(1)

Zaradi trenutne pandemije COVID-19 in obsežnih omejitev gibanja, ki so jih uvedle države članice, se je povpraševanje po nekaterih proizvodih v sektorju mleka in mlečnih proizvodov, zlasti po sirih, močno zmanjšalo. Širjenje bolezni in vzpostavljeni ukrepi omejujejo razpoložljivost delovne sile, kar ogroža zlasti faze proizvodnje, zbiranja in predelave mleka. Poleg tega sta se z obveznim zaprtjem trgovin, tržnic na prostem, restavracij in drugih gostinskih obratov ustavili gostinska dejavnost ter dejavnost priložnostne priprave in dostave hrane, kar je povzročilo znatne spremembe v vzorcih povpraševanja po mleku in mlečnih proizvodih. Gostinska dejavnost ter dejavnost priložnostne priprave in dostave hrane zajemata približno 15 % domačega povpraševanja po siru v Uniji. Poleg tega kupci v Uniji in na svetovnem trgu preklicujejo pogodbe in odlagajo sklepanje novih pogodb v pričakovanju nadaljnjih znižanj cen. Izvoz sira v tretje države predstavlja 8 % celotne proizvodnje sira v Uniji.

(2)

Zaradi tega se predelava surovega mleka delno preusmerja v proizvode v razsutem stanju z dolgim rokom uporabnosti, ki se lahko skladiščijo in za katere je potrebna manjša delovna intenzivnost, kot sta posneto mleko v prahu in maslo. Vendar številni obrati za proizvodnjo sira v Uniji nimajo zmogljivosti za predelavo mleka v različne proizvode in morajo še naprej proizvajati sire, za katere je povpraševanje močno upadlo.

(3)

Sektor sira se zato zaradi velikega neravnotežja med ponudbo in povpraševanjem sooča z motnjami na trgu. Posledično se pričakuje, da se bodo brez ukrepov proti tem motnjam na trgu cene sira v Uniji znižale, pritisk na zniževanje cen pa se bo verjetno še nadaljeval.

(4)

Ukrepi tržne intervencije, ki so na voljo v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013, se ne zdijo zadostni za odpravo motenj na trgu, saj so namenjeni za druge proizvode, kot sta maslo in posneto mleko v prahu, ali omejeni na sire z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo.

(5)

Motnje na trgu sira se lahko odpravijo s skladiščenjem. Zato je primerno dodeliti pomoč za zasebno skladiščenje sira.

(6)

Člen 17 Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa dodeljevanje pomoči samo za zasebno skladiščenje sira z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo v skladu z Uredbo (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (3). Vendar siri z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo predstavljajo le majhen delež celotne proizvodnje sira v Uniji. Zaradi zagotavljanja poslovne in upravne učinkovitosti je primerno vzpostaviti enotno shemo pomoči za zasebno skladiščenje, ki zajema vse vrste sira.

(7)

Primerno je, da se iz nje izključijo siri, ki niso primerni za skladiščenje.

(8)

Primerno je določiti zgornjo mejo količin, zajetih v shemo pomoči, in razčlenitev celotne količine po državah članicah na podlagi njihove proizvodnje sira.

(9)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/1238 (4) in Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1240 (5) določata pravila o izvajanju pomoči za zasebno skladiščenje. Določbe Delegirane uredbe (EU) 2016/1238 in Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240, ki se uporabljajo za zasebno skladiščenje sirov z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, bi se morale smiselno uporabljati za enotno shemo pomoči za zasebno skladiščenje, vzpostavljeno v tej uredbi, razen če je v tej uredbi določeno drugače.

(10)

Znesek pomoči bi bilo treba določiti vnaprej, da se omogoči hiter in prožen operativni sistem. Znesek pomoči bi moral biti določen na podlagi stroškov skladiščenja in drugih ustreznih tržnih elementov. Primerno je določiti pomoč za fiksne stroške skladiščenja za uskladiščenje in izskladiščenje zadevnih proizvodov ter pomoč za dan skladiščenja za stroške skladiščenja in financiranja.

(11)

Zaradi upravne učinkovitosti in poenostavitve bi se morale vloge nanašati samo na sir, ki je že uskladiščen, varščina pa se ne bi smela zahtevati.

(12)

Zaradi upravne učinkovitosti in poenostavitve bi bilo treba določiti najmanjšo količino proizvodov, ki jih je treba zajeti v vsaki vlogi.

(13)

Ukrepi proti pandemiji COVID-19 lahko vplivajo na skladnost z zahtevami za preglede na kraju samem v zvezi s pomočjo za zasebno skladiščenje v skladu s členom 60 Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240. Primerno je, da se državam članicam, ki jih zadevajo navedeni ukrepi, zagotovi prožnost, in sicer tako, da se omogoči izvedba fizičnih pregledov samo na reprezentativnem statističnem vzorcu, da se podaljša obdobje za izvedbo pregledov uskladiščenja proizvodov ali da se pregledi nadomestijo z drugimi ustreznimi dokazi in da se ne zahteva izvedba nenapovedanih pregledov. Zato je v tej uredbi primerno odstopati od nekaterih določb Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240.

(14)

Da bi imel začasni ukrep iz te uredbe takojšen učinek na trg in bi prispeval k ustalitvi cen, bi moral začeti veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –