(1)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2) so diizocianati usklajeno razvrščeni kot povzročitelji preobčutljivosti dihal kategorije 1 in povzročitelji preobčutljivosti kože kategorije 1. Diizocianati se uporabljajo kot kemične sestavine v številnih sektorjih in uporabah, med drugim zlasti v penah, tesnilnih masah in premazih po vsej Uniji.

(2)

6. oktobra 2016 je Nemčija Evropski agenciji za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija) predložila dokumentacijo (3) v skladu s členom 69(4) Uredbe (ES) št. 1907/2006 (v nadaljnjem besedilu: dokumentacija iz Priloge XV) za začetek postopka za omejitev iz členov 69 do 73 navedene uredbe. V dokumentaciji iz Priloge XV je navedeno, da preobčutljivost dihal zaradi izpostavljenosti kože diizocianatom in izpostavljenosti diizocianatom z vdihavanjem povzroča poklicno astmo pri delavcih, ki je bila opredeljena kot pomembna težava za zdravje pri delu v Uniji. Letno število novih poklicnih bolezni, ki so jih povzročili diizocianati (po ocenah več kot 5 000 primerov), se šteje za nesprejemljivo visoko. V dokumentaciji iz Priloge XV je izraženo, da je potrebno ukrepanje na ravni Unije in se predlaga omejitev industrijske in poklicne uporabe ter dajanja v promet diizocianatov kot takih ter kot sestavin drugih snovi in zmesi.

(3)

Namen omejitve, predlagane v dokumentaciji iz Priloge XV, je omejiti uporabo diizocianatov pri industrijskih in poklicnih uporabah na primere, v katerih je izvedena kombinacija tehničnih in organizacijskih ukrepov ter je bilo opravljeno minimalno standardizirano usposabljanje. Informacije o tem, kako pridobiti dostop do usposabljanja, bi bilo treba sporočiti v celotni dobavni verigi, nosilci dejavnosti, ki te snovi in zmesi dajejo v promet, pa bi morali biti odgovorni za to, da zagotovijo razpoložljivost usposabljanja za prejemnike takih snovi ali zmesi.

(4)

5. decembra 2017 je Odbor Agencije za oceno tveganja (v nadaljnjem besedilu: RAC) sprejel mnenje (4), v katerem je sklenil, da je predlagana omejitev, kakor jo je spremenil RAC, najprimernejši ukrep na ravni Unije za zmanjšanje ugotovljenih tveganj, ki jih pomeni izpostavljenost navedenim snovem glede na učinkovitost pri zmanjševanju tveganja. Poleg tega je RAC ocenil, da bi se z izvajanjem spremenjene predlagane omejitve zmanjšalo tudi število z diizocianati povezanih primerov dermatitisa.

(5)

RAC je sklenil, da je ustrezno usposabljanje nujno in da bi moral imeti vsak delavec, ki ravna z diizocianati, zadostno znanje o nevarnostih teh snovi in se zavedati tveganj, povezanih z njihovo uporabo, ter dovolj dobro poznati dobre delovne prakse in ustrezne ukrepe za obvladovanje tveganja, vključno s pravilno uporabo ustrezne osebne varovalne opreme. RAC ugotavlja, da so potrebni posebni ukrepi usposabljanja za ozaveščanje o pomenu varovanja zdravja z ustreznimi ukrepi za obvladovanje tveganja in nasveti o varnem ravnanju.

(6)

RAC je menil, da mejna vrednost 0,1 % masnega odstotka, ki je določena za diizocianate v snovi ali zmesi, ustreza najnižji mejni koncentraciji, ki obstaja za posebne diizocianate, razvrščene kot povzročitelji preobčutljivosti dihal kategorije 1. RAC se je tudi strinjal z vložnikom dokumentacije, da izvajanje okvirne ali zavezujoče mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost ne bi zadostovalo za to, da bi se število primerov poklicne astme zmanjšalo na čim nižjo raven, saj trenutno za diizocianate ni znan prag povzročanja preobčutljivosti.

(7)

Odbor Agencije za socialno-ekonomsko analizo (v nadaljnjem besedilu: SEAC) je 15. marca 2018 sprejel mnenje (5), v katerem je potrdil sklep RAC, da je predlagana omejitev glede na svoje socialno-ekonomske koristi in stroške najprimernejši ukrep na ravni Unije za obravnavanje ugotovljenih tveganj. Poleg tega je SEAC ugotovil, da je predlagana omejitev cenovno dostopna za prizadete dobavne verige.

(8)

SEAC je priporočil oseminštiridesetmesečni odlog uporabe omejitve, da se vsem akterjem zagotovi dovolj časa za popolno izvajanje zahtev omejitve.

(9)

Za mnenje RAC in SEAC o predlagani omejitvi in njenih priporočilih je bil zaprošen forum Agencije za izmenjavo informacij o izvrševanju iz člena 76(1)(f) Uredbe (ES) št. 1907/2006, njegova priporočila pa so bila upoštevana.

(10)

Agencija je mnenji RAC in SEAC 9. maja 2018 predložila Komisiji. Na podlagi teh mnenj Komisija ugotavlja, da uporaba ali dajanje v promet diizocianatov kot takih ter kot sestavin drugih snovi in zmesi predstavlja nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi. Komisija meni, da je navedena tveganja treba obravnavati na ravni Unije.

(11)

Ob upoštevanju dokumentacije iz Priloge XV ter mnenj RAC in SEAC Komisija meni, da bi bilo treba določiti minimalno zahtevo za usposabljanje za industrijske in poklicne uporabnike brez poseganja v strožje nacionalne obveznosti v državah članicah. Komisija prav tako meni, da bi bilo treba informacijo o tej zahtevi vključiti v embalažo.

(12)

Države članice bi morale za namene morebitnih prihodnjih revizij sedanje omejitve v skladu s členom 117(1) Uredbe (ES) št. 1907/2006 Komisiji poročati o vzpostavljenih zahtevah glede usposabljanja, številu prijavljenih primerov poklicne astme ter poklicnih boleznih dihal in kože, nacionalnih ravneh poklicne izpostavljenosti in dejavnostih izvrševanja.

(13)

Brez poseganja v zakonodajo Unije o varnosti in zdravju pri delu, zlasti Direktivo Sveta 98/24/ES o kemičnih dejavnikih (6), je namen te omejitve povečati sposobnost delodajalcev za doseganje višje stopnje obvladovanja tveganj. Ta akt bo koristil malim in srednjim podjetjem, saj bo dodatno izboljšal izvajanje sedanjih zahtev glede varnosti in zdravja pri delu, tako da bo v celotni dobavni verigi zagotovil posebna usposabljanja v zvezi z diizocianati.

(14)

Gospodarskim subjektom bi bilo treba odobriti dovolj dolgo obdobje, da se lahko prilagodijo novim zahtevam. Triletno prehodno obdobje je primerno, da se zadevni delovni sili omogoči opravljanje zahtevanega usposabljanja.

(15)

Uredbo (ES) št. 1907/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(16)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 133 Uredbe (ES) št. 1907/2006 –