(1)

Države članice še niso doživele take krize, kot jo je povzročila pandemija COVID-19. Pandemija COVID-19 je vplivala na migracije, varnost in upravljanje meja v državah članicah, kar je posledično še poslabšalo resne težave držav članic s pomanjkanjem likvidnosti zaradi nenadnega in znatnega povečanja javnih naložb, potrebnih v številnih sektorjih. Zaradi tega so nastale izredne razmere, ki bi jih bilo treba reševati s specifičnimi ukrepi.

(2)

Državam članicam je treba zagotoviti dodatno prožnost, da se bodo lahko odzvale na to krizo brez primere, in sicer z okrepitvijo možnosti, da v celoti izkoristijo razpoložljivo obdobje izvajanja nacionalnih programov iz Uredbe (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (2) do zaključka teh programov 31. decembra 2023. Za odziv na takšno potrebo bi morala biti rok za sprostitev obveznosti in rok za predložitev zahtevkov za plačilo letne razlike enaka. Predpisani rok za zahtevke za plačilo letne razlike je 15. februar leta, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu, ki ga Komisija lahko izjemoma podaljša do 1. marca istega leta, rok, prvotno predviden za sprostitev obveznosti, pa je bil 31. december drugega leta po prevzetju proračunske obveznosti. Z uskladitvijo roka za sprostitev obveznosti z zadevnim rokom za predložitev zahtevkov za plačilo bo lahko Komisija zahtevek za plačilo letne razlike, ki ga država članica predloži 15. februarja oziroma 1. marca, upoštevala za namen sprostitve obveznosti.

(3)

Za zagotovitev, da lahko države članice v celoti uporabijo dodatne dodelitve iz let 2018 in 2019, bi bilo treba prilagoditi leto, v katerem se izvrši proračunska obveznost. Navedene dodatne dodelitve so bile vključene v splošni proračun Evropske unije za proračunski leti 2018 in 2019 ter posledično namenjene za nacionalne programe.

(4)

Zaradi nujnosti, ki jo narekujejo izjemne okoliščine, ki jih je povzročila pandemija COVID-19, je primerno določiti izjemo od roka osmih tednov iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji (PEU), Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(5)

Ker cilja te uredbe, in sicer čim bolj povečati uporabo Sklada za azil, migracije in vključevanje, ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 516/2014 (3) Evropskega parlamenta in Sveta, ter Sklada za notranjo varnost, ustanovljenega z uredbama (EU) št. 513/2014 (4) in (EU) št. 515/2014 (5) Evropskega parlamenta in Sveta, pri obravnavanju neposrednih in posrednih posledic, ki izhajajo iz javnozdravstvene krize brez primere zaradi pandemije COVID-19, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinkov predlaganega ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(6)

Uredbo (EU) št. 514/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Da se državam članicam zagotovi pravna varnost glede roka za sprostitev obveznosti, bi morala ta uredba nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –