(1)

Države članice so leta 2011 začasno ustavile predaje prosilcev za mednarodno zaščito Grčiji v skladu z Uredbo (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) (v nadaljnjem besedilu: dublinska uredba) po sodbah Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljnjem besedilu: ESČP) in Sodišča Evropske unije (2), s katerima so bile ugotovljene sistemske pomanjkljivosti grškega azilnega sistema, zaradi katerih je prihajalo do kršitev temeljnih pravic prosilcev za mednarodno zaščito, ki so jih druge države članice predale Grčiji v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 343/2003 (3).

(2)

Po razglasitvi sodbe ESČP v zadevi M. S. S. proti Belgiji in Grčiji leta 2011 je Odbor ministrov Sveta Evrope spremljal stanje v Grčiji na podlagi poročil o napredku, ki jih mora Grčija predložiti kot dokaz, da izvršuje sodbo, ter na podlagi dokazov nevladnih in mednarodnih organizacij, ki delujejo v Grčiji, kot je Urad Visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR).

(3)

Grčija se je zaradi sodbe v zadevi M. S. S. zavezala k reformi svojega azilnega sistema na podlagi nacionalnega akcijskega načrta za azilno reformo in upravljanje migracij, ki je bil predstavljen avgusta 2010 in revidiran januarja 2013 (v nadaljnjem besedilu: grški akcijski načrt). Grčija je 1. oktobra 2015 Svetu predstavila časovni načrt za izvajanje programa za premestitev in žariščnih točk, v katerem je opredelila tudi nekatere ukrepe, ki jih je treba obravnavati prednostno, da se zagotovi izvajanje dogovorjenih še neizvršenih ukrepov na področju azila in sprejema.

(4)

Komisija je 10. februarja 2016 na Helensko republiko naslovila prvo priporočilo o nujnih ukrepih, ki bi jih morala Grčija sprejeti zaradi ponovne vzpostavitve predaj v skladu z dublinsko uredbo (v nadaljnjem besedilu: prvo priporočilo) (4). Od takrat so si grški organi ob pomoči Komisije, Evropskega azilnega podpornega urada (EASO), držav članic ter mednarodnih in nevladnih organizacij nenehno prizadevali za izboljšanje delovanja azilnega sistema v skladu s sedmimi točkami iz prvega priporočila.

(5)

Obenem sta bila grški azilni in migracijski sistem zaradi sedanje begunske in migracijske krize še vedno izredno obremenjena, saj je Grčija glavna država prvega vstopa na vzhodnosredozemski poti. Med januarjem in aprilom 2016 je v Grčijo prispelo več kot 157 000 migrantov brez urejenega statusa. Člani Evropskega sveta in predstavniki turške vlade so marca 2016, kmalu po prvem priporočilu Komisije Grčiji, sprejeli izjavo EU in Turčije. Zaradi te izjave se je število dnevnih prihodov v Grčijo iz Turčije bistveno zmanjšalo, vendar so bile grškim organom naložene tudi nove odgovornosti (5). Razmere v Grčiji so se znatno spremenile tudi po dejanskem zaprtju zahodnobalkanske poti, saj je bilo državljanom tretjih držav preprečeno nadaljnje potovanje. Posledično je približno 57 000 državljanov tretjih držav brez urejenega statusa obtičalo v Grčiji (6). Hkrati vse države članice še niso začele zadovoljivo izvajati programov za premestitev in morajo Grčiji v prihodnje še odvzeti del bremena, s katerim se sooča (7).

(6)

8. junija 2016 se je začel pilotni projekt tako imenovane „predregistracije“, da bi se registrirali vsi državljani tretjih držav brez urejenega statusa, ki želijo zaprositi za azil in so v Grčijo prispeli pred 20. marcem 2016, vendar svojega bivanja niso poskušali urediti pri grških organih (8). Pilotni projekt izvaja grška azilna služba v povezavi z uradom EASO, uradom UNHCR in Mednarodno organizacijo za migracije (IOM), podpira pa ga tudi Komisija. Pilotni projekt predregistracije bo potekal do konca julija 2016 in pričakovano je, da bo za azil zaprosilo približno 50 000 oseb, ki jih bo treba nastaniti v Grčiji do sprejetja odločitve o njihovi vlogi, in sicer odločitve o upravičenosti do mednarodne zaščite, premestitvi ali predaji drugi državi članici v skladu z dublinsko uredbo. Pilotni projekt naj bi olajšal in pospešil uradno vložitev prošnje za mednarodno zaščito pri azilni službi, ko je bila prošnja že predhodno registrirana. V okviru novega sistema bodo skupine za registracijo oseb napotene neposredno v odprte sprejemne objekte na bivalnih območjih. Ob zaključitvi registracije bodo osebam izdane uradne izkaznice prosilca za azil. Zaradi pilotnega projekta predregistracije se pričakuje povečanje števila prošenj za azil, ki bi jih naj bilo v letu 2016 zato vsaj štirikrat toliko kot leta 2015 (13 197).

(7)

Grčija mora kljub stalnim ukrepom za izboljšanje svojega azilnega sistema še vedno znatno napredovati, preden bo mogoče razmisliti o ponovni vzpostavitvi predaj v skladu z dublinsko uredbo. V tem priporočilu so določena glavna področja reform, ki jih morajo grški organi v prihodnje obravnavati, da bi odpravili pomanjkljivosti azilnega sistema, ki so bile ugotovljene z navedenima sodbama, in tako zagotovili ponovno vzpostavitev predaj v skladu z dublinsko uredbo.

(8)

Komisija je 7. marca 2016 prejela prvo poročilo Grčije o napredku, v katerem so bile opredeljene nekatere izboljšave v zvezi z vprašanji iz prvega priporočila Komisije. Grški organi so z dopisoma z dne 18. maja in 8. junija 2016 predložili dodatne informacije.

(9)

Komisija je ugotovila, da je bil dosežen napredek pri reformi grške nacionalne zakonodaje ter prenosu novih pravnih določb prenovljene Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta (9) o azilnih postopkih in nekaterih pravnih določb prenovljene Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta (10) o pogojih za sprejem v nacionalno zakonodajo. Grški parlament je 3. aprila 2016 sprejel nov zakon (zakon št. 4375/2016), vendar vse določbe niso začele veljati (11).

(10)

Po zasedanju evropskih voditeljev dne 25. oktobra 2015 se je Grčija zavezala, da bo do konca leta 2015 svoje sprejemne zmogljivosti za prosilce za mednarodno zaščito in migrante brez urejenega statusa povečala na 30 000 mest, UNHCR pa se je zavezal, da bo prek ločenega programa, ki ga upravlja, zagotovil subvencije za najem in programe družin gostiteljic za vsaj še 20 000 oseb. Grčija je napredovala pri vzpostavitvi več zasilnih sprejemnih objektov; po dnevnih informacijah grških organov z dne 10. junija 2016 je za migrante brez urejenega statusa in prosilce za mednarodno zaščito v Grčiji na voljo več kot 50 000 mest v začasnih zasilnih sprejemnih objektih in stalnih sprejemnih objektih (12).

(11)

Čeprav je Grčija bistveno povečala skupne sprejemne zmogljivosti za migrante brez urejenega statusa in prosilce za mednarodno zaščito, je večina teh objektov le začasnih zasilnih objektov, od katerih nekateri nastanjenim osebam nudijo le najosnovnejše sprejemne pogoje, kot so oskrba s hrano in vodo, sanitarni prostori in osnovna zdravstvena oskrba, drugi pa ne zadovoljujejo niti teh pogojev (13). Čeprav to morda zadošča za zelo kratek čas, dokler se osebe ne premestijo v primernejše objekte, ti pogoji in objekti še zdaleč ne izpolnjujejo zahtev iz Direktive 2013/33/EU o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito. Zato je nujno, da Grčija postopoma vzpostavi stalne odprte sprejemne zmogljivosti, ki bodo namenjene posebej prosilcem za azil in ustrezale standardom, ter da ohranja zadostne zmogljivosti v obliki začasnih objektov, da bi se lahko odzvala na morebitno pomanjkanje zmogljivosti zaradi nepričakovanega pritoka migrantov.

(12)

Januarja 2016 sta Komisija in UNHCR podpisala sporazum o prenosu pooblastil v skupni vrednosti 80 milijonov EUR za vzpostavitev 20 000 mest v odprtih nastanitvenih objektih, predvsem v korist prosilcev za mednarodno zaščito, ki so upravičeni do premestitve (14). Takšna mesta bodo sprva nastala v okviru programa za najem stanovanj, ki ga bo upravljal UNHCR. Medtem ko se ta mesta trenutno vzpostavljajo, potekajo razprave o reviziji sporazuma o prenosu pooblastil, da bi se omogočila ustanovitev približno 6 000 mest v centrih za premestitev namesto v stanovanjih in za potrditev, da lahko ciljna skupina za nastanitev vključuje tudi prosilce za azil, ki ne bodo premeščeni, ali tiste, ki bi v prihodnje lahko bili predani Grčiji v skladu z dublinsko uredbo. V skladu s podatki urada UNHCR z dne 6. junija 2016 je bilo za sprejem prosilcev za premestitev vzpostavljenih 6 385 mest, večina v hotelih in stanovanjih (15).

(13)

Zabeležen je bil znaten napredek pri vzpostavljanju regionalnih azilnih uradov. Grška zakonodaja določa ustanovitev regionalnih azilnih uradov na območju Atike, Soluna, Trakije, Epira, Tesalije, Zahodne Grčije, Krete, Lezbosa, Hiosa, Samosa, Lerosa in Rodosa (16). Doslej je začelo delovati osem regionalnih uradov na območju Atike, Trakije, Soluna, Lezbosa, Samosa, Hiosa in Rodosa. V prihodnjih mesecih se bo na območju Atike (Pirej) odprl dodatni regionalni azilni urad. V letu 2016 naj bi začeli delovati nadaljnji štirje regionalni azilni uradi na območju Kosa, Lerosa, Krete (Iraklion) in Zahodne Grčije (Patras), pri čemer naj bi se zadnji odprl zelo kmalu. Nato bo treba vzpostaviti le še načrtovana regionalna azilna urada v regijah Tesalija (Volos) in Epir (Janina). Ustanovljeni sta bili tudi dve dodatni azilni enoti na Hiosu in Kosu, tako da je skupno število azilnih enot naraslo na pet (Amigdaleza, Ksanti, Patras, Hios in Kos). V Alimosu je bila ustanovljena enota za premestitve, ki bi naj začela delovati julija 2016.

(14)

Grški organi so v svojem prvem poročilu prav tako navedli, da poteka postopek zaposlitve več uslužbencev azilne službe, da bi se povečale njene zmogljivosti za obravnavo prošenj. V azilni službi je trenutno zaposlenih 370 uslužbencev, kar je dvakrat toliko kot leta 2015. Tretjina osebja je zaposlenega po pogodbi za določen čas in se financira iz različnih virov iz EU in EGP. Grški parlament je odobril dodatnih 300 delovnih mest za stalne uslužbence, ki bodo zaposleni v prihodnjih mesecih (17). To število delovnih mest dopolnjuje pogodbeno osebje za določen čas, ki ga je najel UNHCR, in strokovnjake držav članic, ki so bili prek urada EASO za določen čas napoteni v grško azilno službo. Kljub temu je očitno, da trenutno in načrtovano osebje azilne službe še zdaleč ne dosega števila uslužbencev, potrebnega za ustrezno obravnavo trenutnega in verjetnega prihodnjega števila zadev. Grčija bi morala zagotoviti, da se azilni službi nameni še bistveno več osebja in materialnih virov, da bo lahko obravnavala povečano število prošenj za azil. V ta namen je treba izvesti oceno potreb, pri kateri se bo upoštevalo verjetno število prošenj za azil, ki jih bo grška azilna služba obravnavala v katerem koli danem trenutku, ter število razpoložljivega osebja, ki bo ali ki bi lahko bilo potrebno za obravnavo teh prošenj.

(15)

Novi pritožbeni organ in pritožbeni odbori, ustanovljeni z nedavno sprejeto zakonodajo (zakon št. 4375/2016), naj bi se vzpostavili postopoma in začeli v celoti delovati do konca leta 2016. Glede na verjetno znatno povečanje števila prošenj, ki bodo v prihodnjih mesecih vložene v Grčiji, je izjemnega pomena, da je pritožbeni organ polno kadrovsko zaseden in zmožen obravnavati pričakovano bistveno večje število prošenj. V sodbi v zadevi M. S. S. je bil največje kritike deležen dostop do učinkovitega pravnega sredstva v Grčiji, zato je nujno, da se v primeru prihodnje ponovne vzpostavitve predaj v skladu z dublinsko uredbo prosilcem za azil omogoči učinkovit dostop do pravnega sredstva zoper negativno odločitev o njihovi vlogi.

(16)

V vmesnem času je bil pritožbenim odborom za odpravo zaostankov dodeljen dodaten mandat. Ti odbori so bili ustanovljeni za obravnavo pritožb glede prošenj za azil, ki še niso bile rešene. V tem prehodnem obdobju bodo pritožbeni odbori za odpravo zaostankov poleg vsebinskih pritožb zoper odločitve na prvi stopnji obravnavali pritožbe zoper odločitve, sprejete na podlagi dopustnosti v skladu z izjavo EU in Turčije.

(17)

Še več napredka je bilo doseženega pri dolgotrajnem zaostanku na področju pritožb v okviru „starega postopka“, ki ga ureja predsedniški odlok št. 114/2010. Trenutni zaostanek znaša približno 13 975 zadev (od skupno približno 51 000 zadev, ki so bile v začetku leta 2013 opredeljene kot zaostanek). Grški organi so se zavezali, da bodo osebam, katerih prošnja za azil se že dalj časa obravnava in ki so upravičene do pridobitve dovoljenja za prebivanje iz humanitarnih ali kakršnih koli drugih izrednih razlogov, odobrili izdajo dovoljenja za humanitarne namene v skladu z grškim zakonom št. 4375/2016. Pričakuje se, da se bo zaradi izvajanja tega ukrepa zaključilo približno 10 000 zadev, ki se obravnavajo kot del zaostanka. Dovoljenje za prebivanje se bo izdalo za obdobje dveh let in ga bo mogoče podaljšati (18). Zagotavljalo bo enake pravice in ugodnosti, kot jih zagotavlja status subsidiarne zaščite v Grčiji (19). V tem smislu bi morala Grčija nadalje odpravljati zaostanek pri nerešenih pritožbah in zagotoviti, da imajo osebe, katerih pritožba še ni bila rešena, možnost uveljavljati svojo pravico do učinkovitega pravnega sredstva.

(18)

V novi zakon (zakon št. 4375/2016) je bila vključena določba o brezplačni pravni pomoči za prosilce na pritožbeni stopnji, vendar grški organi brezplačne pravne pomoči doslej še niso zagotavljali v praksi. Ministrski sklep o izvajanju določbe o brezplačni pravni pomoči v skladu z zakonom št. 4375/2016 je v zaključni fazi, grški organi pa so 8. junija 2016 objavili razpis za zbiranje predlogov za zagotavljanje brezplačne pravne pomoči in zastopanje 6 750 upravičenih prosilcev na pritožbeni stopnji v okviru nacionalnega programa Sklada za azil, migracije in vključevanje (v nadaljnjem besedilu: sklad AMIF), da bi sestavili seznam odvetnikov, ki bodo zagotavljali brezplačno pravno pomoč (20). Razpis se zaključi 24. junija 2016. Poleg tega je bil v okviru financiranja nujne pomoči EU z uradom UNHCR podpisan sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev v skupnem znesku 30 milijonov EUR. To financiranje bo UNHCR med drugim uporabil za zagotavljanje brezplačne pravne pomoči prosilcem za mednarodno zaščito na pritožbeni stopnji za obdobje do štirih mesecev, dokler grški organi ne vzpostavijo lastnega programa brezplačne pravne pomoči. Grčija bi morala nemudoma sprejeti potrebne ukrepe za zagotavljanje pravice do brezplačne pravne pomoči med azilnim postopkom.

(19)

Z novim zakonom št. 4375/2016 sta bila uvedena novi direktorat za sprejem in direktorat za socialno integracijo s specializiranimi oddelki za sprejem in integracijo mladoletnikov brez spremstva, vključena pa je bila tudi določba o zastopniku. Kljub temu morajo grški organi sprejeti še izvedbene ukrepe, da se ustrezna postopkovna jamstva in sprejemni pogoji za mladoletnike brez spremstva zagotovijo v praksi. Čeprav je grška vlada že sprejela ministrski sklep glede ocenjevanja starosti mladoletnikov brez spremstva, ki zaprošajo za azil (21), je treba sprejeti še predsedniški odlok, ki bi moral vključevati določbe o učinkovitem sistemu skrbništva.

(20)

Od junija 2016 skupne razpoložljive zmogljivosti za sprejem mladoletnikov brez spremstva v Grčiji znašajo 585 mest. Te zmogljivosti so trenutno zasedene, na čakalnem seznamu pa je 625 mladoletnikov brez spremstva, ki jih je treba nastaniti v primerne objekte. V skladu z dopisom, ki so ga grški organi 8. junija 2016 poslali Komisiji, namerava Grčija do konca julija 2016 vzpostaviti nadaljnjih 800 sprejemnih mest za mladoletnike brez spremstva. Grčija mora zagotoviti, da je na voljo ustrezno število sprejemnih objektov za mladoletnike brez spremstva, da bi se lahko odzvala na potrebe po takšni nastanitvi.

(21)

Nevladne organizacije vedno bolj skrbi, da veliko otrok v Grčiji nima dostopa do izobraževanja in da je položaj mladoletnikov brez spremstva na splošno negotov, nekatere pa navajajo, da so otroci še vedno pridržani, dokler se zanje ne najde ustrezna nastanitev.

(22)

Evropska komisija je Grčiji zagotovila znatno financiranje, da bi jo podprla pri prizadevanjih za uskladitev upravljanja azilnega sistema s standardi EU.

(23)

Od začetka leta 2015 je bilo Grčiji skupaj dodeljenih 262 milijonov EUR nujne pomoči v okviru skladov za notranje zadeve (sklad AMIF in Sklad za notranjo varnost (v nadaljnjem besedilu: sklad ISF)), bodisi neposredno grškim organom bodisi prek agencij EU in mednarodnih organizacij, ki delujejo v Grčiji, od katerih je bilo približno 81 milijonov EUR dodeljenih maja 2016. 20. maja 2016 je bilo 56 milijonov EUR nujnih sredstev dodeljenih grškim organom (13 milijonov EUR), Mednarodni organizaciji za migracije (13 milijonov EUR) in uradu UNHCR (30 milijonov EUR), da bi se povečale zmogljivosti grških organov za registracijo na novo prispelih migrantov in obdelavo njihovih prošenj za azil, da bi se ustvarili boljši pogoji za ranljive migrante, da bi se postopek registracije in azilni postopek okrepila z dodatnimi človeškimi viri ter da bi se zagotovila boljša informacijska infrastruktura, povečala razpoložljivost tolmačev in zagotovil boljši dostop do informacij. Komisija je 24. maja 2016 uradu EASO dodelila 25 milijonov EUR nujnih sredstev (sklad AMIF) za povečanje njegovih zmogljivosti za nadaljnjo podporo grških organov. Ta sredstva bodo prispevala k izvajanju načrta za odzivanje na izredne razmere, ki so ga skupaj razvili Komisija, grški organi in zadevne zainteresirane strani, da bi obravnavali trenutne humanitarne razmere na terenu, ter k izvajanju izjave EU in Turčije z dne 18. marca.

(24)

Ta nujna pomoč dopolnjuje 509 milijonov EUR, ki so bili Grčiji dodeljeni za obdobje 2014–2020 prek njenih nacionalnih programov v okviru skladov AMIF in ISF, s čimer je Grčija postala prva upravičenka sredstev skladov EU za notranje zadeve med državami članicami EU.

(25)

Grčija bi morala zagotoviti, da se ta finančna sredstva nemudoma in v celoti porabijo na najuspešnejši in najučinkovitejši način. V ta namen bi bilo treba čim prej zaključiti revizijo nacionalnih programov Grčije v okviru skladov za notranje zadeve (skladov AMIF in ISF), ki trenutno poteka, da bi se lahko prilagodili novim prednostnim nalogam. Prav tako bi bilo treba nemudoma zaključiti prenos pristojnosti za upravljanje teh skladov na ministrstvo, ki upravlja tudi strukturne sklade, da se zagotovi učinkovitejša poraba razpoložljivih virov. Grčija bi morala zlasti obravnavati številne praktične težave pri izvajanju (kadri, upravljanje in nadzor, revizijsko mnenje, uradno obvestilo), da bo lahko novi odgovorni organ začel delovati pred julijem 2016.

(26)

Kot je bilo potrjeno v sporočilu Komisije z dne 4. marca 2016 z naslovom „Vrnitev k schengenski ureditvi“ (22), je zagotovitev popolnoma delujočega dublinskega sistema nepogrešljiv del širših prizadevanj za stabilizacijo politik na področju azila, migracij in meja. Ta prizadevanja bi morala voditi k ponovni vzpostavitvi delovanja schengenskega območja najpozneje do decembra 2016. Zato je pomembno, da Grčija nemudoma sprejme še neizpolnjene ukrepe iz tega priporočila, da bi se lahko hkrati ponovno vzpostavile tudi predaje Grčiji v skladu z dublinsko uredbo, najpozneje pa do decembra 2016. Obenem bi morala biti prednostna naloga reforma dublinske uredbe, kot jo je predlagala Komisija (23) ter ki temelji na cilju solidarnosti in pravične porazdelitve bremena med državami članicami.

(27)

Oceno, ali pogoji državam članicam omogočajo ponovno vzpostavitev posameznih predaj Grčiji v skladu z dublinsko uredbo, naj bi pomagali oblikovati redna poročila Grčije o napredku pri izvajanju teh ukrepov in drugi pomembni elementi, vključno z morebitnimi poročili urada UNHCR in drugih ustreznih organizacij, ob upoštevanju dejstva, da bi morali število predaj in kategorije predanih oseb ustrezati doseženemu napredku. Grčija bi morala za naslednje obdobje poročanja junija 2016 zagotoviti posodobljeno poročilo o obdobju od aprila do junija 2016, saj v teh mesecih ni predložila mesečnega poročila.

(28)

Komisija načrtuje, da bo septembra 2016 ocenila dosežen napredek in po potrebi posodobila svoja posebna priporočila.

(29)

Ob morebitni ponovni vzpostavitvi predaj Grčiji v skladu z dublinsko uredbo bi bilo treba upoštevati tudi dejstvo, da mora Grčija še vedno obravnavati potencialno veliko število prosilcev za azil, zlasti zaradi izvajanja tako imenovanega pilotnega projekta predregistracije, zato bi bilo treba preprečiti, da bi se Grčiji naložilo nevzdržno breme.

(30)

Odločitev o ponovni vzpostavitvi posameznih predaj je v izključni pristojnosti organov držav članic pod nadzorom sodišč, ki v zvezi z razlago dublinske uredbe lahko predložijo predloge za sprejetje predhodne odločbe pri Sodišču Evropske unije –