanidin, zlasti v predelanih proizvodih iz krompirja.

(2)

Za preprečitev encimske razgradnje α-hakonina zlasti pri analizi surovega krompirja (neolupljenega/olupljenega) bi bilo treba krompirju dodati raztopino 1-odstotne mravljinčne kisline v metanolu v razmerju 1:2 (volumen : masa), preden se zmeša in homogenizira pred ekstrakcijo in čiščenjem. Priporočeni analizni metodi sta tekočinska kromatografija z ultravijolično detekcijo s fotodiodnim nizom (LC-UV-DAD) oz. tekočinska kromatografija z masno spektrometrijo (LC-MS). Uporabijo se lahko tudi druge analizne metode, če so na voljo dokazi, da zagotavljajo zanesljive rezultate za posamezne glikoalkaloide. Meja določljivosti (LOQ) za določanje vsakega glikoalkaloida bi morala po možnosti biti okrog 1 mg/kg in ne višja od 5 mg/kg.

(3)

Države članice bi morale ob dejavnem sodelovanju nosilcev živilske dejavnosti izvesti preiskave za opredelitev dejavnikov, ki vodijo do ravni nad okvirno ravnijo 100 mg/kg kot vsoto α-solanina in α-hakonina v krompirju in predelanih proizvodih iz krompirja.

(4)

Države članice in nosilci živilske dejavnosti bi morali agenciji EFSA do 30. junija vsako leto predložiti podatke za prejšnje leto za zbiranje podatkov v enotni zbirki podatkov v skladu z zahtevami iz navodil EFSA o standardnem opisu vzorca (SSD) za živila in krmo ter dodatnimi posebnimi zahtevami agencije EFSA glede poročanja (2). Za krompir in predelane proizvode iz krompirja je pomembno poročati o sorti in velikosti krompirja (povprečni teži krompirja, zlasti za neolupljen krompir), zgodnjem krompirju ali skladiščenem krompirju (tj. zrelem in/ali skladiščenem za daljše časovno obdobje), kraju vzorčenja (proizvajalcu, veleprodaji, maloprodaji) ter o tem, ali je krompir olupljen ali ne (3).