(1)

Pandemija COVID-19 je povzročila močno zmanjšanje železniškega prometa zaradi znatnega upada povpraševanja in neposrednih ukrepov, ki so jih države članice sprejele za zajezitev pandemije.

(2)

Prevozniki v železniškem prometu nimajo nadzora nad temi okoliščinami ter se soočajo s precejšnjimi likvidnostnimi težavami in velikimi izgubami, v nekaterih primerih pa jim grozi insolventnost.

(3)

Da bi preprečili negativne gospodarske posledice pandemije COVID-19 in podprli prevoznike v železniškem prometu, Uredba (EU) 2020/1429 državam članicam omogoča, da upravljavcem infrastrukture dovolijo, da znižajo, oprostijo ali odložijo plačilo uporabnin za dostop do železniške infrastrukture. Ta možnost je bila odobrena za obdobje od 1. marca 2020 do 31. decembra 2020 (v nadaljnjem besedilu: referenčno obdobje).

(4)

Omejitve mobilnosti v obdobju pandemije so znatno vplivale na uporabo storitev železniškega potniškega prometa. Zaradi pandemije so tudi številne industrije upočasnile ali celo prenehale s proizvodnjo, zato pa so se zmanjšale količine blaga, ki se prevažajo z železniškim tovornim prometom. Po podatkih upravljavcev železniške infrastrukture v EU-27 je pandemija močneje prizadela segment potniških storitev, zlasti segment komercialnih storitev potniškega prometa, pri čemer se je ponudba znatno zmanjšala v vseh državah članicah. Med marcem in septembrom 2020 se je potniški promet, izražen v vlakovnih kilometrih, v primerjavi z enakim obdobjem v predhodnem letu zmanjšal za 16,9 %, tovorni promet pa za 11,1 %. Med marcem in septembrom 2020 so se storitve potniškega prometa v okviru obveznosti javne službe, izražene v vlakovnih kilometrih, v primerjavi z enakim obdobjem v predhodnem letu zmanjšale za 12,2 %, komercialne storitve potniškega prometa pa za 37,3 %. Potniški promet, izražen v potniških kilometrih, se je v drugem četrtletju leta 2020 v primerjavi z istim obdobjem v letu 2019 zmanjšal za 71,2 %, tovorni promet v tonskih kilometrih pa za 15,9 %. Ta trend lahko močno vpliva na konkurenco na trgih železniškega potniškega prometa, na vzpostavitev resnično enotnega evropskega železniškega območja in na premik k bolj trajnostnemu prometnemu sektorju, v katerem se več ljudi in blaga prevaža po železnici.

(5)

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije število dnevno evidentiranih primerov v Evropi znova raste, saj je bilo oktobra 2020 v številnih dneh zaznanih več kot 300 000 novih primerov.

(6)

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je novembra 2020 ocenil, da je v Evropski uniji/Evropskem gospodarskem prostoru (EU/EGP) in Združenem kraljestvu prišlo do znatnega dodatnega porasta okužb s COVID-19 in da trenutne razmere predstavljajo veliko grožnjo za javno zdravje ter da trenutno epidemiološko stanje v večini držav vzbuja resno zaskrbljenost, saj pomeni vse večje tveganje prenosa in zahteva takojšnje ciljno usmerjeno ukrepanje na področju javnega zdravja.

(7)

Ob takem razvoju od oktobra vedno več držav članic zaostruje omejitve mobilnosti. Zato ni možnosti za hitro okrevanje železniškega prometa na kratki rok.

(8)

Posledično se zdi, da je obseg železniškega prometa v primerjavi z obsegom v ustreznem obdobju v prejšnjih letih, za kar so v skladu s členom 5(1) in (2) Uredbe (EU) 2020/1429 referenčne vrednosti vrednosti iz leta 2019, še vedno manjši in da je to stanje posledica vpliva izbruha COVID-19.

(9)

Po napovedih naj bi gospodarstvo naslednji dve leti zelo postopoma okrevalo, saj so kazalniki zaupanja potrošnikov in gospodarskega razpoloženja postali negativni. Poleg tega bo glede na podatke, ki so na voljo za predhodna obdobja, kakršno koli izboljšanje na področju javnega zdravja, na primer zaradi razpoložljivosti cepiva, ob predpostavki, da bo do takšnega izboljšanja prišlo v prvi polovici leta 2021, verjetno imelo znatne pozitivne učinke na železniški promet le s precejšnjo zamudo. Takšni pozitivni učinki se bodo verjetno pojavili šele v drugi polovici leta 2021.

(10)

Zato se zdi, da je obseg železniškega prometa v primerjavi z obsegom v ustreznem obdobju v prejšnjih letih še vedno manjši in da se bo to najverjetneje nadaljevalo do takrat, ter tudi ugotovi, da je to na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih podatkov posledica vpliva izbruha COVID-19.

(11)

Zato je treba referenčno obdobje iz člena 1 Uredbe podaljšati do konca junija 2021.

(12)

Ta delegirana uredba naj bi začela veljati po koncu referenčnega obdobja, predvidenega v členu 1 Uredbe (EU) 2020/1429. Da bi se izognili pravni negotovosti, bi bilo treba to uredbo sprejeti po postopku v nujnih primerih iz člena 7 zadevne uredbe in nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –