(1)

Latvija je 7. avgusta 2020 zaprosila za finančno pomoč Unije, da bi dopolnila svoja nacionalna prizadevanja za obravnavanje učinka izbruha COVID-19 in za odziv na socialno-ekonomske posledice izbruha za delavce in samozaposlene.

(2)

Izbruh COVID-19 in izredni ukrepi, ki jih je Latvija uvedla za zajezitev izbruha ter njegovih socialno-ekonomskih učinkov in učinkov, povezanih z zdravjem, bodo po pričakovanjih zelo močno vplivali na javne finance. Glede na napoved Komisije iz pomladi 2020 naj bi primanjkljaj in dolg sektorja država Latvije do konca leta 2020 znašala 7,3 % oziroma 43,1 % bruto domačega proizvoda (BDP). Glede na vmesno napoved Komisije iz poletja 2020 naj bi se BDP Latvije v letu 2020 zmanjšal za 7 %.

(3)

Izbruh COVID-19 je imobiliziral znaten del delovne sile v Latviji. To je privedlo do nenadnega in močnega povečanja javnofinančnih odhodkov v Latviji v zvezi s shemo nadomestil za obdobje nedejavnosti za delavce ter z njo povezanih podpornih shem – nadomestila za mirovanje ter dodatka za zaposlene z otroki, shemo subvencioniranjaplač za izvozno industrijo, izplačili podpore za plače za zdravstvene delavce in zaposlene v kulturni industriji – pa tudi z odhodki v zvezi z zdravjem za osebno zaščitno opremo ter nadomestili za čas bolezni v zvezi s COVID-19, kot je navedeno v uvodnih izjavah od 4 do 7.

(4)

Z „uredbama kabineta ministrov št. 179 (sprejeta 31. marca 2020) ‚Predpisi glede nadomestil za obdobje nedejavnostiza samozaposlene osebe, ki jih je prizadelo širjenje COVID-19‘, in št. 165 (sprejeta 26. marca 2020) ‚Predpisi za delodajalce, ki jih je prizadela kriza zaradi COVID-19 in ki so upravičeni do nadomestila za obdobje nedejavnosti in do obročnega plačila zamujenega davka ali njegovega odloga za največ tri leta‘“, ki sta navedeni v prošnji Latvije z dne 7. avgusta 2020, se je uvedla shema nadomestil za obdobje nedejavnosti za delavce. Prek sheme se izplačujejo plače zaposlenim v podjetjih zasebnega sektorja, ki so na čakanju. Shema krije od 50 % do 75 % plač zaposlenih, odvisno od velikosti podjetja, z zgornjo mejo 700 EUR na zaposlenega na mesec. S shemo nadomestil za obdobje nedejavnosti za delavce je povezana shema nadomestil za mirovanje in dodatek za zaposlene z otroki. Na podlagi „Uredbe kabineta ministrov št. 236 ‚Predpisi glede nadomestil za pomoč za obdobje nedejavnosti za zaposlene ali samozaposlene osebe, ki jih je prizadela kriza zaradi širjenja COVID-19‘“, ki je naveden v prošnji Latvije z dne 7. avgusta 2020, shema nadomestil za mirovanje zagotavlja minimalne prejemke za zaposlene na čakanju ali samozaposlene osebe, ki niso upravičeni do podpore v okviru sheme nadomestil za obdobje nedejavnosti za delavce zaradi razlogov, ki niso povezani z njimi, ali iz te sheme prejmejo manj kot 180 EUR. Prejemki zagotavljajo minimalno raven podpore, ki zagotavlja, da so vsi zaposleni ali samozaposlene osebe upravičeni do vsaj 180 EUR na mesec.

Shema dodatkov za otroke zagotavlja dodatno podporo zaposlenim na čakanju, ki imajo vzdrževane otroke. Ukrep se lahko šteje za ukrep, podoben shemam skrajšanega delovnega časa iz Uredbe (EU) 2020/672, saj zagotavlja dohodkovno podporo zaposlenim in samozaposlenim, kar bo pomagalo kriti stroške za nego in varstvo otrok med zaprtjem šol in s tem pomagalo staršem nadaljevati delo in preprečiti, da bi bila ogrožena delovna razmerja.

(5)

Z „informativnim poročilom o ukrepih za premagovanje krize zaradi COVID-19 in okrevanje gospodarstva“ se je vzpostavila shema subvencioniranja plač za turistično in izvozno industrijo, ki je nadgradnja sheme nadomestil za obdobje nedejavnosti za delavce, posebej usmerjena v turistično in izvozno industrijo. Ukrep je pogojen s tem, da prejemnik dokaže, da se bodo sredstva porabila za kritje stroškov za plače.

