(1)

Kriza zaradi gospodarskih, socialnih in zdravstvenih posledic pandemije COVID-19 je države članice prizadela na način brez primere. Kriza ovira rast v državah članicah, kar še poslabšuje resne težave s pomanjkanjem likvidnosti, ki so nastale zaradi nenadnega in precejšnjega povečanja potreb po javnih naložbah v zdravstvenih sistemih in drugih sektorjih gospodarstev držav članic. Kriza je prav tako poslabšala razmere za ljudi, ki jim grozi revščina, s čimer se je zmanjšala socialna kohezija v državah članicah. Poleg tega je imelo zaprtje notranjih meja resne posledice za gospodarsko sodelovanje, zlasti na obmejnih območjih, saj je vplivalo na dnevno migracijo delavcev in vzdržnost mikro, malih in srednjih podjetij (MSP). Zaradi tega so nastale izredne razmere, ki jih je treba reševati s specifičnimi, takojšnjimi in izrednimi ukrepi, ki bodo hitro dosegli realno gospodarstvo.

(2)

V odziv na vpliv krize sta bili uredbi (EU) št. 1301/2013 (4) in (EU) št. 1303/2013 (5) Evropskega parlamenta in Sveta spremenjeni z Uredbo (EU) 2020/460 Evropskega parlamenta in Sveta (6), da se je omogočila večja prožnost pri izvajanju operativnih programov, ki jih podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS) in Kohezijski sklad (v nadaljnjem besedilu skupaj: skladi) ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR). Vendar, ker so se resni negativni učinki na gospodarstva in družbe Unije poslabšali, sta bili obe uredbi 23. aprila 2020 znova spremenjeni z Uredbo (EU) 2020/558 Evropskega parlamenta in Sveta (7). S to spremembo se je zagotovila izredna dodatna prožnost, ki državam članicam omogoča, da se osredotočijo na potrebni odziv na krizo brez primere z okrepitvijo možnosti mobilizacije neporabljene podpore iz skladov in s poenostavitvijo postopkovnih zahtev, povezanih z izvajanjem programov in revizijami.

(3)

Evropski svet je 23. aprila 2020 potrdil „Načrt za okrevanje“, da bi se odpravili ogromni šoki za gospodarstvo in ublažile tako socialne in gospodarske posledice za Unijo, ki izhajajo iz izrednih omejitev, ki so jih države članice uvedle za zamejitev širjenja COVID-19, kot tveganje asimetričnega okrevanja, ki izhaja iz razlik v nacionalnih sredstvih, s katerimi razpolagajo države članice, kar ima resen učinek na delovanje notranjega trga. Načrt za okrevanje ima močno naložbeno komponento in poziva k ustanovitvi evropskega sklada za okrevanje. Poleg tega in kot je potrjeno v sklepih Evropskega sveta z dne 21. julija 2020, Komisiji nalaga, naj analizira obstoječe potrebe, da bi bili viri usmerjeni v tiste sektorje in geografske dele Unije, ki so najbolj prizadeti, hkrati pa pojasni povezavo z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027.

(4)

V skladu z Uredbo Sveta (EU) 2020/2094 (8) in v mejah virov, dodeljenih v okviru navedene uredbe, bi bilo treba izvesti ukrepe za okrevanje in odpornost v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov, da se obravnava vpliv brez primere, ki ga je povzročila kriza zaradi COVID-19. Takšne dodatne vire bi bilo treba uporabiti tako, da se zagotovi skladnost z roki iz Uredbe (EU) 2020/2094.

(5)

Ta uredba določa pravila in ureditev izvrševanja glede dodatnih virov, zagotovljenih kot pomoč pri okrevanju za kohezijo in območja Evrope (REACT-EU), da se zagotovi pomoč za spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter za pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva. Dodaten izreden znesek v višini do 47 500 000 000 EUR (v cenah iz leta 2018) za proračunsko postavko iz strukturnih skladov za leti 2021 in 2022 bi moral biti dan na voljo za podporo tistim državam članicam in regijam, ki so pri odpravi posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic najbolj prizadete ter ki pripravljajo zeleno, digitalno in odporno okrevanje gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: viri REACT-EU), da bi se viri hitro prek obstoječih operativnih programov dovedli v realno gospodarstvo. Viri REACT-EU izhajajo iz Instrumenta Evropske unije za okrevanje. Del virov REACT-EU bi bilo treba dodeliti za tehnično podporo na pobudo Komisije. Komisija bi morala določiti razdelitev virov REACT-EU za vsako državo članico v skladu z metodo dodelitve na podlagi najnovejših razpoložljivih objektivnih statističnih podatkov v zvezi z relativno blaginjo držav članic in obsegom posledic krize zaradi COVID-19 za njihova gospodarstva in družbe. Pred uporabo metode dodelitve v zvezi z viri REACT-EU za leto 2021 in za zagotovitev podpore najpomembnejšim sektorjem po krizi zaradi COVID-19 v nekaterih državah članicah bi bilo treba Luksemburgu in Malti dodeliti znesek v višini 100 000 000 EUR oziroma 50 000 000 EUR. Glede na specifično ranljivost gospodarstev in družb najbolj oddaljenih regij, bi morala metoda dodelitve vključevati namenski dodatni znesek za te regije. Da bi se zajela spreminjajoča se narava učinkov krize zaradi COVID-19, bi bilo treba v letu 2021 razdelitev pregledati na podlagi iste metode dodelitve ob uporabi najnovejših statističnih podatkov, ki bodo na voljo 19. oktobra 2021, da se razdeli tranša virov REACT-EU za leto 2022.

(6)

Glede na pomembnost boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja OZN bodo skladi prispevali k vključevanju podnebnih ukrepov in uresničitvi splošnega cilja, v skladu s katerim se 30 % odhodkov iz proračuna Unije nameni podnebnim ciljem. REACT-EU naj bi prispeval 25 % skupnih finančnih sredstev za podnebne cilje. V skladu z naravo REACT-EU kot instrumenta za odpravo posledic krize in s prožnostjo, ki jo zagotavlja ta uredba, vključno s pomanjkanjem zahtev o tematski osredotočenosti in možnostjo za države članice, da vire REACT-EU usmerijo v podporo operacij ESRR ali ESS v skladu z njihovimi potrebami, se lahko raven prispevkov držav članic za doseganje navedenega cilja razlikuje glede na nacionalne prednostne naloge.

(7)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Ta pravila so določena v Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (9) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) ter določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, vključujejo tudi splošen režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(8)

Da se državam članicam omogoči kar največja prožnost pri oblikovanju ukrepov za odpravo posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter pri pripravi zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva, bi morala Komisija dodelitve določiti na ravni držav članic. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti tudi možnost uporabe virov REACT-EU za podporo pomoči najbolj prikrajšanim ter Pobudi za zaposlovanje mladih. Treba je tudi določiti zgornje meje za dodelitev za tehnično podporo na pobudo držav članic ter pri tem zagotoviti kar največjo prožnost državam članicam, da to dodelitev izvedejo v okviru operativnih programov, ki jih podpirata ESRR in ESS. Ohraniti bi bilo treba operativno moč ESS pri dodeljevanju virov REACT-EU na področjih politike zaposlovanja, zlasti zaposlovanja mladih v skladu z okrepljenim Jamstvom za mlade, znanj in spretnosti ter izobraževanja, socialnega vključevanja in zdravja, s posebnim poudarkom na doseganju prikrajšanih skupin in otrok. Glede na to, da se bodo viri REACT-EU najverjetneje hitro porabili, bi morale obveznosti, povezane s temi viri, prenehati šele ob zaključku operativnih programov.

(9)

Ker je pandemija COVID-19 na regije in občine v državah članicah vplivala različno, je za pripravo, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje odprave posledic krize, ki jo podpira REACT-EU, v skladu z načelom partnerstva pomembna vključenost regionalnih in lokalnih akterjev iz organov, gospodarskih in socialnih partnerjev ter civilne družbe.

(10)

Za vire REACT-EU bi bilo treba uvesti tudi možnosti finančnih prenosov v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“, in sicer med ESRR in ESS v skladu s členom 25a Uredbe (EU) št. 1303/2013. Taki prenosi ne bi smeli vplivati niti na razpoložljive vire v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ niti na posebno dodelitev za Pobudo za zaposlovanje mladih.

(11)

Za dopolnitev ukrepov, ki so že na voljo v okviru področja uporabe podpore iz ESRR, kot je bilo razširjeno z uredbama (EU) 2020/460 in (EU) 2020/558, bi moralo biti državam članicam še naprej dovoljeno, da uporabljajo vire REACT-EU predvsem za naložbe v izdelke in storitve za zdravstvene službe, vključno s čezmejnimi, ter institucionalno oskrbo, oskrbo v skupnosti in oskrbo na domu za zagotovitev podpore v obliki obratnih sredstev ali naložbene podpore za MSP, vključno s svetovanjem, zlasti v sektorjih, ki jih je pandemija COVID-19 najbolj prizadela in potrebujejo hitro oživitev, kot sta turizem in kultura, za naložbe, ki prispevajo k prehodu na digitalno in zeleno gospodarstvo, za naložbe v infrastrukturo, prek katere se zagotavljajo nediskriminatorne osnovne storitve državljanom, in za gospodarske podporne ukrepe v tistih regijah, ki so najbolj odvisne od sektorjev, ki so bili v krizi zaradi COVID-19 najbolj prizadeti. Spodbujati bi bilo treba tudi tesnejše sodelovanje, usklajevanje in odpornost na področju zdravja. Poleg tega bi bilo treba podpreti tehnično podporo. Primerno je, da so viri REACT-EU osredotočeni izključno v okviru novega tematskega cilja „spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva“, ki bi moral prav tako pomeniti enotno prednostno naložbo, da se omogoči poenostavljeno načrtovanje programov za te vire in njihovo izvrševanje.

(12)

Kar zadeva ESS, bi morale države članice vire REACT-EU uporabljati predvsem za podporo dostopu do trga dela in socialnih sistemov, kar bi zagotavljalo ohranjanje delovnih mest, vključno s shemami skrajšanega delovnega časa in podporo samozaposlenim, pa tudi podjetnikom in samostojnim delavcem, umetnikom in ustvarjalnim delavcem. Namen shem skrajšanega delovnega časa in podobnih ukrepov, zlasti za samozaposlene, je zaščititi zaposlene in samozaposlene osebe pred tveganjem brezposelnosti, hkrati pa ohraniti enako raven delovnih in zaposlitvenih pogojev ter plač zaposlenih. Viri REACT-EU, dodeljeni takim shemam, se uporabljajo izključno za podporo delavcem. V sedanjih izrednih razmerah, ki so posledica pandemije COVID-19, bi moralo biti mogoče zagotoviti podporo shemam skrajšanega delovnega časa za zaposlene in samozaposlene tudi, če se taka podpora ne kombinira z ukrepi aktivne politike zaposlovanja, razen če navedene ukrepe nalaga nacionalno pravo. To pravilo bi se moralo enotno uporabljati tudi za sheme skrajšanega delovnega časa, ki prejemajo podporo v skladu z Uredbo (EU) št. 1303/2013, kakor je bila spremenjena z uredbama (EU) 2020/460 in (EU) 2020/558 po krizi zaradi COVID-19, in ki se še naprej podpirajo v okviru namenske naložbene prednostne naloge „spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva“. Podpora Unije tem shemam skrajšanega delovnega časa bi morala biti časovno omejena.

(13)

Zagotoviti bi bilo treba tudi podporo za ustvarjanje delovnih mest in kakovostno zaposlitev, zlasti za osebe v ranljivem položaju, ter za ukrepe za socialno vključevanje in izkoreninjenje revščine. Ukrepe za zaposlovanje mladih bi bilo treba razširiti v skladu z okrepljenim Jamstvom za mlade. Zagotoviti bi bilo treba naložbe v izobraževanje, usposabljanje in razvoj znanj in spretnosti, vključno s preusposabljanjem in izpopolnjevanjem, zlasti za prikrajšane skupine. Spodbujati bi bilo treba enak dostop do storitev splošnega pomena na področju socialne varnosti, tudi za otroke, starejše, invalide, etnične manjšine in brezdomce.

(14)

Poleg tega bi morale države članice še naprej namenjati posebno pozornost ljudem, ki živijo v podeželskih, obmejnih, manj razvitih, otoških, gorskih, redko poseljenih in najbolj oddaljenih regijah, pa tudi na območjih, ki sta jih prizadeli industrijska tranzicija in depopulacija, ter za podporo teh ljudi po potrebi uporabiti vire REACT-EU.

(15)

Ker je začasno zaprtje meja med državami članicami prineslo precejšnje izzive za čezmejne skupnosti in podjetja, bi bilo ustrezno državam članicam dovoliti, da dodelijo vire REACT-EU tudi obstoječim čezmejnim programom v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“.

(16)

Za zagotovitev, da imajo države članice zadostna finančna sredstva za hitro izvajanje ukrepov za odpravo posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter za pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva, je treba zagotoviti višjo raven začetnega predplačila za hitro izvajanje ukrepov, ki se bodo podprli z viri REACT-EU. Začetno predplačilo, ki se izplača, bi moralo zagotoviti, da države članice razpolagajo s sredstvi, s katerimi lahko po potrebi uredijo vnaprejšnja izplačila upravičencem in jim povrnejo sredstva kmalu po predložitvi zahtevkov za plačila.

(17)

Države članice bi morale imeti možnost, da vire REACT-EU dodelijo novim namenskim operativnim programom v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ali novim prednostnim osem v okviru obstoječih programov v okviru ciljev „naložbe za rast in delovna mesta“ ter „evropsko teritorialno sodelovanje“. Da se omogoči hitro izvrševanje, bi moralo biti mogoče za nove namenske operativne programe določiti samo organe, ki so že imenovani v sklopu obstoječih operativnih programov, ki jih podpirajo ESRR, ESS ali Kohezijski sklad. Od države članice naj se ne bi zahtevala predhodna ocena, elementi, ki se zahtevajo za predložitev operativnega programa v odobritev Komisiji, pa bi morali biti omejeni.

(18)

Vire REACT-EU bi bilo treba uporabiti v skladu z načeloma trajnostnega razvoja in neškodovanja, ob upoštevanju Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja OZN. Poleg tega bi bilo treba pri izvajanju operativnih programov upoštevati in spodbujati enakost med moškimi in ženskami, vključevanje načela enakosti spolov in vključevanje vidika spola.

(19)

Z namenom zmanjšanja obremenitve javnih proračunov v zvezi z odpravo posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva bi morali biti izdatki za operacije upravičeni od 1. februarja 2020, državam članicam pa bi bilo treba izjemoma dati možnost, da zaprosijo za 100-odstotno stopnjo sofinanciranja, ki bi se lahko uporabila za ločene prednostne osi operativnih programov, ki zagotavljajo podporo iz virov REACT-EU.

(20)

Čeprav je pomembno zagotoviti, da 31. december 2023 ostane končni datum za upravičenost za programsko obdobje 2014–2020, bi bilo treba pojasniti, da se lahko kljub temu v letu 2023 še vedno izberejo operacije za podporo.

(21)

Da bi se zagotovila kontinuiteta izvajanja določenih operacij, podprtih z viri REACT-EU, bi se morale uporabljati določbe o fazah iz uredbe o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in o finančnih pravilih zanje ter za Sklad za azil in migracije, Sklad za notranjo varnost in Instrument za upravljanje meja in vizume.

(22)

Po posebnih ukrepih za prožnost v odziv na izbruh COVID-19, ki so bili v Uredbo (EU) št. 1303/2013 uvedeni z Uredbo (EU) 2020/558, bi morali biti upravičeni tudi izdatki za fizično zaključene ali popolnoma izvedene operacije, ki spodbujajo odpravo posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter pripravljajo zeleno, digitalno in odporno okrevanje gospodarstva, podprtega v okviru ustreznega novega tematskega cilja, pod pogojem, da so se te operacije začele od 1. februarja 2020.

(23)

Da se državam članicam omogoči hitra uporaba virov REACT-EU v sedanjem programskem obdobju, je upravičeno izjemoma države članice izvzeti iz obveznosti po izpolnjevanju predhodnih pogojenosti ter zahtev v zvezi z rezervo za uspešnost in uporabo okvira uspešnosti, zahtev o tematski osredotočenosti, tudi v povezavi s pragovi, določenimi za trajnostni urbani razvoj za ESRR, ter zahtev glede priprave komunikacijske strategije za vire REACT-EU. Kljub temu morajo države članice do 31. decembra 2024 izvesti vsaj eno oceno uspešnosti, učinkovitosti, učinka in vključenosti virov REACT-EU ter oceniti, kako so ti viri prispevali k doseganju ciljev novega namenskega tematskega cilja. Da se omogoči razpoložljivost primerljivih informacij na ravni Unije, bi morale države članice, kjer je to primerno, uporabiti kazalnike za posamezne programe, povezane s COVID-19, ki jih je dala na voljo Komisija. Poleg tega bi morale države članice in organi upravljanja pri izvajanju svojih odgovornosti, povezanih z informiranjem, komuniciranjem in prepoznavnostjo, okrepiti prepoznavnost izjemnih ukrepov in virov, ki jih je uvedla Unija, zlasti z zagotavljanjem, da so potencialni upravičenci, upravičenci, udeleženci, končni prejemniki sredstev finančnih instrumentov in širša javnost seznanjeni z obstojem in obsegom dodatnih virov REACT-EU ter dodatno podporo, ki izhaja iz teh virov.

(24)

Da bi bilo mogoče vire REACT-EU nameniti geografskim območjem, na katerih so najbolj potrebni, se kot izjemen ukrep in ne glede na splošna pravila za dodeljevanje virov iz strukturnih skladov za vire REACT-EU, dodeljene ESRR in ESS, ne bi smelo zahtevati, da se razdelijo po kategorijah regij. Vendar se od držav članic pričakuje, da upoštevajo različne regionalne potrebe in stopnje razvoja, da se uravnoteži podpora med potrebami regij in mest, ki jih je pandemija COVID-19 najbolj prizadela, in potrebo, da se ohrani osredotočenje pomoči na manj razvite regije v skladu s cilji ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, določenimi v členu 174 PDEU. Države članice bi morale poleg tega v skladu z načelom partnerstva v odločanje vključiti lokalne in regionalne organe ter ustrezne organe, ki predstavljajo civilno družbo in socialne partnerje.

(25)

Razen v primerih, kjer so v skladu s to uredbo določena odstopanja, bi morale za izdatke v okviru REACT-EU veljati enake obveznosti in zaščitni ukrepi kot za vsa kohezijska sredstva. To vključuje spoštovanje temeljnih pravic in skladnost z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah ter učinkovite ukrepe za boj proti goljufijam, ki se izvajajo s podporo obstoječih agencij za boj proti goljufijam na ravni držav članic in Unije, kot sta Evropski urad za boj proti goljufijam in po potrebi Evropsko javno tožilstvo.

(26)

Pri sprejemanju ukrepov za zaščito proračuna Unije je bistveno, da se ustrezno zaščitijo legitimni interesi končnih prejemnikov in upravičencev.

(27)

Za olajšanje prenosov, odobrenih s spremembami, ki jih uvaja ta uredba, se pogoj iz točke (f) člena 30(1) finančne uredbe v zvezi z uporabo odobritev za isti cilj ne bi smel uporabljati za te prenose.

(28)

Ker cilja te uredbe, in sicer odziva na vpliv krize zaradi COVID-19 z uvedbo ukrepov za prožnost pri dodeljevanju podpore iz strukturnih in investicijskih skladov, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(29)

Glede na nujnost razmer v povezavi s pandemijo COVID-19 bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(30)

Uredbo (EU) št. 1303/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(31)

Člen 135(2) Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (10) določa, da se spremembe Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (11) ali Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom (12), sprejete na datum začetka veljavnosti navedenega sporazuma ali po njem, ne uporabljajo za Združeno kraljestvo, kolikor vplivajo na njegove finančne obveznosti. Podpora iz te uredbe za leti 2021 in 2022 se financira iz povečanja zgornje meje lastnih sredstev Unije, kar bi vplivalo na finančno obveznost Združenega kraljestva. Zato se ta uredba ne bi smela uporabljati za Združeno kraljestvo ali v njem –