Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32018R0498

    Uredba Komisije (EU) 2018/498 z dne 22. marca 2018 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z Mednarodnim standardom računovodskega poročanja 9 (Besedilo velja za EGP. )

    C/2018/1623

    UL L 82, 26.3.2018, p. 3–7 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 15/10/2023; implicitno zavrnjeno 32023R1803

    ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/498/oj

    26.3.2018   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    L 82/3


    UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/498

    z dne 22. marca 2018

    o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z Mednarodnim standardom računovodskega poročanja 9

    (Besedilo velja za EGP)

    EVROPSKA KOMISIJA JE –

    ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

    ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (1) in zlasti člena 3(1) Uredbe,

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    Z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 (2) so bili sprejeti nekateri mednarodni standardi in pojasnila, ki so obstajali 15. oktobra 2008.

    (2)

    Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) je 12. oktobra 2017 objavil spremembe Mednarodnega standarda računovodskega poročanja (MSRP) 9 Elementi predplačila z negativnim nadomestilom. Namen teh sprememb je pojasniti razvrstitev določenih predčasno odplačljivih finančnih sredstev pri uporabi MSRP 9.

    (3)

    Komisija po posvetovanju z Evropsko svetovalno skupino za računovodsko poročanje sklepa, da spremembe MSRP 9 izpolnjujejo merila za sprejetje, določena v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002.

    (4)

    Uredbo (ES) št. 1126/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

    (5)

    UOMRS je za datum začetka veljavnosti sprememb določil 1. januar 2019, pri čemer je dovoljena uporaba pred tem datumom.

    (6)

    Ker je Uredba Komisije (EU) 2016/2067 (3) začela veljati za poslovna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje, bi morala imeti podjetja možnost uporabljati Mednarodni standard računovodskega poročanja (MSRP) 9 Finančni instrumenti, kakor je spremenjen s Prilogo k tej uredbi, od dne začetka veljavnosti Uredbe (EU) 2016/2067. Zato bi morala imeti podjetja možnost uporabljati določbe iz te uredbe za poslovna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje.

    (7)

    Uredba (EU) 2016/2067 je začela veljati 12. decembra 2016, zato bi morala ta uredba zaradi skladnosti začeti veljati takoj, ko je to mogoče.

    (8)

    Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Računovodskega regulativnega odbora –

    SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

    Člen 1

    V Prilogi k Uredbi (ES) št. 1126/2008 se Mednarodni standard računovodskega poročanja (MSRP) 9 Finančni instrumenti spremeni, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi.

    Člen 2

    Podjetja začnejo uporabljati spremembe iz člena 1 najpozneje z začetkom prvega poslovnega leta, ki se začne 1. januarja 2019 ali po tem datumu.

    Člen 3

    Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

    Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

    V Bruslju, 22. marca 2018

    Za Komisijo

    Predsednik

    Jean-Claude JUNCKER


    (1)  UL L 243, 11.9.2002, str. 1.

    (2)  Uredba Komisije (ES) št. 1126/2008 z dne 3. novembra 2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 320, 29.11.2008, str. 1).

    (3)  Uredba Komisije (EU) 2016/2067 z dne 22. novembra 2016 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 9 (UL L 323, 29.11.2016, str. 1).


    PRILOGA

    Elementi predplačila z negativnim nadomestilom

    (Spremembe MSRP)

    Spremembe MSRP 9 Finančni instrumenti

    Doda se 7.1.7. člen. Dodajo se nov naslov in 7.2.29.–7.2.34. člen.

    Poglavje 7   Datum začetka veljavnosti in prehod

    7.1   DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI

    7.1.7

    Z dokumentom Elementi predplačila z negativnim nadomestilom (Spremembe MSRP 9), izdanim oktobra 2017, se dodajo 7.2.29.–7.2.34. člen in B4.1.12.A člen ter spremenita B4.1.11.(b) in B4.1.12.(b) člen. Podjetje ta standard uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje navedene spremembe uporablja za zgodnejše obdobje, ta podatek razkrije.

    7.2   PREHOD

    Zahteve glede prehoda za dokument Elementi predplačila z negativnim nadomestilom

    7.2.29

    Podjetje uporablja dokument Elementi predplačila z negativnim nadomestilom (Spremembe IFRS 9) za nazaj v skladu z MRS 8, razen kot je določeno v 7.2.30.–7.2.34. členu.

    7.2.30

    Podjetje, ki istočasno prvič uporabi te spremembe in navedeni standard, uporablja 7.2.1.–7.2.28. člen namesto 7.2.31.–7.2.34. člena.

    7.2.31

    Podjetje, ki te spremembe prvič uporabi zatem, ko prvič uporabi navedeni standard, uporablja 7.2.32.–7.2.34. člen. Podjetje upošteva tudi druge zahteve glede prehoda iz tega standarda, ki so potrebne za uporabo teh sprememb. V ta namen se sklicevanja na datum začetka uporabe razumejo kot sklicevanja na začetek poročevalskega obdobja, v katerem podjetje prvič uporabi te spremembe (datum začetka uporabe teh sprememb).

    7.2.32

    V zvezi z določitvijo finančnega sredstva ali finančne obveznosti kot merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida:

    (a)

    mora podjetje preklicati prejšnjo določitev finančnega sredstva kot merjenega po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, če je bilo finančno sredstvo prej tako določeno v skladu s pogojem iz 4.1.5. člena, vendar zaradi uporabe teh sprememb navedeni pogoj ni več izpolnjen;

    (b)

    lahko podjetje določi finančno sredstvo kot merjeno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, če navedena določitev prej ne bi izpolnjevala pogoja iz 4.1.5. člena, vendar je zaradi uporabe teh sprememb navedeni pogoj zdaj izpolnjen;

    (c)

    mora podjetje preklicati prejšnjo določitev finančne obveznosti kot merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, če je bila finančna obveznost prej tako določena v skladu s pogojem iz 4.2.2.(a) člena, vendar zaradi uporabe teh sprememb navedeni pogoj ni več izpolnjen; in

    (d)

    lahko podjetje določi finančno obveznost kot merjeno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, če navedena določitev prej ne bi izpolnjevala pogoja iz 4.2.2.(a) člena, vendar je zaradi uporabe teh sprememb navedeni pogoj zdaj izpolnjen.

    Taka določitev in preklic se izvedeta na podlagi dejstev in okoliščin, ki obstajajo na datum začetka uporabe teh sprememb. Navedeno razvrstitev je treba uporabljati za nazaj.

    7.2.33

    Podjetju ni treba opraviti preračunov za prejšnja obdobja, da bi se upoštevala uporaba teh sprememb. Podjetje lahko opravi preračun za prejšnja obdobja samo, če je to mogoče brez uporabe ugotovitev za nazaj in če preračunani računovodski izkazi upoštevajo vse zahteve iz tega standarda. Če podjetje ne opravi preračunov za prejšnja obdobja, mora pripoznati vsako razliko med prejšnjo knjigovodsko vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo na začetku letnega poročevalskega obdobja, ki vključuje datum začetka uporabe teh sprememb, v začetnem zadržanem dobičku (ali drugi sestavini lastniškega kapitala, če je ustrezno) v letnem poročevalskem obdobju, ki vključuje datum začetka uporabe teh sprememb.

    7.2.34

    V poročevalskem obdobju, ki zajema datum začetka uporabe teh sprememb, mora podjetje za vsak razred finančnih sredstev in finančnih obveznosti, na katere vplivajo te spremembe, razkriti naslednje informacije po stanju na ta dan začetka uporabe:

    (a)

    prejšnjo kategorijo merjenja in knjigovodsko vrednost, določeno neposredno pred uporabo teh sprememb;

    (b)

    novo kategorijo merjenja in knjigovodsko vrednost, določeno po uporabi teh sprememb;

    (c)

    knjigovodsko vrednost vseh finančnih sredstev in finančnih obveznosti v izkazu finančnega položaja, za katere je bilo prej določeno, da se merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, vendar niso več tako določeni; in

    (d)

    razloge za določitev ali prenehanje določitve finančnih sredstev ali finančnih obveznosti kot merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.

    V Prilogi B se spremenita B4.1.11.(b) in B4.1.12.(b) člen. Doda se B4.1.12.A člen. B4.1.10. člen ni bil spremenjen, vendar je vključen zaradi lažjega sklicevanja.

    RAZVRSTITEV (POGLAVJE 4)

    Razvrstitev finančnih sredstev (oddelek 4.1)

    Pogodbeni denarni tokovi, ki so izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice

    Pogodbeni pogoji, s katerimi se spremeni čas ali znesek pogodbenih denarnih tokov

    B4.1.10

    Če finančno sredstvo vsebuje pogodbeni pogoj, ki bi lahko spremenil čas ali znesek pogodbenih denarnih tokov (na primer, če se sredstvo lahko predčasno odplača pred zapadlostjo ali se lahko njegovo trajanje podaljša), mora podjetje ugotoviti, ali so pogodbeni denarni tokovi, ki bi lahko nastali v obdobju trajanja instrumenta zaradi navedenega pogodbenega pogoja, izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice. Da podjetje to ugotovi, mora oceniti pogodbene denarne tokove, ki bi lahko nastali tako pred spremembo pogodbenih denarnih tokov kot po njej. Da podjetje to ugotovi, mora oceniti pogodbene denarne tokove, ki bi lahko nastali tako pred spremembo pogodbenih denarnih tokov kot po njej. Podjetje bo morda moralo oceniti tudi naravo vseh pogojnih dogodkov (tj. sprožilcev), ki bi spremenili čas ali znesek pogodbenih denarnih tokov. Čeprav narava pogojnega dogodka sama po sebi ni odločilen dejavnik pri oceni, ali so pogodbeni denarni tokovi izključno odplačila glavnice in obresti, je lahko kazalnik. Na primer, primerjajte finančni instrument z obrestno mero, ki se na novo določi na višjo mero, če dolžnik zamudi z določenim številom plačil, s finančnim instrumentom z obrestno mero, ki se na novo določi na višjo mero, če določen indeks lastniških vrednostnih papirjev doseže določeno raven. (glej tudi B4.1.18. člen).

    B4.1.11

    V nadaljevanju so predstavljeni primeri pogodbenih pogojev, ki privedejo do pogodbenih denarnih tokov, ki so izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice:

    (a)

    variabilna obrestna mera, ki je sestavljena iz nadomestila za časovno vrednost denarja, kreditnega tveganja, povezanega z neporavnanim zneskom glavnice v določenem obdobju (nadomestilo za kreditno tveganje se lahko določi samo ob začetnem pripoznanju in je zato lahko fiksno), ter drugih osnovnih tveganj in stroškov, povezanih s posojanjem, kot tudi profitne marže;

    (b)

    pogodbeni pogoj, ki izdajatelju (tj. dolžniku) dovoljuje predčasno odplačilo dolžniškega instrumenta, ali imetniku (tj. upniku) dovoljuje, da dolžniški instrument vrne izdajatelju pred njegovo zapadlostjo, znesek predčasnega odplačila pa v glavnem predstavlja neplačane zneske glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice, kar lahko vključuje razumno nadomestilo za predčasno prekinitev pogodbe; in

    (c)

    pogodbeni pogoj, ki dovoljuje izdajatelju ali imetniku, da podaljša pogodbeno obdobje dolžniškega instrumenta (tj. možnost podaljšanja), pogoji podaljšanja pa privedejo do pogodbenih denarnih tokov v obdobju podaljšanja, ki so izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice, kar lahko vključuje razumno dodatno nadomestilo za podaljšanje pogodbe.

    B4.1.12

    Kljub B4.1.10. členu je finančno sredstvo, ki bi sicer izpolnjevalo pogoj iz 4.1.2.(b) in 4.1.2.A(b) člena, vendar ga ne samo zaradi pogodbenega pogoja, ki izdajatelju dovoljuje (ali od njega zahteva), da predčasno odplača dolžniški instrument, ali imetniku dovoljuje (ali od njega zahteva), da vrne dolžniški instrument izdajatelju pred zapadlostjo, primerno za merjenje po odplačni vrednosti ali pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (pod pogojem, da je izpolnjen pogoj iz 4.1.2.(a) člena ali pogoj iz 4.1.2.A(a) člena), če:

    (a)

    podjetje pridobi ali izda finančno sredstvo s premijo ali popustom glede na nominalni pogodbeni znesek;

    (b)

    znesek predčasnega odplačila v glavnem predstavlja nominalni pogodbeni znesek in natečene (vendar neplačane) pogodbene obresti, kar lahko vključuje razumno nadomestilo za predčasno prekinitev pogodbe; in

    (c)

    je ob začetnem pripoznanju finančnega sredstva poštena vrednost elementa predčasnega odplačila zanemarljiva.

    B4.1.12A

    Za namen uporabe B4.1.11.(b) in B4.1.12.(b) člena lahko stranka ne glede na dogodek ali okoliščino, ki povzroči predčasno prekinitev pogodbe, plača ali prejme razumno nadomestilo za to predčasno prekinitev. Na primer, stranka lahko plača ali prejme razumno nadomestilo, ko se odloči za predčasno prekinitev pogodbe (ali drugače povzroči predčasno prekinitev).


    Top