(6)

Organi so uvedli dve izplačili podpore za plače, namenjene zdravstvenim delavcem in zaposlenim v kulturni industriji. Na podlagi „Zakona o ukrepih za preprečevanje in zatiranje grožnje državi in njenih posledic zaradi širjenja COVID-19“ oziroma „Zakona o zatiranju posledic širjenja okužb s COVID-19“ oziroma „Odloka kabineta ministrov št. 303 ‚o dodelitvi finančnih sredstev iz programa državnega proračuna „Sredstva za nepredvidljive dogodke“‘”, ki so navedeni v prošnji Latvije z dne 7. avgusta 2020, izplačila podpore za plače zagotavljajo nepovratna sredstva za zdravstvo in kulturno industrijo, da se podpre izplačevanje plač, medtem ko so delavci na čakanju. Obe shemi sta pogojeni s tem, da se nepovratna sredstva porabijo za kritje stroškov za plače.

(7)

Končno, Latvija je uvedla dva ukrepa, povezana z zdravjem. Na podlagi 0347349628„odlokov kabineta ministrov št. 79, 118 in 220 ‚o dodelitvi finančnih sredstev iz programa državnega proračuna „Sredstva za nujne primere“‘”, ki so navedeni v prošnji Latvije z dne 7. avgusta 2020, so organi povečali odhodke v zvezi z zdravjem za osebno zaščitno opremo in drugo medicinsko opremo, da bi zagotovili zdravje in varnost zaposlenih v javnem sektorju, zlasti zdravstvenih delavcev. Poleg tega so na podlagi „Uredbe kabineta ministrov št. 380 z dne 9. junija 2020‚Predpisi o sredstvih za zagotavljanje epidemiološke varnosti, potrebne za institucije, vključene na seznam prednostnih institucij in potreb‘“, ki je navedena v prošnji Latvije z dne 7. avgusta 2020, so vladni organi plačali nadomestila za čas bolezni, povezana s COVID-19, pri čemer so vladni organi nadomestilo za bolniški dopust plačali tistim, ki so morali izostati z dela zaradi potrebe po samoizolaciji ali samokaranteni. Del nadomestila za čas bolezni bi moral običajno plačati delodajalec, v skladu s to shemo pa je država prevzela celotne stroške.

(8)

Latvija izpolnjuje pogoje, da lahko zaprosi za finančno pomoč iz člena 3 Uredbe (EU) 2020/672. Latvija je Komisiji predložila ustrezne dokaze, da so se dejanski in načrtovani javnofinančni odhodki od 1. februarja 2020 povečali za 212 808 280 EUR zaradi povečanega zneska, neposredno povezanega s shemo nadomestil za obdobje nedejavnosti za delavce in s tem povezanih podpornih shem ter shemo subvencioniranja plač za izvozno industrijo, zdravstvene delavce in kulturno industrijo. To pomeni nenadno in močno povečanje, ker novi ukrepi zajemajo velik delež podjetij in delovne sile v Latviji. Latvija namerava 20 108 280 EUR povečanih odhodkov financirati z lastnim financiranjem.

(9)

Komisija se je v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2020/672 posvetovala z Latvijo ter preverila nenadno in močno povečanje dejanskih in načrtovanih javnofinančnih odhodkov, navedeno v prošnji z dne 7. avgusta 2020, ki je neposredno povezano s shemami skrajšanega delovnega časa in podobnimi ukrepi, kot tudi z uporabo zadevnih ukrepov, povezanih z zdravjem, ki so bili uvedeni zaradi izbruha COVID-19.

(10)

Zato bi bilo treba zagotoviti finančno pomoč za podporo Latviji pri obravnavanju socialno-ekonomskih učinkov resnih gospodarskih motenj, ki jih je povzročil izbruh COVID-19. Komisija bi morala sprejeti odločitve glede zapadlosti, obsega in sprostitve obrokov in tranš v tesnem sodelovanju z nacionalnimi organi.

(11)

Ta sklep ne bi smel posegati v izid kakršnih koli postopkov v zvezi z izkrivljanjem delovanja notranjega trga, ki se lahko izvedejo, in sicer zlasti na podlagi členov 107 in 108 Pogodbe. Ta sklep ne razveljavlja zahteve, da države članice Komisijo na podlagi člena 108 Pogodbe obvestijo o primerih morebitne državne pomoči.

(12)

Latvija bi morala Komisijo redno obveščati o izvrševanju načrtovanih javnofinančnih odhodkov, da bi Komisija lahko ocenila, v kolikšnem obsegu je Latvija izvršila navedene odhodke.

(13)

Odločitev o zagotovitvi finančne pomoči je bila sprejeta ob upoštevanju obstoječih in pričakovanih potreb Latvije, pa tudi prošenj za finančno pomoč na podlagi Uredbe (EU) 2020/672, ki so jih že predložile ali jih nameravajo predložiti druge države članice, pri čemer se upoštevajo načela enake obravnave, solidarnosti, sorazmernosti in preglednosti –